Podobnosti med Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre še 49 stvari v skupni (v Unijapedija): Švica, Druga svetovna vojna, Francija, Italija, Japonska, Južna Koreja, Kanada, Mednarodni olimpijski komite, Olimpijske igre, Pariz, Pierre de Coubertin, Poletne olimpijske igre 1896, Poletne olimpijske igre 1900, Poletne olimpijske igre 1904, Poletne olimpijske igre 1906, Poletne olimpijske igre 1908, Poletne olimpijske igre 1912, Poletne olimpijske igre 1916, Poletne olimpijske igre 1920, Poletne olimpijske igre 1924, Poletne olimpijske igre 1928, Poletne olimpijske igre 1932, Poletne olimpijske igre 1936, Poletne olimpijske igre 1940, Poletne olimpijske igre 1944, Poletne olimpijske igre 1948, Poletne olimpijske igre 1952, Poletne olimpijske igre 1956, Poletne olimpijske igre 1960, Poletne olimpijske igre 1964, ..., Poletne olimpijske igre 1968, Poletne olimpijske igre 1972, Poletne olimpijske igre 1976, Poletne olimpijske igre 1980, Poletne olimpijske igre 1984, Poletne olimpijske igre 1988, Poletne olimpijske igre 1992, Poletne olimpijske igre 1996, Poletne olimpijske igre 2000, Poletne olimpijske igre 2004, Poletne olimpijske igre 2008, Poletne olimpijske igre 2012, Poletne olimpijske igre 2016, Poletne olimpijske igre 2020, Prva svetovna vojna, Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj, Stadion, Tretji rajh, Združene države Amerike. Razširi indeks (19 več) »
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Švica in Olimpijske igre · Švica in Poletne olimpijske igre ·
Druga svetovna vojna
Druga svetovna vojna je bila najobsežnejši in najdražji oborožen spopad v zgodovini.
Druga svetovna vojna in Olimpijske igre · Druga svetovna vojna in Poletne olimpijske igre ·
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Francija in Olimpijske igre · Francija in Poletne olimpijske igre ·
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Italija in Olimpijske igre · Italija in Poletne olimpijske igre ·
Japonska
Japonska (japonsko 日本 Nipon ali Nihon, formalno 日本国 Nipon-koku ali Nihon-koku »Japonska država«) je otoška država na Daljnem vzhodu.
Japonska in Olimpijske igre · Japonska in Poletne olimpijske igre ·
Južna Koreja
Republika Koreja (korejščina: 대한민국／大韓民國 Daehan Minguk) je država, ki leži na južni strani Korejskega polotoka v Vzhodni Aziji.
Južna Koreja in Olimpijske igre · Južna Koreja in Poletne olimpijske igre ·
Kanada
Kanada (angleško in) je najsevernejša obmorska država v Severni Ameriki in meji na ZDA tako na severozahodu (na ameriško zvezno državo Aljaska) kot tudi na jugu (kar je največja nebranjena meja na svetu).
Kanada in Olimpijske igre · Kanada in Poletne olimpijske igre ·
Mednarodni olimpijski komite
Sedež MOK v Laussani Mednarodni olimpijski komite (MOK) je organizacija s sedežem v Lozani, Švica.
Mednarodni olimpijski komite in Olimpijske igre · Mednarodni olimpijski komite in Poletne olimpijske igre ·
Olimpijske igre
Olimpijski krogi so se kot znak iger prvič pojavili v Antwerpnu leta 1920 Olimpijske igre (OI) ali Olimpijáda so športni dogodek, ki se odvija vsako četrto leto.
Olimpijske igre in Olimpijske igre · Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre ·
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Olimpijske igre in Pariz · Pariz in Poletne olimpijske igre ·
Pierre de Coubertin
Charles Pierre de Frédy, Baron de Coubertin (rojen Pierre de Frédy; 1. januar 1863 – 2. september 1937), znan tudi kot Pierre de Coubertin in baron de Coubertin, je bil francoski učitelj in zgodovinar, ustanovitelj Mednarodnega olimpijskega komiterja in njegov drugi predsednik.
Olimpijske igre in Pierre de Coubertin · Pierre de Coubertin in Poletne olimpijske igre ·
Poletne olimpijske igre 1896
Poletne olimpijske igre 1896 (uradno Igre I. olimpijade) so potekale leta 1896 v Atenah (Grčija) in so bile prve olimpijske igre moderne dobe in prve olimpijske igre, po prepovedi antičnih olimpijskih iger leta 393 s strani rimskega cesarja Teodozija I.; to je storil v krščanski kampanji proti poganstvu.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1896 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1896 ·
Poletne olimpijske igre 1900
Poletne olimpijske igre 1900 (uradno Igre II. olimpijade) so potekale leta 1900 v Parizu, Francija.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1900 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1900 ·
Poletne olimpijske igre 1904
Poletne olimpijske igre 1904 (uradno Igre III. olimpijade) so potekale leta 1904 v St. Louisu (Misuri, ZDA).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1904 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1904 ·
Poletne olimpijske igre 1906
Poletne olimpijske igre 1906 so bile mednarodno več športno tekmovanje, ki je potekalo v Atenah, Grčija.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1906 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1906 ·
Poletne olimpijske igre 1908
Poletne olimpijske igre 1908 (uradno Igre IV. olimpijade) so potekale leta 1908 v Londonu, Anglija.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1908 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1908 ·
Poletne olimpijske igre 1912
Poletne olimpijske igre 1912 (uradno Igre V. olimpijade) so potekale leta 1912 v Stockholmu (Švedska).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1912 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1912 ·
Poletne olimpijske igre 1916
Poletne olimpijske igre 1916 (uradno Igre VI. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1916 v Berlinu (Nemško cesarstvo), toda so odpadle zaradi prve svetovne vojne.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1916 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1916 ·
Poletne olimpijske igre 1920
Poletne olimpijske igre 1920 (uradno Igre VII. olimpijade) so potekale leta 1920 v Antwerpnu (Belgija).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1920 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1920 ·
Poletne olimpijske igre 1924
Poletne olimpijske igre 1924 (uradno Igre VIII. olimpijade) so potekale leta 1924 v Parizu (Francija).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1924 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1924 ·
Poletne olimpijske igre 1928
Poletne olimpijske igre 1928 (uradno Igre IX. olimpijade) so potekale leta 1928 v Amsterdamu (Nizozemska).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1928 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1928 ·
Poletne olimpijske igre 1932
Poletne olimpijske igre 1932 (uradno Igre X. olimpijade) so potekale leta 1932 v Los Angelesu (Kalifornija); to mesto je bil tudi edini kandidat za organizacijo poletnih olimpijskih iger.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1932 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1932 ·
Poletne olimpijske igre 1936
Poletne olimpijske igre 1936 (uradno Igre XI. olimpijade) so potekale leta 1936 v Berlinu (Tretji rajh).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1936 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1936 ·
Poletne olimpijske igre 1940
Poletne olimpijske igre 1940 (uradno Igre XII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1940 v Tokiu (Japonska), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1940 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1940 ·
Poletne olimpijske igre 1944
Poletne olimpijske igre 1944 (uradno Igre XIII. olimpijade) so bile načrtovane poletne olimpijske igre, ki naj bi potekale leta 1944 v Londonu (Anglija), toda bile so odpovedane zaradi druge svetovne vojne.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1944 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1944 ·
Poletne olimpijske igre 1948
Poletne olimpijske igre 1948 (uradno Igre XIV. olimpijade) so potekale leta 1948 na stadionu Wembley (London, Anglija).
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1948 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1948 ·
Poletne olimpijske igre 1952
Poletne olimpijske igre 1952 (uradno XV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1952 v Helsinkih na Finskem.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1952 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1952 ·
Poletne olimpijske igre 1956
Poletne olimpijske igre 1956 (uradno XVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre leta 1956, ki so prve potekale v dveh mestih - v Melbournu, Avstralija in v Stockholmu, Švedska.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1956 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1956 ·
Poletne olimpijske igre 1960
Poletne olimpijske igre 1960 (uradno XVII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1960 v Rimu v Italiji.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1960 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1960 ·
Poletne olimpijske igre 1964
Poletne olimpijske igre 1964 (uradno XVIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1964 v Tokiu na Japonskem.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1964 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1964 ·
Poletne olimpijske igre 1968
Poletne olimpijske igre 1968 (uradno XIX. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1968 v Ciudad de Méxicu v Mehiki.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1968 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1968 ·
Poletne olimpijske igre 1972
Poletne olimpijske igre 1972 (uradno XX. olimpijada moderne dobe) so olimpijske igre, ki so potekale v zahodnonemškem Münchnu od 26. avgusta do 11. septembra 1972.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1972 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1972 ·
Poletne olimpijske igre 1976
Poletne olimpijske igre 1976 (uradno XXI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1976 v Montréalu, Québec, Kanada.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1976 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1976 ·
Poletne olimpijske igre 1980
Poletne olimpijske igre 1980 (uradno XXII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1980 v Moskvi, Sovjetska zveza.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1980 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1980 ·
Poletne olimpijske igre 1984
Poletne olimpijske igre 1984 (uradno XXIII. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1984 v Los Angelesu, Kalifornija, ZDA.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1984 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1984 ·
Poletne olimpijske igre 1988
Poletne olimpijske igre 1988 (uradno XXIV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1988 v Seulu v Južni Koreji.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1988 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1988 ·
Poletne olimpijske igre 1992
Poletne olimpijske igre 1992 (uradno XXV. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1992 v Barceloni v Španiji.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1992 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1992 ·
Poletne olimpijske igre 1996
Poletne olimpijske igre 1996 (uradno XXVI. olimpijada moderne dobe) so bile poletne olimpijske igre, ki so potekale leta 1996 v Atlanti, Georgia, ZDA.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1996 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 1996 ·
Poletne olimpijske igre 2000
Poletne olimpijske igre 2000 (XXVII. olimpijada moderne dobe) so potekale v Sydneyju, Avstralija od 15. september do 1. oktobra 2000.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2000 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2000 ·
Poletne olimpijske igre 2004
Igre XXVIII.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2004 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2004 ·
Poletne olimpijske igre 2008
Poletne olimpijske igre 2008 (XXIX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Pekingu (Ljudska republika Kitajska) od 8. avgusta do 24. avgusta 2008.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2008 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2008 ·
Poletne olimpijske igre 2012
Poletne olimpijske igre 2012 (XXX. olimpijada moderne dobe) so potekale v Londonu, Združeno kraljestvo od 27. julija do 12. avgusta 2012.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2012 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2012 ·
Poletne olimpijske igre 2016
Poletne olimpijske igre 2016 (XXXI. olimpijada moderne dobe) so potekale v Riu de Janeiru, Brazilija od 5. avgusta do 21. avgusta 2016.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2016 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2016 ·
Poletne olimpijske igre 2020
Poletne olimpijske igre 2020 (XXXII. olimpijada moderne dobe) so potekale Tokiu na Japonskem, in sicer od 23. julija do 8. avgusta 2021.
Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2020 · Poletne olimpijske igre in Poletne olimpijske igre 2020 ·
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Olimpijske igre in Prva svetovna vojna · Poletne olimpijske igre in Prva svetovna vojna ·
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj
Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj zajema vse slovenske športnike, ki so kdaj prejeli vsaj eno olimpijsko medaljo, bodisi da so zastopali AvstrijoAvstro-Ogrska je do razpada države leta 1918 nastopala na Olimpijskih igrah ločeno kot Avstrija (Cislajtanija) in Madžarska (Translajtanija).
Olimpijske igre in Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj · Poletne olimpijske igre in Seznam slovenskih prejemnikov olimpijskih medalj ·
Stadion
Telstra'' v Sydneyju Stádion je prostor oziroma prizorišče športnih ali kulturnih prireditev, ki se večinoma odvijajo na prostem.
Olimpijske igre in Stadion · Poletne olimpijske igre in Stadion ·
Tretji rajh
Tretji rajh oz.
Olimpijske igre in Tretji rajh · Poletne olimpijske igre in Tretji rajh ·
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Olimpijske igre in Združene države Amerike · Poletne olimpijske igre in Združene države Amerike ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre
Primerjava med Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre
Olimpijske igre 165 odnose, medtem ko je Poletne olimpijske igre 287. Saj imajo skupno 49, indeks Jaccard je 10.84% = 49 / (165 + 287).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Olimpijske igre in Poletne olimpijske igre. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: