Hitreje kot brskalnik!
184 odnosi: Abraham de Moivre, Akustika, Albert Veliki, Alexandre Koyré, Amalteja (luna), Antonio Manetti, Arhimed, Arsenal, Benetke, Artemisia Gentileschi, Astronomija, Avicenna, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled astronomov, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Časovni pregled tehnike merjenja časa, Barometer, Baruch Spinoza, Bazilika Santa Maria Novella, Bazilika sv. Križa, Firence, Bologna, Bonaventura Francesco Cavalieri, Camposanto Monumentale, Christoph Scheiner, Christopher Clavius, Cikloida, Cosimo Boscaglia, Daniel Naborowski, David Brewster, Deltoida, Disleksija, E = mc², Edwin Powell Hubble, Eugenio Garin, Europeana, Evangelista Torricelli, Evdoks, Evropa (luna), Evropa (mitologija), Firence, Fizika, Foucaultovo nihalo, Francis Bacon, Gal (enota), Galaksija, Galilejev primer, Galilejev termometer, Galileo (razločitev), Galileo (satelitska navigacija), Galileo (sonda), Ganimed, ..., Ganimed (luna), Geminiano Montanari, Gibanje Zemlje, Giordano Bruno, Giovanni Alfonso Borelli, Gravitacijska fizika, Guarino Guarini, Guidobaldo del Monte, Hans Lippershey, Hidrostatična tehtnica, Hidrotehnika, Hiparh, Hitrost svetlobe, Ibn Badža, Imena pritlikavih planetov, In vendar se vrti, Inkvizicija, Isaac Newton, Ismael Bullialdus, Italija, Italijani, Italijanska renesansa, Italijansko renesančno kiparstvo, Jagelonska knjižnica, Jean Buridan, Jean Tarde, Jo (luna), Johann Bernoulli I., Johannes Fabricij, Josip Salomon Delmedigo, Jupiter, Jupitrovi naravni sateliti, Jupitrovi obroči, Kačenosec (ozvezdje), Kalisto (luna), Keplerjevi zakoni, Kombinatorika, Leonardov konj, Luigi Guido Grandi, Luminiscenca, Lunini kraterji, Maarten van den Hove, Madrid, Marin Getaldić, Marin Mersenne, Marsovi naravni sateliti, Masa, Matematična fizika, Max Franz Joseph Cornelius Wolf, Max von Laue, Medičejci, Merkur, Metida (luna), Michael Maestlin, Mikroskop, Miselni preizkus, Nasir at-Tusi, Nebesna mehanika, Neptun, Newtonovi zakoni gibanja, Niccolo Fontana Tartaglia, Nikolaj Kuzanski, Območje H II, Okular, Omar Hajam, Osončje, Padalstvo, Padova, Papež Leon XII., Papež Pavel V., Papež Urban VIII., Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Pierre Charles Le Monnier, Pierre Gassendi, Pisa, Poševni stolp v Pisi, Polarni sij, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 7001–7500, Ptolemaj, Regiomontan, René Descartes, Renesansa, Robert Boyle, Robert Grosseteste, Roger Bacon, Santa Maria sopra Minerva, Saturnovi obroči, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam cest in ulic v Gorici, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikov, Seznam italijanskih astronomov, Seznam italijanskih filozofov, Seznam italijanskih fizikov, Seznam italijanskih matematikov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam papežev, Sidera Lodoicea, Silvio Bedini, Simon Marij, Stendhalov sindrom, Teoretična fizika, Teorija relativnosti, Thomas Harriot, Tommaso Campanella, Torricellijeva trobenta, Toskana, Ulug Beg, Univerza v Padovi, Ura na nihalo, Velika rdeča pega, Veliki komet iz leta 1577, Venera, Vincenzo Galilei, Vincenzo I. Gonzaga, Vincenzo Viviani, Vztrajnost, Wilhelm Wolff Beer, Zgodovina števila π, Zgodovina znanosti in tehnike, Zlatko Šugman, Znanstvena komunikacija, 13. januar, 15. februar, 1564, 1631, 1642, 21. avgust, 22. februar, 8. januar. Razširi indeks (134 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Novo!!: Galileo Galilei in Abraham de Moivre · Poglej več »
Akustika
Akustika je znanstvena veda, ki se ukvarja s preučevanjem vseh mehanskih valovanj v plinih, tekočinah in trdnih snoveh.
Novo!!: Galileo Galilei in Akustika · Poglej več »
Albert Veliki
Sveti Albert Veliki, (tudi Albertus Magnus, Albert iz Bollstadta, Albert Kölnski; s častnim nazivom Doctor universalis), nemški filozof, teolog, glasbenik teoretik, kemik, škof in svetnik, * 1193, Lauingen, Bavarska, Nemčija, † 15. november 1280, Köln.
Novo!!: Galileo Galilei in Albert Veliki · Poglej več »
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Novo!!: Galileo Galilei in Alexandre Koyré · Poglej več »
Amalteja (luna)
Amalteja (starogrško: Amálteia) je Jupitrov naravni satelit (luna).
Novo!!: Galileo Galilei in Amalteja (luna) · Poglej več »
Antonio Manetti
Antonio di Tuccio Manetti, italijanski matematik in arhitekt iz Firenc, * 6. julij 1423 - 26. maj 1497 Posebej je znan po svojih raziskavah lokacije, oblike in velikosti Dantejevega Pekla.
Novo!!: Galileo Galilei in Antonio Manetti · Poglej več »
Arhimed
Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.
Novo!!: Galileo Galilei in Arhimed · Poglej več »
Arsenal, Benetke
Stolpi Arsenala na vhodu z morske strani Cestni vhod v beneški Arsenal - ''Porta Magna'' Beneški Arsenal (talijansko: Arsenale di Venezia) je bil kompleks državne ladjedelnice, orožarne in skladišča v Benetkah v Italiji.
Novo!!: Galileo Galilei in Arsenal, Benetke · Poglej več »
Artemisia Gentileschi
Artemisia Gentileschi ali Artemisia Lomi (italijansko), italijanska baročna slikarka, * 8. julij 1593, † 1656 Danes velja za eno najbolj izurjenih slikark v generaciji po Caravaggioju.
Novo!!: Galileo Galilei in Artemisia Gentileschi · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Galileo Galilei in Astronomija · Poglej več »
Avicenna
Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.
Novo!!: Galileo Galilei in Avicenna · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Galileo Galilei in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Novo!!: Galileo Galilei in Časovni pregled astronomov · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Galileo Galilei in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Časovni pregled tehnike merjenja časa
Časovni pregled razvoja tehnike merjenja časa.
Novo!!: Galileo Galilei in Časovni pregled tehnike merjenja časa · Poglej več »
Barometer
Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer iz kataloga http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Barométer je fizikalna merilna priprava za merjenje zračnega tlaka.
Novo!!: Galileo Galilei in Barometer · Poglej več »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Galileo Galilei in Baruch Spinoza · Poglej več »
Bazilika Santa Maria Novella
Bazilika Santa Maria Novella je cerkev v Firencah, v Italiji, ki stoji tik ob glavni železniški postaji, imenovani po njej.
Novo!!: Galileo Galilei in Bazilika Santa Maria Novella · Poglej več »
Bazilika sv. Križa, Firence
Bazilika Santa Croce (Basilica di Santa Croce - bazilika svetega Križa) je glavna frančiškanska cerkev v Firencah v Italiji in manjša bazilika rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Galileo Galilei in Bazilika sv. Križa, Firence · Poglej več »
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Novo!!: Galileo Galilei in Bologna · Poglej več »
Bonaventura Francesco Cavalieri
Bonaventura Francesco Cavalieri, italijanski matematik, fizik in astronom, * 1598, Milano, sedaj Italija, † 3. december (ali 30. november) 1647, Bologna.
Novo!!: Galileo Galilei in Bonaventura Francesco Cavalieri · Poglej več »
Camposanto Monumentale
Campo Santo, znan tudi kot Camposanto Monumentale ('monumentalno pokopališče') ali Camposanto Vecchio ('staro pokopališče'), je zgodovinska zgradba na severnem robu stolničnega trga v Pisi v Italiji.
Novo!!: Galileo Galilei in Camposanto Monumentale · Poglej več »
Christoph Scheiner
Sončevih peg iz dela ''Rosa Ursina'', 1630 Christoph Scheiner, nemški jezuit, matematik, optik in astronom, * 25. julij 1575 (ali 1573), Wald pri Mindelheimu, Švabska, Nemčija, † 18. julij 1650, Neisse, Šlezija (danes Nisa, Poljska).
Novo!!: Galileo Galilei in Christoph Scheiner · Poglej več »
Christopher Clavius
Christopher Clavius, nemški matematik in astronom, * 25. marec 1538, Bamberg, Nemčija, † 12. februar 1612, Rim.
Novo!!: Galileo Galilei in Christopher Clavius · Poglej več »
Cikloida
Generiranje cikloide s sledenjem točke na krožnici Cikloída je v matematiki krivulja v ravnini, ki jo dobimo tako, da sledimo točki na krožnici, ko se ta kotali po vodoravni premici.
Novo!!: Galileo Galilei in Cikloida · Poglej več »
Cosimo Boscaglia
Cosimo Boscaglia, italijanski filozof, * 1550, † 1621.
Novo!!: Galileo Galilei in Cosimo Boscaglia · Poglej več »
Daniel Naborowski
Daniel Naborowski, poljski renesančni in baročni kalvinistični pesnik in prevajalec, * 1573, Krakov, † 1640, Vilna.
Novo!!: Galileo Galilei in Daniel Naborowski · Poglej več »
David Brewster
Sir David Brewster, FRS, škotski fizik in pisatelj, * 11. december 1781, Jedburgh, grofija Roxburgh, Škotska, † 10. februar 1868, Allerby pri Melroseu, grofija Roxburgh.
Novo!!: Galileo Galilei in David Brewster · Poglej več »
Deltoida
Nastanek deltoide. Deltoida je prikazana z rdečo barvo. Deltoida (tudi Steinerjeva krivulja in trikuspoida) je hipocikloida, ki ima tri vrhove.
Novo!!: Galileo Galilei in Deltoida · Poglej več »
Disleksija
Disleksija (dis-, iz grškega δυσ- oziroma "slab" in iz grškega λέξις oziroma "govorjenje", dobesedno torej "slabo govorjenje") je motnja sposobnosti branja ali razumevanja prebranega, poleg ohranjene senzorne in splošne sposobnosti.
Novo!!: Galileo Galilei in Disleksija · Poglej več »
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Novo!!: Galileo Galilei in E = mc² · Poglej več »
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Novo!!: Galileo Galilei in Edwin Powell Hubble · Poglej več »
Eugenio Garin
Eugenio Garin, italijanski zgodovinar in filozof, * 9. maj 1909, Rieti, Italija, † 29. december 2004, Firence.
Novo!!: Galileo Galilei in Eugenio Garin · Poglej več »
Europeana
Logotip digitalne knjižnice Europeane Europeana je evropska digitalna knjižnica z digitaliziranimi slikami, besedili ter zvočnimi in video posnetki.
Novo!!: Galileo Galilei in Europeana · Poglej več »
Evangelista Torricelli
Evangelista Torricelli, italijanski fizik in matematik, * 15. oktober 1608, Faenza pri Raveni, Italija, † 25. oktober 1647, Firence.
Novo!!: Galileo Galilei in Evangelista Torricelli · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Galileo Galilei in Evdoks · Poglej več »
Evropa (luna)
Evrópa (grško Ευρώπη: Európa) je Jupitrov šesti in najmanjši znani Galilejev naravni satelit.
Novo!!: Galileo Galilei in Evropa (luna) · Poglej več »
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Novo!!: Galileo Galilei in Evropa (mitologija) · Poglej več »
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Novo!!: Galileo Galilei in Firence · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Galileo Galilei in Fizika · Poglej več »
Foucaultovo nihalo
Panteonu Foucaultovo nihalo je na dolgo žičnato vrv obešena (okrogla) masivna železna utež.
Novo!!: Galileo Galilei in Foucaultovo nihalo · Poglej več »
Francis Bacon
Sir Francis Bacon, baron Verulamski, 1.
Novo!!: Galileo Galilei in Francis Bacon · Poglej več »
Gal (enota)
Gal (včasih tudi kot galileo, oznaka Gal, včasih tudi gal) je enota za težni pospešek, v sistemu enot CGS.
Novo!!: Galileo Galilei in Gal (enota) · Poglej več »
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Novo!!: Galileo Galilei in Galaksija · Poglej več »
Galilejev primer
Galilejev primer označuje dogajanje, ki je povezano z različnimi pogledi na podobo o vesolju v zvezi s Ptolomejevim in Kopernikovim sistemom ter učenjem svetega pisma, kakor tudi odziv takratne cerkvene inkvizicije na Galilejeva astronomska odkritja in svetopisemsko razlago.
Novo!!: Galileo Galilei in Galilejev primer · Poglej več »
Galilejev termometer
Detajl Galilejev termometer ali termoskop je instrument za merjenje temperature v obliki zaprtega steklenega cilindra, napolnjenega z brezbarvno tekočino v kateri plavajo uteži različnih gostot.
Novo!!: Galileo Galilei in Galilejev termometer · Poglej več »
Galileo (razločitev)
Galileo je pogosta okrajšava imena italijanskega prirodoslovca in filozofa Galilea Galileija.
Novo!!: Galileo Galilei in Galileo (razločitev) · Poglej več »
Galileo (satelitska navigacija)
sličica Primerjava Galilea, GPS in Glonassa Galileo je globalni satelitski navigacijski sistem, ki ga trenutno gradita Evropska unija in Evropska vesoljska agencija (ESA), cena projekta naj bi bila okrog €5 milijard.
Novo!!: Galileo Galilei in Galileo (satelitska navigacija) · Poglej več »
Galileo (sonda)
Sonda med sestavljanjem Galileo je bila prva vesoljska sonda brez človeške posadke, ki jo je izstrelila NASA ter je bila namenjena proučevanju planeta Jupiter in njegovih lun.
Novo!!: Galileo Galilei in Galileo (sonda) · Poglej več »
Ganimed
Rubens Ganiméd je v grški mitologiji trojanski kraljevič; sin kralja Trosa in nimfe Kaliroe.
Novo!!: Galileo Galilei in Ganimed · Poglej več »
Ganimed (luna)
Ganiméd (grško: Ganimédes) je Jupitrov največji naravni satelit ter hkrati največji v celotnem Osončju.
Novo!!: Galileo Galilei in Ganimed (luna) · Poglej več »
Geminiano Montanari
Geminiano Montanari, italijanski astronom, * 1. junij 1633, Modena, Italija, † 13. oktober 1687, Padova, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Geminiano Montanari · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Galileo Galilei in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Giordano Bruno
Giordano Bruno, rojen kot Filippo Bruno, (vzdevek 'Il Nolano' – Nolančan), italijanski filozof, pesnik, astronom, matematik, satirik, mistik in okultist, * januar 1548, Nola, Kraljevina Neapelj, Italija, † 17. februar 1600, Rim, Papeška država, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Giordano Bruno · Poglej več »
Giovanni Alfonso Borelli
Giovanni Alfonso Borelli, italijanski fiziolog, fizik, astronom in matematik, * 28. januar 1608, Castel Nuovo pri Neaplju, Italija, † 31. december 1679, Rim, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Giovanni Alfonso Borelli · Poglej več »
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Novo!!: Galileo Galilei in Gravitacijska fizika · Poglej več »
Guarino Guarini
Palazzo Carignano v Torinu. Camillo-Guarino Guarini, italijanski arhitekt, * 7. januar 1624, Modena, † 6. marec 1683, Milano.
Novo!!: Galileo Galilei in Guarino Guarini · Poglej več »
Guidobaldo del Monte
Naslovnica del Montejeve knjige ''Mechanicorum Liber'', 1577. Guidobaldo del Monte, italijanski matematik, filozof in astronom, * 11. januar 1545, Pesaro, † 6. januar 1607, Mombaroccio.
Novo!!: Galileo Galilei in Guidobaldo del Monte · Poglej več »
Hans Lippershey
Hans Lippershey (tudi Jan Lippersheim), flamski (holandski) optik, * okoli 1570 (1587), Wesel, Nemčija, † 1619, Midelburg, Nizozemska.
Novo!!: Galileo Galilei in Hans Lippershey · Poglej več »
Hidrostatična tehtnica
Hidrostatična tehtnica je merilna priprava za merjenje vodnega (hidrostatičnega) tlaka.
Novo!!: Galileo Galilei in Hidrostatična tehtnica · Poglej več »
Hidrotehnika
Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).
Novo!!: Galileo Galilei in Hidrotehnika · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Galileo Galilei in Hiparh · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Galileo Galilei in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Ibn Badža
Ibn-abu-Bakr Mohamed ibn-Jahja ibn as-Sajigh at-Tudžibi al-Andalusi as-Sarakusti, znan kot Ibn Badža (Badžah, Bajjah) (latinizirano Avempace, tudi Avenpace), špansko-arabski polihistor: filozof, znanstvenik, zdravnik, glasbenik, astronom, logik, fizik, psiholog in pesnik, * 1095, Saragosa, Španija, † 1138, Fes, Maroko.
Novo!!: Galileo Galilei in Ibn Badža · Poglej več »
Imena pritlikavih planetov
Ime pritlikavih planetov (vljučno z asteroidi in planetoidi) je sestavljeno iz številke, ki predstavlja zaporedno številko odkritja, in iz imena (lahko je začasno ali stalno), ki ga je predlagal odkritelj.
Novo!!: Galileo Galilei in Imena pritlikavih planetov · Poglej več »
In vendar se vrti
»In vendar se vrti« ali »In vendar se premika« (ali) je stavek, ki naj bi ga leta 1633 izrekel italijanski matematik, fizik in filozof Galileo Galilei (1564–1642), potem ko je bil prisiljen odreči se trditvam, da se Zemlja giblje okrog Sonca, ne pa obratno.
Novo!!: Galileo Galilei in In vendar se vrti · Poglej več »
Inkvizicija
Galileo pred rimsko inkvizicijo Inkvizícija je bila ustanova rimskokatoliške Cerkve z nalogo zatiranja krivoverstva.
Novo!!: Galileo Galilei in Inkvizicija · Poglej več »
Isaac Newton
Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.
Novo!!: Galileo Galilei in Isaac Newton · Poglej več »
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Novo!!: Galileo Galilei in Ismael Bullialdus · Poglej več »
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Novo!!: Galileo Galilei in Italija · Poglej več »
Italijani
Italijani so pretežno prebivalci Italije, nekaj jih je tudi v Sloveniji, na Tirolskem, Hrvaškem, v Franciji in v Švici.
Novo!!: Galileo Galilei in Italijani · Poglej več »
Italijanska renesansa
Italijanska renesansa (italijansko Rinascimento) je bilo obdobje italijanske zgodovine, ki se je začelo v 14.
Novo!!: Galileo Galilei in Italijanska renesansa · Poglej več »
Italijansko renesančno kiparstvo
Italijansko renesančno kiparstvo je bilo pomemben del umetnosti italijanske renesanse, v zgodnjih fazah pa je verjetno predstavljalo vodilno prednost.
Novo!!: Galileo Galilei in Italijansko renesančno kiparstvo · Poglej več »
Jagelonska knjižnica
Jagelonska knjižnica (poljsko Biblioteka Jagiellońska, pogovorno Jagiellonka) je knjižnica Jagelonske univerze v Krakovu in s skoraj 6,7 milijona zvezkov ena največjih knjižnic na Poljskem.
Novo!!: Galileo Galilei in Jagelonska knjižnica · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Galileo Galilei in Jean Buridan · Poglej več »
Jean Tarde
Jean Tarde (r. La Roque-Gageac 1561 ali 1562, um. La Roque-Gageac 1636) je bil generalni vikar v Sarlatu, znan po svojih kronikah škofije.
Novo!!: Galileo Galilei in Jean Tarde · Poglej več »
Jo (luna)
Jo ali Io (grško Ιώ: Ió) je najbolj notranji od štirih Galilejevih naravnih satelitov Jupitra.
Novo!!: Galileo Galilei in Jo (luna) · Poglej več »
Johann Bernoulli I.
Johann Bernoulli I. (tudi Ivan, John ali Jean), švicarski matematik, * 27. julij 1667, Basel, Švica, † 1. januar 1748, Basel.
Novo!!: Galileo Galilei in Johann Bernoulli I. · Poglej več »
Johannes Fabricij
Johannes Fabricij (pravo ime Faber, latinizirano Fabricius), nizozemski astronom, * 8. januar 1587, Resterhafe, Nizozemska, † 19. marec 1616, Marienhafe, Nemčija.
Novo!!: Galileo Galilei in Johannes Fabricij · Poglej več »
Josip Salomon Delmedigo
Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.
Novo!!: Galileo Galilei in Josip Salomon Delmedigo · Poglej več »
Jupiter
Júpiter je zunanji, peti planet od Sonca in je največji planet znotraj našega Osončja.
Novo!!: Galileo Galilei in Jupiter · Poglej več »
Jupitrovi naravni sateliti
Jupiter ima 79 potrjenih naravnih satelitov, tako da je v Osončju planet z največ naravnimi sateliti z dovolj stabilnimi tiri.
Novo!!: Galileo Galilei in Jupitrovi naravni sateliti · Poglej več »
Jupitrovi obroči
Obroči Jupitra Jupitrove obroče sestavlja skupina koncentričnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Jupiter v obliki tankega ploščatega diska.
Novo!!: Galileo Galilei in Jupitrovi obroči · Poglej več »
Kačenosec (ozvezdje)
Kačenosec je ozvezdje severne nebesne poloble in eno od 88 sodobnih ozvezdij, ki jih je priznala Mednarodna astronomska zveza.
Novo!!: Galileo Galilei in Kačenosec (ozvezdje) · Poglej več »
Kalisto (luna)
Kalísto (grško Καλλιστώ: Kallistó) je Jupitrov drugi največji naravni satelit.
Novo!!: Galileo Galilei in Kalisto (luna) · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Galileo Galilei in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Galileo Galilei in Kombinatorika · Poglej več »
Leonardov konj
Leonardov konj (znan tudi kot konj Sforza ali Gran Cavallo (Veliki konj)) je projekt za bronasto skulpturo, ki jo je leta 1482 pri Leonardu da Vinciju naročil milanski vojvoda Ludovico il Moro, vendar ni bila nikoli dokončana.
Novo!!: Galileo Galilei in Leonardov konj · Poglej več »
Luigi Guido Grandi
Luigi Guido Grandi, italijanski rimskokatoliški duhovnik, filozof, matematik in inženir, * 1. oktober 1671, Cremona, Italija, † 4. julij 1742, Pisa, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Luigi Guido Grandi · Poglej več »
Luminiscenca
uri svetita zaradi luminiscenčnega barvila. Luminiscénca ali luminescénca je fizikalni pojav, pri katerem snov, ki ni močno segreta, seva svetlobo; v zvezi s tem se luminiscenci reče tudi hladna svetloba.
Novo!!: Galileo Galilei in Luminiscenca · Poglej več »
Lunini kraterji
plovila Lunar Orbiter 1. Okrog njega je vidno več manjših kraterjev. Apolla 11. Tycho, posnetek robotskega plovila Lunar Reconnaissance Orbiter Lúnini kráterji so udarni kraterji na Zemljini Luni.
Novo!!: Galileo Galilei in Lunini kraterji · Poglej več »
Maarten van den Hove
Maarten van den Hove, nizozemski astronom in matematik, * 1605, Delft, Nizozemska, † 7. avgust 1639, Leiden, Nizozemska.
Novo!!: Galileo Galilei in Maarten van den Hove · Poglej več »
Madrid
Madrid (špansko:, lokalno) je glavno in največje mesto Španije.
Novo!!: Galileo Galilei in Madrid · Poglej več »
Marin Getaldić
Marin Getaldić ((včasih tudi Ghettaldi)), hrvaški matematik, fizik in astronom, * 2. oktober 1568, Dubrovnik, † 11. april 1626, Dubrovnik.
Novo!!: Galileo Galilei in Marin Getaldić · Poglej več »
Marin Mersenne
Marin Mersenne, francoski matematik, fizik, filozof, teolog, muzikolog in glasbeni teoretik, * 8. september 1588, blizu Oizeja, Sarthe, Maine, Francija, † 1. september 1648, Pariz.
Novo!!: Galileo Galilei in Marin Mersenne · Poglej več »
Marsovi naravni sateliti
Foobos (zgoraj) in Deimos (spodaj) Mars ima dva naravna satelita Deimos in Fobos, ki sta verjetno zajeta asteroida.
Novo!!: Galileo Galilei in Marsovi naravni sateliti · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Galileo Galilei in Masa · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Galileo Galilei in Matematična fizika · Poglej več »
Max Franz Joseph Cornelius Wolf
Maximilian Franz Joseph Cornelius »Max« Wolf, nemški astronom, * 21. julij 1863, Heidelberg, Baden, Nemčija, † 3. oktober 1932, Heidelberg.
Novo!!: Galileo Galilei in Max Franz Joseph Cornelius Wolf · Poglej več »
Max von Laue
Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.
Novo!!: Galileo Galilei in Max von Laue · Poglej več »
Medičejci
Medičejci so bili sinjori Firenc od leta 1434 do leta 1737.
Novo!!: Galileo Galilei in Medičejci · Poglej več »
Merkur
Merkúr je najmanjši in Soncu najbližji planet v Osončju.
Novo!!: Galileo Galilei in Merkur · Poglej več »
Metida (luna)
Metida (grško Μήτις: Métis) je Jupitrov naravni satelit.
Novo!!: Galileo Galilei in Metida (luna) · Poglej več »
Michael Maestlin
Michael Maestlin (tudi Mästlin, Möstlin ali Moestlin), nemški astronom in matematik, * 30. september 1550, Göppingen, Nemčija, † 20. oktober 1631, Tübingen, Nemčija.
Novo!!: Galileo Galilei in Michael Maestlin · Poglej več »
Mikroskop
200px Mikroskop (iz grških besed, mikrós - »majhno« in, skopeîn - »gledati« ali »videti«) - slovensko drobnogled - je naprava za opazovanje objektov, ki so premajhni, da bi jih lahko videli s prostim očesom.
Novo!!: Galileo Galilei in Mikroskop · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Galileo Galilei in Miselni preizkus · Poglej več »
Nasir at-Tusi
At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26. junij 1274, Kadimain pri Bagdadu.
Novo!!: Galileo Galilei in Nasir at-Tusi · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Galileo Galilei in Nebesna mehanika · Poglej več »
Neptun
Neptún je zunanji, po oddaljenosti od Sonca osmi planet v Osončju (v času, ko je Pluton, ki ima izsredni tir, še veljal za planet, je bil občasno deveti). Je tudi najbolj oddaljeni ledeni orjak (do leta 1990 je spadal v kategorijo plinastih orjakov) v Osončju. Čeprav je najmanjši od plinastih orjakov, ima večjo maso kot Uran, ker ga je njegovo močnejše gravitacijsko polje stisnilo v večjo gostoto. Okrog tega modrega planeta so bili odkriti šibki temni obroči, ki pa so manj izdatni kot Saturnovi. Ob njihovem odkritju so sprva domnevali, da niso zaključeni, vendar so podatki z vesoljskega plovila Voyager 2 to domnevo ovrgli. Neptun ima tudi vetrove, ki pihajo s hitrostjo 2000 km/h, v ozračju pa so znatne količine vodika, helija in metana, ki dajejo planetu značilno modro barvo. Ob mimoletu Voyagerja 2 leta 1989 se je na južni polobli nahajala Velika temna pega, primerljiva z Veliko rdečo pego planeta Jupitra. Neptun dokazano obkroža 14 lun. Neptunovo največjo luno Triton označujejo njen vzvratni tir, izredno nizke temperature (38 K) in zelo redka (14 mikrobarov) atmosfera iz dušika in metana. Zaradi svojega modrega izgleda se planet imenuje po rimskem bogu morja Neptunu. Njegov astronomski simbol predstavlja stilizirani trizob. Neptun je bil odkrit 23. septembra 1846 in ga je do sedaj obiskala samo ena vesoljska sonda; Voyager 2 je letel mimo 25. avgusta 1989. V letu 2003 je bil predstavljen predlog, da bi izvedli odpravo Neptunov orbiter s sondami, ki bi imela podobne raziskovalne zmogljivosti kot Cassini-Huygens, vendar brez pomoči fisije pri pogonu ali električnemu napajanju.
Novo!!: Galileo Galilei in Neptun · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Galileo Galilei in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Niccolo Fontana Tartaglia
Niccolo (pravo ime Fontana) Tartaglia (ali tudi Tartalea), italijanski matematik, fizik, inženir in geodet, * 1499 ali 1500, Brescia, Beneška republika, Italija, † 13. december 1557, Benetke.
Novo!!: Galileo Galilei in Niccolo Fontana Tartaglia · Poglej več »
Nikolaj Kuzanski
Nikolaj Kuzanski ali Nikolaj iz Kuze (latinsko Nicolaus Cusanus), pravo ime Nikolaus Chrifftz (Krebs, Chrypffs), nemški teolog, škof, kardinal, filozof, matematik, astronom in cerkvenopravni strokovnjak, * 1401, Kues (slovensko Kuza, (Kuös, Küs)) ob Mozeli blizu Trierja, Porenje, Nemčija, † 11. avgust, 1464, Todi, Umbrija, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Nikolaj Kuzanski · Poglej več »
Območje H II
Orionova meglica Območje H II je velik oblak delno ioniziranega plina majhne gostote, v katerem poteka rojevanje zvezd.
Novo!!: Galileo Galilei in Območje H II · Poglej več »
Okular
Različne vrste okularjev. Okular ali priočesna leča je leča ali skupina leč (lečje), ki se nahaja na optični napravi.
Novo!!: Galileo Galilei in Okular · Poglej več »
Omar Hajam
Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.
Novo!!: Galileo Galilei in Omar Hajam · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Galileo Galilei in Osončje · Poglej več »
Padalstvo
Padalstvo - tipično letalo Cessna 182 Padalstvo ali skok iz letala je zelo vznemirljiv in zanimiv ekstremni šport, ob katerem se nam poveča andrenalin.
Novo!!: Galileo Galilei in Padalstvo · Poglej več »
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Novo!!: Galileo Galilei in Padova · Poglej več »
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Novo!!: Galileo Galilei in Papež Leon XII. · Poglej več »
Papež Pavel V.
Papež Pavel V. (Papa Paulus Quintus; rojen kot Camillo Borghese), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. september 1552, Rim, † 28. januar 1621 Rim (Papeška država).
Novo!!: Galileo Galilei in Papež Pavel V. · Poglej več »
Papež Urban VIII.
Papež Urban VIII. (rojen kot Maffeo Barberini), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 1568, Firence, Florentinska vojvodina † 29. julij 1644 Rim, Papeška država.
Novo!!: Galileo Galilei in Papež Urban VIII. · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Galileo Galilei in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Galileo Galilei in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Pierre Gassendi
Pierre Gassendi, francoski filozof, fizik, matematik in astronom, * 22. januar 1592, Champtercier pri Digneju, Provansa, Francija, † 24. oktober 1655, Pariz.
Novo!!: Galileo Galilei in Pierre Gassendi · Poglej več »
Pisa
Brez opisa.
Novo!!: Galileo Galilei in Pisa · Poglej več »
Poševni stolp v Pisi
Poševni stolp v Pisi, tudi samo Stolp v Pisi (Torre di Pisa), je samostoječi zvonik (campanile) stolnice sv. Marije Vnebovzete v Pisi, ki stoji na Piazza del Duomo (Stolničnem trgu), tudi Piazza dei Miracoli na severnem delu starega mestnega jedra.
Novo!!: Galileo Galilei in Poševni stolp v Pisi · Poglej več »
Polarni sij
Aurora borealis Aurora australis Mednarodne vesoljske postaje Polárni síj ali avróra je sijaj vidne svetlobe v zgornjih delih ozračja, viden ponoči.
Novo!!: Galileo Galilei in Polarni sij · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Novo!!: Galileo Galilei in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 7001–7500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7001 do 7500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Galileo Galilei in Pomeni imen asteroidov: 7001–7500 · Poglej več »
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Novo!!: Galileo Galilei in Ptolemaj · Poglej več »
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Regiomontan · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Galileo Galilei in René Descartes · Poglej več »
Renesansa
Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.
Novo!!: Galileo Galilei in Renesansa · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Galileo Galilei in Robert Boyle · Poglej več »
Robert Grosseteste
Robert Grosseteste, angleški začetnik eksperimentalne znanosti, sholastični filozof in škof, * okoli 1175, Stowe, Suffolk, Anglija, † 9. oktober 1253, verjetno Lincoln, Lincolnshire, Anglija.
Novo!!: Galileo Galilei in Robert Grosseteste · Poglej več »
Roger Bacon
Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.
Novo!!: Galileo Galilei in Roger Bacon · Poglej več »
Santa Maria sopra Minerva
Santa Maria sopra Minerva je ena večjih cerkva rimskokatoliškega reda pridigarjev (bolj znanega kot dominikanci) v Rimu v Italiji.
Novo!!: Galileo Galilei in Santa Maria sopra Minerva · Poglej več »
Saturnovi obroči
Posnetek osvetljene strani najvažnejših Saturnovih obročev. Med obročema A in B je lepo vidna Cassinijeva ločnica. Satúrnove obróče sestavlja skupina istosrediščnih obročev, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Saturn v obliki tankega ploščatega diska.
Novo!!: Galileo Galilei in Saturnovi obroči · Poglej več »
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam astronomov · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam cest in ulic v Gorici
Seznam cest in ulic v Občini Gorica, Italija.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam cest in ulic v Gorici · Poglej več »
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam filozofov · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam fizikov · Poglej več »
Seznam italijanskih astronomov
Seznam italijanskih astronomov.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam italijanskih astronomov · Poglej več »
Seznam italijanskih filozofov
Seznam italijanskih filozofov.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam italijanskih filozofov · Poglej več »
Seznam italijanskih fizikov
Seznam italijanskih fizikov.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam italijanskih fizikov · Poglej več »
Seznam italijanskih matematikov
Seznam italijanskih matematikov.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam italijanskih matematikov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam matematikov · Poglej več »
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Novo!!: Galileo Galilei in Seznam papežev · Poglej več »
Sidera Lodoicea
Cassini Sidera Lodoicea ali Ludvikove zvezde je ime, ki ga je Giovanni Domenico Cassini dal štirim Saturnovim lunam, ki jih je odkril v letih 1671, 1672 in 1684.
Novo!!: Galileo Galilei in Sidera Lodoicea · Poglej več »
Silvio Bedini
Silvio Bedini, ameriški zgodovinar in arheolog italijanskega porekla; * 17. januar 1917 Ridgefield, Connecticut, ZDA; † 14. november 2007, Washington, ZDA.
Novo!!: Galileo Galilei in Silvio Bedini · Poglej več »
Simon Marij
Simon Marij (latinsko Marius, nemško Mayr, Mayer, Mair), nemški astronom, * 10. januar 1573, Gunzenhausen, Bavarska, Nemčija, † 26. december 1624, Ansbach, Bavarska.
Novo!!: Galileo Galilei in Simon Marij · Poglej več »
Stendhalov sindrom
Stendhalov sindrom ali firenški sindrom je psihosomatsko stanje, ki vključuje hitro bitje srca, omedlevico, zmedenost in celo halucinacije, ki se domnevno pojavljajo, ko so posamezniki preveč izpostavljeni predmetom ali pojavom velike lepote.
Novo!!: Galileo Galilei in Stendhalov sindrom · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Galileo Galilei in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija relativnosti
Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.
Novo!!: Galileo Galilei in Teorija relativnosti · Poglej več »
Thomas Harriot
Thomas Harriot (tudi Hariot ali Harriott), angleški matematik in astronom, * 1560, Oxford, Anglija, † 2. julij 1621, London.
Novo!!: Galileo Galilei in Thomas Harriot · Poglej več »
Tommaso Campanella
Tommaso Campanella (krščen kot Giovanni Domenico Campanella), italijanski filozof, teolog, astrolog in pesnik, * 5. september 1568, Stignano, Kalabrija, Italija, † 21. maj 1639, Pariz, Francija. Njegovo danes najbolj znano delo »Mesto sonca« (La città del Sole), ki jo je napisal v italijanščini, predstavlja samo omejeno področje njegovega delovanja. Ukvarjal se je še s astrologijo in filozofijo narave, vendar je izhajal še iz renesančnega platonizma. Leta 1635 je navezal stike z Mersennom, ki ga je želel seznaniti z Descartesom, ki pa ga je zaradi podobnosti njunih idej zavrnil.
Novo!!: Galileo Galilei in Tommaso Campanella · Poglej več »
Torricellijeva trobenta
Torricellijeva trobenta Torricellijeva trobenta (tudi Gabrielov rog) je geometrijsko telo, ki ga je odkril Evangelista Torricelli.
Novo!!: Galileo Galilei in Torricellijeva trobenta · Poglej več »
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Galileo Galilei in Toskana · Poglej več »
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.
Novo!!: Galileo Galilei in Ulug Beg · Poglej več »
Univerza v Padovi
Univerza v Padovi (uradni italijanski naziv Università degli Studi di Padova, kratica UNIPD) je univerza s sedežem v Padovi, ki je bila ustanovljena leta 1222 in je tako ena najstarejših univerz v Evropi ter druga najstarejša v Italiji.
Novo!!: Galileo Galilei in Univerza v Padovi · Poglej več »
Ura na nihalo
Ura na nihalo Úra na nihálo (nihalna ura ali ura nihalka) je mehanska naprava za merjenje časa z nihalom.
Novo!!: Galileo Galilei in Ura na nihalo · Poglej več »
Velika rdeča pega
Velika rdeča pega je anticiklonska nevihta (visokega pritiska) na planetu Jupiter, 22° južno od njegovega ekvatorja.
Novo!!: Galileo Galilei in Velika rdeča pega · Poglej več »
Veliki komet iz leta 1577
Prago 12. novembra. Grafika, ki jo je izdelal Jiri Dašitzki. potres, in Veliki komet iz leta 1577. Véliki komet iz leta 1577 ali C/1577 V1 je komet, ki so ga leta 1577 opazili na nebu.
Novo!!: Galileo Galilei in Veliki komet iz leta 1577 · Poglej več »
Venera
Vénera (tudi Danica ali Večernica) je notranji, drugi planet od Sonca v Osončju.
Novo!!: Galileo Galilei in Venera · Poglej več »
Vincenzo Galilei
Vincenzo Galilei, italijanski luterist, skladatelj in glasbeni teoretik, * 1520, † 2. julij 1591.
Novo!!: Galileo Galilei in Vincenzo Galilei · Poglej več »
Vincenzo I. Gonzaga
Vincenzo Ι.
Novo!!: Galileo Galilei in Vincenzo I. Gonzaga · Poglej več »
Vincenzo Viviani
Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.
Novo!!: Galileo Galilei in Vincenzo Viviani · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Galileo Galilei in Vztrajnost · Poglej več »
Wilhelm Wolff Beer
Wilhelm Wolff Beer, nemški poslovnež in ljubiteljski astronom, * 4. januar 1797, Berlin, Nemčija, † 27. marec 1850, Berlin.
Novo!!: Galileo Galilei in Wilhelm Wolff Beer · Poglej več »
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Novo!!: Galileo Galilei in Zgodovina števila π · Poglej več »
Zgodovina znanosti in tehnike
Zgodovina znanosti in tehnike (ZZT/HST) je veja zgodovine, ki proučuje, kako se je človeško razumevanje znanosti in tehnike spreminjalo skozi čas in kako je omogočilo nastanek novih tehnik.
Novo!!: Galileo Galilei in Zgodovina znanosti in tehnike · Poglej več »
Zlatko Šugman
Zlatko Šugman, slovenski gledališki in filmski igralec, * 28. avgust 1932, Gorišnica, † 16. december 2008, Ljubljana.
Novo!!: Galileo Galilei in Zlatko Šugman · Poglej več »
Znanstvena komunikacija
Komuniciranje znanosti, avtorica Katja Mihurko Poniž Shematični prikaz polja in akterjev v znanstveni komunikaciji, avtor Carsten Könneker Znanstvena komunikacija ali komuniciranje znanosti je informiranje, izobraževanje, ozaveščanje o znanstvenih temah in povečanje zavedanja o pomenu znanstvenih odkritij in argumentov.
Novo!!: Galileo Galilei in Znanstvena komunikacija · Poglej več »
13. januar
13.
Novo!!: Galileo Galilei in 13. januar · Poglej več »
15. februar
15.
Novo!!: Galileo Galilei in 15. februar · Poglej več »
1564
1564 (MDLXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Galileo Galilei in 1564 · Poglej več »
1631
1631 (MDCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Galileo Galilei in 1631 · Poglej več »
1642
1642 (MDCXLII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Galileo Galilei in 1642 · Poglej več »
21. avgust
21.
Novo!!: Galileo Galilei in 21. avgust · Poglej več »
22. februar
22.
Novo!!: Galileo Galilei in 22. februar · Poglej več »
8. januar
8.
Novo!!: Galileo Galilei in 8. januar · Poglej več »
Preusmerja sem:
Galilei, Galilej, Galilejo Galilej, Galileo, Galileo Galilej.
