Hitreje kot brskalnik!
262 odnosi: Abraham de Moivre, Alessandro Volta, Alexandre Koyré, Algebrska geometrija, Angleži, Anglija, Anthony Collins, Apolonij, Asaph Hall, Astronavtika, Astronomija, Časovni pregled astronomije, Časovni pregled astronomov, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Čista matematika, Črna luknja, Čudežni otrok, Émilie du Châtelet, Baruch Spinoza, Barva, Bela, Benjamin Wilson (slikar), Bog, Carl Friedrich Gauss, Carl Vilhelm Ludwig Charlier, Charles Darwin, Christiaan Huygens, Clarence Irving Lewis, Coulombov zakon, Daniel Bernoulli, David Hume, De Moivreova formula, Delčnovalovna dualnost, Denis Papin, Dioklesova cisoida, Disperzija (optika), Edmond Halley, Edward Arthur Milne, Efemeridni čas, Einsteinova konstanta, Elementi tira, Epitaf, Erbergi, Ernest Rutherford, Ernst Mach, Erwin Schrödinger, Eter (fizika), Evdoks, Fizika, ..., Fizika osnovnih delcev, Flamsteedovo poimenovanje, Fotosinteza, François Viète, Francesco Maria Grimaldi, Francoski materializem, Fridmanovi enačbi, Friedrich Georg Wilhelm von Struve, Friedrich Wilhelm Bessel, Galileo Galilei, Gaussov gravitacijski zakon, Geodezija, Georg Wilhelm Friedrich Hegel, George Berkeley, George Biddell Airy, George Gabriel Stokes, Gibanje Zemlje, Godfrey Harold Hardy, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijsko polje, Gregor Schoettl, Henri de Saint-Simon, Henry Augustus Rowland, Henry Oldenburg, Heron, Hidrotehnika, Hiparh, Hitrost gravitacije, Hitrost svetlobe, Immanuel Kant, Indigo, Infinitezimalni račun, Inkandescenca, Integral, Isaac Barrow, Ismael Bullialdus, Izak, James Bradley, James Gregory, James Short, James Watt, Jean Buridan, Jean le Rond d'Alembert, Jean Richer, Jean-Felix Picard (astronom), Jeremiah Horrocks, Jošisuke Macunaga, Johannes Kepler, John Colson, John Dollond, John Flamsteed, John Harrison, John Henry Poynting, John Locke, John Machin, John Theophilus Desaguliers, Joseph von Fraunhofer, Julien Offray de La Mettrie, Jurij Vega, Karma, Kemijska reakcija, Keplerjevi zakoni, Klasična mehanika, Klasicizem, Kolidž Trinity, Cambridge, Kombinatorika, Kraljeva družba, Krivulja kapa, Krogelna Zemlja, Lastni čas, Laurent Cassegrain, Leonhard Euler, Ljudje z veliko depresivno motnjo, Logaritemsko računalo, Lucasov profesor matematike, Machovo načelo, Mala in velika polos, Masa, Matematična fizika, Mercatorjeva vrsta, Meritev, Michael Faraday, Michel Hénon, Miselni preizkus, Nebesna mehanika, Negotovost, Newton, Newtonov izrek, Newtonov potencial, Newtonova metoda, Newtonovi zakoni gibanja, Niccolò Zucchi, Nicolas Fatio de Duillier, Niels Henrik Abel, Nikolaj Kopernik, Oblika Zemlje, Odvod, Okljuk (krivulja), Olaus Borrichius, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Osončje, Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju, Parsek, Paul Henri Thiry d'Holbach, Philosophiae naturalis principia mathematica, Philosophical Transactions of the Royal Society, Pierre Charles Le Monnier, Pierre de Fermat, Pierre Duhem, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pierre-Simon Laplace, Piteas, Plimska sila, Poissonova pega, Pojav Goos-Hänchenove, Pomeni imen asteroidov: 2501–3000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pomeni imen asteroidov: 7501–8000, Povlek prostora, Površinska težnost, Precesija enakonočij, Predsednik Kraljeve družbe, Prenos toplote, Problem dveh teles, Rangaku, Ravninska krivulja, Razsvetljenska književnost, Razsvetljenstvo, Razsvetljenstvo v Španiji, René Descartes, Restitucijski koeficient trka, Richard Bentley, Robert Boyle, Robert Hooke, Rocheva meja, Ruđer Josip Bošković, Schwarzschildov polmer, Seznam angleških filozofov, Seznam angleških fizikov, Seznam angleških izumiteljev, Seznam angleških naravoslovcev, Seznam asirskih vladarjev, Seznam astronomov, Seznam astronomskih vsebin, Seznam filozofov, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam fizikov, Seznam knjig Mejnikov, Seznam latinskih izrekov, Seznam matematičnih vsebin, Seznam matematikov, Seznam vegetarijancev, Seznam zgodovinskih vsebin, Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah, Sila, Sionsko priorstvo, Slikarstvo, Soliton, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Sraka (Monet), Starost Zemlje, Statistika, Stefan-Boltzmannov zakon, Stephen Hawking, Subrahmanyan Chandrasekhar, Težnost, Teoretična fizika, Teorija kaosa, Thomas Graham (kemik), Thomas Jefferson, Tir, Traktrisa, Trizob (krivulja), Ubežna hitrost, Ulug Beg, Urbain-Jean Joseph Le Verrier, Varljivo svetlikanje, Veliki komet iz leta 1680, Vera Cooper Rubin, Vesolje, Vidni spekter, Viskoznost, Vladimir Borisovič Braginski, Voltaire, Vrag se ženi, Vulkan (domnevni planet), Vztrajnost, Westminstrska opatija, William Lassell, William Whiston, Zakon o vzajemnem učinku, Zakoni termodinamike, Zenon, Zgodovina števila π, Zgodovina geografije, Zgodovina računalništva, Znamenite osebnosti in šah, Znanstvena komunikacija, Znanstvena metoda, 1643, 1687, 1727, 25. december, 31. marec, 4. januar, 5. julij, 5. junij. Razširi indeks (212 več) »
Abraham de Moivre
Abraham de Moivre, francoski matematik, * 26. maj 1667, Vitry-le-François, Šampanja, Francija, † 27. november 1754, London, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Abraham de Moivre · Poglej več »
Alessandro Volta
Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.
Novo!!: Isaac Newton in Alessandro Volta · Poglej več »
Alexandre Koyré
Alexandre Koyré, francosko-ruski filozof in zgodovinar, * 29. avgust 1892, Taganrog, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 28. april 1964, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Alexandre Koyré · Poglej več »
Algebrska geometrija
geometrijskega mesta točk. Algébrska geometríja je veja matematike, ki klasično raziskuje ničle polinomov z več spremeljivkami.
Novo!!: Isaac Newton in Algebrska geometrija · Poglej več »
Angleži
Angleži so v glavnem prebivalci Anglije, včasih tudi Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Isaac Newton in Angleži · Poglej več »
Anglija
Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.
Novo!!: Isaac Newton in Anglija · Poglej več »
Anthony Collins
Anthony Collins, angleški filozof, * 21. junij 1676, Heston, Grofija Middlesex, Anglija, † 13. december 1729, London.
Novo!!: Isaac Newton in Anthony Collins · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Isaac Newton in Apolonij · Poglej več »
Asaph Hall
Marsovih naravnih satelitov Asaph Hall, ameriški astronom, * 15. oktober 1829, Goshen, Connecticut, ZDA, † 22. november 1907, Annapolis, Maryland, ZDA.
Novo!!: Isaac Newton in Asaph Hall · Poglej več »
Astronavtika
Gagarin leta 1961 Astronávtika (grško άστρον: ástron – zvezda + ναυτική: navtiké – navtika – pomorstvo, iz naútes, latinsko nauta – mornar.
Novo!!: Isaac Newton in Astronavtika · Poglej več »
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Novo!!: Isaac Newton in Astronomija · Poglej več »
Časovni pregled astronomije
Časovni pregled zgodovine astronomije.
Novo!!: Isaac Newton in Časovni pregled astronomije · Poglej več »
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Novo!!: Isaac Newton in Časovni pregled astronomov · Poglej več »
Časovni pregled življenja Alberta Einsteina
Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.
Novo!!: Isaac Newton in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina · Poglej več »
Časovni pregled fizike črnih lukenj
Časovni pregled fizike črnih lukenj.
Novo!!: Isaac Newton in Časovni pregled fizike črnih lukenj · Poglej več »
Čista matematika
teoriji grup. To se lahko stori brez osredotočenja na temeljne aplikacije konceptov v fizikalnem svetu. Čista matematika je znanost matematičnih konceptov, ki so neodvisni od česarkoli izven matematike.
Novo!!: Isaac Newton in Čista matematika · Poglej več »
Črna luknja
Sonca. Črno luknjo so dlje časa fotografirali optični daljnogledi z različnih leg na Zemlji, od aprila 2017 pa so v konzorciju Event Horizon Telescope računalniško obdelovali in preračunavali zbrani material. Končni posnetek, računalniško sestavljeno fotografijo črne luknje, so prvič javno predstavili 10. aprila 2019. plazme, ki se vrti okrog črne luknje (slika NASA) Galaksije (slika http://www.tat.physik.uni-tuebingen.de/~kraus/ Ute Krauss, TAT) Vrtinec, kjer križ dveh prašnih obročev kaže na prisotnost črne luknje (slika H. Ford (JHU/STScI), Faint Object Spectrograph IDT in NASA, 8. junij 1992) Čŕna lúknja je v astrofiziki območje prostora-časa, v katerem je gravitacijska sila tolikšna, da ne more nič, niti svetloba ali drugo elektromagnetno valovanje, zapustiti dogodkovnega horizonta.
Novo!!: Isaac Newton in Črna luknja · Poglej več »
Čudežni otrok
Čúdežni otròk je prezgodaj zrel otrok, ki je že v zelo zgodnji starosti posebej nadarjen na določenem področju.
Novo!!: Isaac Newton in Čudežni otrok · Poglej več »
Émilie du Châtelet
Gabrielle Émilie Le Tonnelier de Breteuil, markiza du Châtelet, pogosto Émilie du Châtelet, francoska matematičarka in fizičarka, * 17. december 1706, Pariz, † 10. september 1749, Lunéville.
Novo!!: Isaac Newton in Émilie du Châtelet · Poglej več »
Baruch Spinoza
Baruch Spinoza ali Benedict de Spinoza, nizozemski filozof judovskega rodu, * 24. november 1632, Amsterdam, Nizozemska, † 21. februar 1677, Haag, Nizozemska.
Novo!!: Isaac Newton in Baruch Spinoza · Poglej več »
Barva
Primer predstavitve barv s koordinatami v RGB modelu Bárva je zaznava določenega dela vidnega spektra svetlobe.
Novo!!: Isaac Newton in Barva · Poglej več »
Bela
Béla je barva (natančneje vsebuje vse barve barvnega spektra; včasih jo opišejo kot akromatično barvo – črna je po drugi strani odsotnost vsake barve) z visoko svetlostjo in ničelno nasičenostjo in brez barvnega tona (hue).
Novo!!: Isaac Newton in Bela · Poglej več »
Benjamin Wilson (slikar)
Benjamin Wilson, angleški slikar, grafik in prirodoslovec, * 21. junij 1721, Leeds, Združeno kraljestvo, † 6. junij 1788, London.
Novo!!: Isaac Newton in Benjamin Wilson (slikar) · Poglej več »
Bog
V monoteistični misli je Bog vrhovno bitje, stvarnik in glavni predmet vere.
Novo!!: Isaac Newton in Bog · Poglej več »
Carl Friedrich Gauss
Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.
Novo!!: Isaac Newton in Carl Friedrich Gauss · Poglej več »
Carl Vilhelm Ludwig Charlier
Carl Vilhelm Ludwig Charlier, švedski astronom, * 1. april 1862, Östersund, Jämtland, Švedska, † 5. november 1934, Lund, Švedska.
Novo!!: Isaac Newton in Carl Vilhelm Ludwig Charlier · Poglej več »
Charles Darwin
Charles Robert Darwin, FRS, angleški naravoslovec, biolog in geolog * 12. februar 1809, Shrewsbury, grofija Shropshire, Anglija, † 19. april 1882, vas Downe, (danes London-Bromley), grofija Kent, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Charles Darwin · Poglej več »
Christiaan Huygens
Christiaan Huygens (Hugenius, Huyghens), nizozemski astronom, fizik in matematik, * 14. april 1629, Haag, Nizozemska, † 8. julij 1695, Haag.
Novo!!: Isaac Newton in Christiaan Huygens · Poglej več »
Clarence Irving Lewis
Clarence Irving Lewis, ameriški filozof in logik, * 12. april 1883, Stoneham, Massachusetts, Združene države Amerike, † 3. februar 1964, Menlo Park, Kalifornija.
Novo!!: Isaac Newton in Clarence Irving Lewis · Poglej več »
Coulombov zakon
Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.
Novo!!: Isaac Newton in Coulombov zakon · Poglej več »
Daniel Bernoulli
Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.
Novo!!: Isaac Newton in Daniel Bernoulli · Poglej več »
David Hume
David Hume, škotski filozof, ekonomist in zgodovinar, * 7. maj 1711, Edinburg, Škotska, † 25. avgust 1776, Edinburg, Škotska.
Novo!!: Isaac Newton in David Hume · Poglej več »
De Moivreova formula
De Moivreova fórmula (tudi Moivreova ~) je v matematiki formula, po kateri za vsako kompleksno število (in posebej za vsako realno število) x in za vsako celo število n velja: Imenuje se po francoskem matematiku Abrahamu de Moivreu, Newtonovem prijatelju, ki jo je odkril leta 1707 in objavil leta 1722.
Novo!!: Isaac Newton in De Moivreova formula · Poglej več »
Delčnovalovna dualnost
Délčnovalóvna duálnost je koncept v kvantni mehaniki, da se lahko vsak delec ali kvantna entiteta opiše ali kot delec ali valovanje.
Novo!!: Isaac Newton in Delčnovalovna dualnost · Poglej več »
Denis Papin
Denis Papin, francoski fizik, matematik in izumitelj, * 22. avgust 1647, Coudraise pri Bloisu, Loir-et-Cher, Center, Francija, † 1712, London, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Denis Papin · Poglej več »
Dioklesova cisoida
Konstrukcija Dioklesove cisoide. Dioklesova cisoida je ravninska krivulja tretje stopnje.
Novo!!: Isaac Newton in Dioklesova cisoida · Poglej več »
Disperzija (optika)
mavrico). Disperzíja ali razklòn je v optiki pojav, ki se kaže v tem, da je fazna hitrost valovanja (v splošnem elektromagnetnega valovanja in tudi poljubnega valovanja) odvisna od frekvence.
Novo!!: Isaac Newton in Disperzija (optika) · Poglej več »
Edmond Halley
Edmond (včasih tudi Edmund) Halley, angleški astronom, geofizik, matematik, meteorolog, častnik, pesnik, inženir in fizik, * 8. november (29. oktober, stari koledar) 1656, Haggerston pri Londonu, grofija Middlesex, Anglija, † 25. januar (14. januar, stari koledar) 1742, Greenwich pri Londonu.
Novo!!: Isaac Newton in Edmond Halley · Poglej več »
Edward Arthur Milne
Edward Arthur Milne, FRS, angleški astrofizik, matematik in kozmolog, * 14. februar 1896, Hull, grofija Yorkshire, Anglija, † 21. september 1950, Dublin, Irska.
Novo!!: Isaac Newton in Edward Arthur Milne · Poglej več »
Efemeridni čas
Efemerídni čás (oznaka ET) je astronomski čas, ki se uporablja v efemeridah za nebesna telesa, ki jih opazujemo s površine Zemlje.
Novo!!: Isaac Newton in Efemeridni čas · Poglej več »
Einsteinova konstanta
Einsteinova konstanta (ali Einsteinova gravitacijska konstanta (oznaka \kappa'\!\, (kapa), je v fiziki sklopitvena konstanta, ki se pojavlja v Einsteinovih enačbah polja. Enačba se lahko zapiše kot: kjer je G^\!\, Einsteinov tenzor, T^\!\, pa kontravariantni napetostno-energijski tenzor za snov. Ta enačba povezuje ukrivljenost prostora in časa, kjer napetostni tenzor povzroča motnjo prostor-časa in s tem gravitacijo. Einstein je v svojih enačbah polja uporabil Newtonov splošni gravitacijski zakon in konstanta \kappa'\!\, je neposredno povezana z gravitacijsko konstanto \kappa\!\, (označeno tudi kot G\!\, in \mathcal\): Zapis Einsteinove konstante je odvisen od tega kako je definiran napetostni tenzor, tako da so Einsteinove enačbe polja vedno invarianta. Druga možnost izbire za T\!\, da zapis konstante: (glej spodaj za podrobnosti). V Planckovem sistemu enot (\kappa.
Novo!!: Isaac Newton in Einsteinova konstanta · Poglej več »
Elementi tira
Elementi tira ali elementi tirnice so v astronomiji parametri, s katerimi se enolično določi gibanje nebesnega telesa (naravnega ali umetnega).
Novo!!: Isaac Newton in Elementi tira · Poglej več »
Epitaf
Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.
Novo!!: Isaac Newton in Epitaf · Poglej več »
Erbergi
Volbenk Danijel Erberg Erbergi, plemiška rodbina na Kranjskem, ki je bila leta 1688 povzdignjena v baronski stan.
Novo!!: Isaac Newton in Erbergi · Poglej več »
Ernest Rutherford
Ernest Rutherford, 1.
Novo!!: Isaac Newton in Ernest Rutherford · Poglej več »
Ernst Mach
Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).
Novo!!: Isaac Newton in Ernst Mach · Poglej več »
Erwin Schrödinger
Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.
Novo!!: Isaac Newton in Erwin Schrödinger · Poglej več »
Eter (fizika)
Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.
Novo!!: Isaac Newton in Eter (fizika) · Poglej več »
Evdoks
Evdóks iz Kníde (tudi Evdóksos in Evdóksij), starogrški astronom, matematik, zdravnik in filozof, * 410 pr. n. št., otok Knida, sedaj v Turčiji, † 347 pr. n. št., Knida.
Novo!!: Isaac Newton in Evdoks · Poglej več »
Fizika
fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije. Zadnjih dva tisoč let je bila fizika del naravoslovja skupaj s kemijo, določenimi vejami matematike in biologije, toda med znanstveno revolucijo v 17.-tem stoletju so se v naravoslovju začeli razvijati samostojni raziskovalni programi. Fizika je povezana z interdisciplinarnimi vedami kot sta biofizika in kvantna kemija, ločnice med njimi niso strogo določene. Fizika pomembno prispeva pri razvoju novih tehnologij. Na primer, napredek v razumevanju elektromagnetizma ali jedrske fizike je neposredno privedel do razvoja novih izdelkov, ki so bistveno preoblikovali sodobno družbo, kot so televizija, računalniki, gospodinjski aparati, in jedrsko orožje; napredek na področju termodinamike je privedel do razvoja industrializacije in na področju mehanike je napredek navdihnil razvoj infinitezimalnega računa. Skupščina Organizacije združenih narodov je proglasila leto 2005 za Svetovno leto fizike.
Novo!!: Isaac Newton in Fizika · Poglej več »
Fizika osnovnih delcev
Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.
Novo!!: Isaac Newton in Fizika osnovnih delcev · Poglej več »
Flamsteedovo poimenovanje
Flamsteedovo poimenovanje je kombinacija števila in imena ozvezdja, ki unikatno identificira večino zvezd, vidnih s prostim očesom v modernih ozvezdjih vidnih iz južne Anglije.
Novo!!: Isaac Newton in Flamsteedovo poimenovanje · Poglej več »
Fotosinteza
listih. Fótosintéza (iz grščine: photós - svetloba +: sýnthesis - spajanje, sestavljanje) je biokemijski proces, pri katerem rastline, alge ter nekatere praživali in bakterije izrabljajo energijo sončne svetlobe za pridelavo hrane.
Novo!!: Isaac Newton in Fotosinteza · Poglej več »
François Viète
François Viète (tudi Vieta in Viette) (Francisci Vietæ), francoski pravnik in matematik, * 1540, Fontenay-le-Comte, Poitou, Francija, † 13. februar 1603, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in François Viète · Poglej več »
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Novo!!: Isaac Newton in Francesco Maria Grimaldi · Poglej več »
Francoski materializem
Francoski materializem je skupno ime za filozofe v Franciji v času 18.
Novo!!: Isaac Newton in Francoski materializem · Poglej več »
Fridmanovi enačbi
Fridmanovi enačbi sta navadni diferencialni enačbi v fizikalni kozmologiji, ki kažeta metrično širjenje prostora v homogenih in izotropnih modelih Vesolja v okviru splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Isaac Newton in Fridmanovi enačbi · Poglej več »
Friedrich Georg Wilhelm von Struve
Friedrich Georg Wilhelm von Struve (Vasilij Jakovlevič Struve), nemško-ruski astronom in geodet, * 15. april 1793, Altona, Schleswig-Holstein, Nemčija, tedaj del Danske, † 23. november (11. november, ruski koledar) 1864, Sankt Peterburg, Ruski imperij (danes Rusija).
Novo!!: Isaac Newton in Friedrich Georg Wilhelm von Struve · Poglej več »
Friedrich Wilhelm Bessel
Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).
Novo!!: Isaac Newton in Friedrich Wilhelm Bessel · Poglej več »
Galileo Galilei
Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.
Novo!!: Isaac Newton in Galileo Galilei · Poglej več »
Gaussov gravitacijski zakon
Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.
Novo!!: Isaac Newton in Gaussov gravitacijski zakon · Poglej več »
Geodezija
Geodezíja ali zemljemérstvo je veda o merjenju, dimenziji in določitvi oblike Zemlje kot celote ali njenega dela.
Novo!!: Isaac Newton in Geodezija · Poglej več »
Georg Wilhelm Friedrich Hegel
Georg Wilhelm Friedrich Hegel, nemški filozof, * 27. avgust 1770, Stuttgart, vojvodina Württemberg, Nemčija, † 14. november 1831, Berlin.
Novo!!: Isaac Newton in Georg Wilhelm Friedrich Hegel · Poglej več »
George Berkeley
George Berkeley, irski anglikanski škof in filozof, * 12. marec 1685, Dysert Castle, okraj Kilkenny, Irska, † 14. januar 1753, Oxford, VB.
Novo!!: Isaac Newton in George Berkeley · Poglej več »
George Biddell Airy
Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in George Biddell Airy · Poglej več »
George Gabriel Stokes
Sir George Gabriel Stokes, 1.
Novo!!: Isaac Newton in George Gabriel Stokes · Poglej več »
Gibanje Zemlje
Gibanje Zemlje ima več oblik in vpliva na množico pojavov, ki se zlasti tičejo površja Zemlje; tako je vzrok letnim časom, menjavanju dneva in noči ter njunim dolžinam, pa tudi različnim podnebnim pasovom, določanju časa in več drugim predmetnostim.
Novo!!: Isaac Newton in Gibanje Zemlje · Poglej več »
Godfrey Harold Hardy
Godfrey Harold Hardy, FRS, angleški matematik, * 7. februar 1877, Cranleigh, grofija Surrey, Anglija, † 1. december 1947, Cambridge, grofija Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Godfrey Harold Hardy · Poglej več »
Gottfried Wilhelm Leibniz
Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.
Novo!!: Isaac Newton in Gottfried Wilhelm Leibniz · Poglej več »
Gravitacijska fizika
Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.
Novo!!: Isaac Newton in Gravitacijska fizika · Poglej več »
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Novo!!: Isaac Newton in Gravitacijska konstanta · Poglej več »
Gravitacijsko polje
Gravitacijsko polje Zemlje z makroskopskega vidika; polje je radialno. Zelene puščice označujejo silnice gravitacijskega polja. Gravitácijsko oziroma téžnostno polje je območje, v katerem na telesa z maso deluje gravitacijska sila.
Novo!!: Isaac Newton in Gravitacijsko polje · Poglej več »
Gregor Schoettl
Gregor Schoettl (tudi Schöttl), slovenski (avstrijski) filozof in fizik, * 14. februar 1732, Steyr, avstrijska Štajerska, † 4./5. november, 1777, Ljubljana.
Novo!!: Isaac Newton in Gregor Schoettl · Poglej več »
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Henri de Saint-Simon · Poglej več »
Henry Augustus Rowland
Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.
Novo!!: Isaac Newton in Henry Augustus Rowland · Poglej več »
Henry Oldenburg
Henry Oldenburg, nemški teolog, prirodoslovec in diplomat, * ok.
Novo!!: Isaac Newton in Henry Oldenburg · Poglej več »
Heron
Heron (tudi Hero), grški fizik, matematik, geometer in inženir, * okoli 20, Aleksandrija, † okoli 100.
Novo!!: Isaac Newton in Heron · Poglej več »
Hidrotehnika
Table of Hydraulics and Hydrostatics, Cyclopaedia, Volume 1 Hidrotehnika je tehnična veda, ki se ukvarja s proučevanjem lastnosti in dinamike voda, načrtovanjem in gradnjo vodnih objektov in naprav za uravnavanje vodnega režima, rabo voda, izkoriščanje vodne energije, ter objektov komunalnega inženirstva (čistilnih naprav, sistemov zbiranja in odvajanja komunalnih in industrijskih odpadnih voda, vodooskrbnih sistemov).
Novo!!: Isaac Newton in Hidrotehnika · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Isaac Newton in Hiparh · Poglej več »
Hitrost gravitacije
Hitróst gravitácije se v okviru klasičnih teorij gravitacije nanaša na hitrost pri kateri se širijo spremembe v gravitacijskem polju.
Novo!!: Isaac Newton in Hitrost gravitacije · Poglej več »
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Novo!!: Isaac Newton in Hitrost svetlobe · Poglej več »
Immanuel Kant
Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.
Novo!!: Isaac Newton in Immanuel Kant · Poglej več »
Indigo
Índigo je barva svetlobe z valovno dolžino 420–440 nm, in nastopa v svetlobnem spektru med modro in vijolično.
Novo!!: Isaac Newton in Indigo · Poglej več »
Infinitezimalni račun
Infinitezimálni račún je področje matematične analize, ki preučuje zlasti naslednja področja.
Novo!!: Isaac Newton in Infinitezimalni račun · Poglej več »
Inkandescenca
oranžno svetlobo, je značilen zgled inkandescence. Inkandescénca (iz latinske besede incandescere – žareti, zažareti) je pojav, pri katerem vroče telo oddaja vidno svetlobo zaradi visoke temperature.
Novo!!: Isaac Newton in Inkandescenca · Poglej več »
Integral
Integral ''f''(''x'') od ''a'' do ''b'' je površina področja med abscisno (x) osjo in krivuljo ''y''.
Novo!!: Isaac Newton in Integral · Poglej več »
Isaac Barrow
Isaac Barrow, angleški klasični učenjak, matematik in teolog, * 1630, London, Anglija, † 4. maj 1677, London.
Novo!!: Isaac Newton in Isaac Barrow · Poglej več »
Ismael Bullialdus
Ismael Bullialdus (Boulliaud, Boulliau), francoski rimskokatoliški duhovnik in astronom, * 28. september 1605, Loudun, Vienne, Francija, † 25. november 1694, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Ismael Bullialdus · Poglej več »
Izak
Izak je moško osebno ime.
Novo!!: Isaac Newton in Izak · Poglej več »
James Bradley
James Bradley, angleški astronom, * marec 1693, Sherborne pri Cheltenhamu, grofija Gloucestershire, Anglija, † 13. julij 1762, Chalford, Gloucestershire.
Novo!!: Isaac Newton in James Bradley · Poglej več »
James Gregory
James Gregory, FRS, škotski matematik in astronom, * november 1638, Drumoak pri Aberdeenu, Škotska, † oktober 1675, Edinburgh.
Novo!!: Isaac Newton in James Gregory · Poglej več »
James Short
James Short, FRS, škotski matematik, optik in astronom, * 10. junij 1710, Edinburgh, Škotska, † 15. junij 1768, London, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in James Short · Poglej več »
James Watt
James Watt, škotski izumitelj, inženir in kemik, * 30. januar 1736, Greenock, Inverclyde, Škotska, † 25. avgust 1819,James Patrick Muirhead.
Novo!!: Isaac Newton in James Watt · Poglej več »
Jean Buridan
Jean Buridan, francoski filozof, logik in učenjak, * 1300, (najverjetneje) Béthune (Bethun), pokrajina Artois, Pikardija, Francija, † 1358, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Jean Buridan · Poglej več »
Jean le Rond d'Alembert
Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Jean le Rond d'Alembert · Poglej več »
Jean Richer
Jean Richer, francoski astronom, * 1630, Francija, † 1696, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Jean Richer · Poglej več »
Jean-Felix Picard (astronom)
Jean-Felix Picard, francoski astronom in duhovnik, * 21. julij 1620, La Fleche, Sartha, Francija, † 12. julij 1682, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Jean-Felix Picard (astronom) · Poglej več »
Jeremiah Horrocks
Jeremiah Horrocks (latinizirano Horrox, tudi Horrock), angleški astronom in matematik, * 1618, Toxteth Park pri Liverpoolu, sedaj v Merseysideu, grofija Lancashire, Anglija, † 3. januar 1641, Toxteth Park.
Novo!!: Isaac Newton in Jeremiah Horrocks · Poglej več »
Jošisuke Macunaga
Jošisuke Macunaga (Matsunaga Yoshisuke; tudi Riohicu Macunaga, ~ Ryohitsu), japonski matematik, * okoli 1690, Kurume, Japonska, † 1. avgust 1744.
Novo!!: Isaac Newton in Jošisuke Macunaga · Poglej več »
Johannes Kepler
Johannes Kepler, nemški astronom, matematik in astrolog, * 27. december 1571, Weil der Stadt, Würtenberg, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Nemčija), † 15. november 1630, Regensburg, Bavarska (sedaj Nemčija).
Novo!!: Isaac Newton in Johannes Kepler · Poglej več »
John Colson
Johnathan »John« Colson, angleški matematik, * 1680, † 1760.
Novo!!: Isaac Newton in John Colson · Poglej več »
John Dollond
Univerzi v Vilni John Dollond, angleški optik, * 10. junij 1706, London, Anglija, † 30. november 1761, London.
Novo!!: Isaac Newton in John Dollond · Poglej več »
John Flamsteed
Druga izdaja Flamsteedovega ''Nebesnega atlasa'' (''Atlas Coelestis'') iz leta 1753 John Flamsteed, FRS, angleški astronom, * 19. avgust 1646, Denby, grofija Derbyshire, Anglija, † 12. januar 1719, Greenwich pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in John Flamsteed · Poglej več »
John Harrison
John Harrison, angleški tesar, urar in izumitelj, * 24. marec 1693, Foulby pri Wakefieldu, grofija Yorkshire, Anglija, † 24. marec 1776, London.
Novo!!: Isaac Newton in John Harrison · Poglej več »
John Henry Poynting
John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in John Henry Poynting · Poglej več »
John Locke
John Locke, angleški empiristični filozof in politični mislec, * 29. avgust 1632, Wrington, grofija Somerset, Anglija, † 28. oktober 1704, Oates, grofija Essex, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in John Locke · Poglej več »
John Machin
Lune Williama Jonesa ''Synopsis Palmariorum Matheseos'' (1706): 100 decimalnih mest je izračunal Machin John Machin, FRS, angleški astronom in matematik, krščen okoli 1686, † 9. junij 1751.
Novo!!: Isaac Newton in John Machin · Poglej več »
John Theophilus Desaguliers
John Theophilus Desaguliers, angleški filozof, * 12. marec 1683, † 29. februar 1744.
Novo!!: Isaac Newton in John Theophilus Desaguliers · Poglej več »
Joseph von Fraunhofer
Joseph von Fraunhofer, nemški optik in fizik, * 6. marec 1787, Straubing, Nemčija, † 7. junij 1826, München, Nemčija.
Novo!!: Isaac Newton in Joseph von Fraunhofer · Poglej več »
Julien Offray de La Mettrie
Julien Offray de La Mettrie, francoski zdravnik in filozof, * 25. december 1709, Saint-Malo, Bretanija, Francija, † 11. november 1751, Berlin, Prusija.
Novo!!: Isaac Newton in Julien Offray de La Mettrie · Poglej več »
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Novo!!: Isaac Newton in Jurij Vega · Poglej več »
Karma
Kárma (pali kamma) je izraz, ki označuje ezoterični pomen vzrokov in posledic, ki sledijo vsakemu dejanju.
Novo!!: Isaac Newton in Karma · Poglej več »
Kemijska reakcija
Zgorevanje je kemijska reakcija, pri kateri les s kisikom iz zraka oksidira v ogljikov dioksid in vodo Kémijska reákcija je proces, v katerem pride do trajne spremembe kemijskih in fizikalnih lastnosti snovi.
Novo!!: Isaac Newton in Kemijska reakcija · Poglej več »
Keplerjevi zakoni
Képlerjevi zakóni so eksperimentalno pridobljeni zakoni, ki opisujejo gibanje planetov okrog Sonca.
Novo!!: Isaac Newton in Keplerjevi zakoni · Poglej več »
Klasična mehanika
gibanja projektila je del klasične mehanike. Klasična mehanika je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje makroskopskih predmetov, od izstrelkov do delov strojev in astronomskih teles, kot so vesoljska plovila, planeti, zvezde in galaksije.
Novo!!: Isaac Newton in Klasična mehanika · Poglej več »
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Novo!!: Isaac Newton in Klasicizem · Poglej več »
Kolidž Trinity, Cambridge
Kolidž Trinity (Trinity College, polno ime: College of the Holy and Undivided Trinity) je eden od sestavnih kolidžev Univerze v Cambridgeu v Angliji. Z okoli 600 dodiplomskimi študenti, 300 diplomanti in več kot 180 višjimi člani univerze je največji med kolidži univerz Oxford in Cambridge.
Novo!!: Isaac Newton in Kolidž Trinity, Cambridge · Poglej več »
Kombinatorika
rešetki 15 × 15. Kombinatórika je matematična disciplina, ki preučuje končne ali števne diskretne strukture, na koliko načinov je možno razporediti, preurediti oziroma izbrati določeno množico elementov iz množice s končno mnogo elementi.
Novo!!: Isaac Newton in Kombinatorika · Poglej več »
Kraljeva družba
Poslopja Kraljeve družbe v Londonu. Predsednik, svet in člani Londonske kraljeve družbe za izboljšanje naravne vednosti, Kraljeva družba ali tudi Kraljevo društvo iz Londona je najstarejše strokovno združenje, ki še vedno obstaja.
Novo!!: Isaac Newton in Kraljeva družba · Poglej več »
Krivulja kapa
Krivulja kapa ima dve vertikalni asimptoti. Krivulja kapa je ravninska krivulja, ki spominja na grško črko '''κ''' (kapa).
Novo!!: Isaac Newton in Krivulja kapa · Poglej več »
Krogelna Zemlja
Koncept krogelne Zemlje se je prvič pojavil približno v 5. stoletju pr. n. št.
Novo!!: Isaac Newton in Krogelna Zemlja · Poglej več »
Lastni čas
Lástni čàs je čas, ki ga meri mirujoča ura v posebni teoriji relativnosti.
Novo!!: Isaac Newton in Lastni čas · Poglej več »
Laurent Cassegrain
Laurent Cassegrain (tudi -verjetno napačno- Guillaume, Jacques ali Nicolas), francoski rimskokatoliški duhovnik in optik, * 1629, verjetno Chartres, Francija, † 31. avgust 1693, Chaudon, Eure-et-Loir.
Novo!!: Isaac Newton in Laurent Cassegrain · Poglej več »
Leonhard Euler
Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).
Novo!!: Isaac Newton in Leonhard Euler · Poglej več »
Ljudje z veliko depresivno motnjo
To je seznam znanih ljudi, ki trpijo ali pa so trpeli za veliko depresivno motnjo.
Novo!!: Isaac Newton in Ljudje z veliko depresivno motnjo · Poglej več »
Logaritemsko računalo
Logarítemsko računálo (po domače imenovano »reh'nšiber«, iz nemške besede Rechenschieber) je preprost analogni računalnik, podoben ravnilu, po navadi sestavljen iz treh vpetih umerjenih tračnih letev in drsečega okvirja.
Novo!!: Isaac Newton in Logaritemsko računalo · Poglej več »
Lucasov profesor matematike
Lucasov profesor matematike (tudi lukazijev ~) zaseda eno od najuglednejših stolic za matematiko na Univerzi v Cambridgeu.
Novo!!: Isaac Newton in Lucasov profesor matematike · Poglej več »
Machovo načelo
Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.
Novo!!: Isaac Newton in Machovo načelo · Poglej več »
Mala in velika polos
Velika (''a'') in mala polos (''b'') elipse V geometriji je velika os elipse njen največji premer: daljica, ki poteka skozi središče in obe gorišči s koncema na najširšima deloma roba.
Novo!!: Isaac Newton in Mala in velika polos · Poglej več »
Masa
merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.
Novo!!: Isaac Newton in Masa · Poglej več »
Matematična fizika
verjetnostnimi amplitudami (desno). Matemátična fízika se nanaša na razvoj matematičnih znanstvenih metod za uporabo v fiziki in je teorija matematičnih modelov pri raziskovanju fizikalnih pojavov.
Novo!!: Isaac Newton in Matematična fizika · Poglej več »
Mercatorjeva vrsta
Mercatorjeva vŕsta ali Newton-Mercatorjeva vŕsta je v matematiki Taylorjeva vrsta za naravni logaritem.
Novo!!: Isaac Newton in Mercatorjeva vrsta · Poglej več »
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Novo!!: Isaac Newton in Meritev · Poglej več »
Michael Faraday
Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Michael Faraday · Poglej več »
Michel Hénon
Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.
Novo!!: Isaac Newton in Michel Hénon · Poglej več »
Miselni preizkus
Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.
Novo!!: Isaac Newton in Miselni preizkus · Poglej več »
Nebesna mehanika
Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.
Novo!!: Isaac Newton in Nebesna mehanika · Poglej več »
Negotovost
Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.
Novo!!: Isaac Newton in Negotovost · Poglej več »
Newton
Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.
Novo!!: Isaac Newton in Newton · Poglej več »
Newtonov izrek
Grafični prikaz Newtonovega izreka Newtonov izrèk je izrek iz ravninske geometrije in pravi, da razpolovišči diagonal in središče včrtane krožnice v štirikotniku ležijo na isti premici, pri čemer leži središče včrtane krožnice med razpoloviščema diagonal.
Novo!!: Isaac Newton in Newtonov izrek · Poglej več »
Newtonov potencial
Newtonov potenciál (ali newtonovski potenciál) je v matematiki operator v vektorski analizi, ki se obnaša kot inverz negativnega Laplaceovega operatorja na zveznih in v neskončnosti dovolj hitro razpadajočih funkcijah.
Novo!!: Isaac Newton in Newtonov potencial · Poglej več »
Newtonova metoda
Newtonova metóda ali tangéntna metóda je v matematiki in še posebej numerični analizi numerična metoda za iskanje ničel funkcije.
Novo!!: Isaac Newton in Newtonova metoda · Poglej več »
Newtonovi zakoni gibanja
Newtonovi zakóni so trije zakoni, s katerimi je angleški fizik Isaac Newton opisal gibanje teles.
Novo!!: Isaac Newton in Newtonovi zakoni gibanja · Poglej več »
Niccolò Zucchi
Niccolò Zucchi, italijanski jezuit, astronom in fizik, * 6. december 1586, Parma, vojvodini Parma in Piacenza, † 21. maj 1670, Rim, Italija.
Novo!!: Isaac Newton in Niccolò Zucchi · Poglej več »
Nicolas Fatio de Duillier
Nicolas Fatio de Duillier, švicarski matematik, astronom in akademik, * 26. februar 1664, Basel, Švica, † 12. maj 1753, Madresfield (Maddersfield) pri Worcestru, grofija Worcestershire, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Nicolas Fatio de Duillier · Poglej več »
Niels Henrik Abel
Niels Henrik Abel, norveški matematik, * 5. avgust 1802, Nedstrand pri Finnoyi, pokrajina Rogaland, Norveška, † 6. april 1829, Froland pri Arendalu, Norveška.
Novo!!: Isaac Newton in Niels Henrik Abel · Poglej več »
Nikolaj Kopernik
Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).
Novo!!: Isaac Newton in Nikolaj Kopernik · Poglej več »
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Novo!!: Isaac Newton in Oblika Zemlje · Poglej več »
Odvod
Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.
Novo!!: Isaac Newton in Odvod · Poglej več »
Okljuk (krivulja)
Okljúk ali serpentína je v matematiki ravninska krivulja v kartezičnem koordinatnem sistemu (x, y) določena kot: Parametrično je določena z: implicitno pa kot: Okljuke sta raziskovala de l'Hôpital in Huygens leta 1692.
Novo!!: Isaac Newton in Okljuk (krivulja) · Poglej več »
Olaus Borrichius
Olaus Borrichius, danski kemik in alkimist, * 1626, † 1690.
Novo!!: Isaac Newton in Olaus Borrichius · Poglej več »
Osnovni izrek infinitezimalnega računa
Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.
Novo!!: Isaac Newton in Osnovni izrek infinitezimalnega računa · Poglej več »
Osončje
Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.
Novo!!: Isaac Newton in Osončje · Poglej več »
Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju
Paradóks sévanja nabítih délcev v gravitácijskem pólju (ali paradóks nabója v gravitácijskem polju) je navidezni fizikalni paradoks v kontekstu splošne teorije relativnosti.
Novo!!: Isaac Newton in Paradoks sevanja nabitih delcev v gravitacijskem polju · Poglej več »
Parsek
Pársek (oznaka pc) je dolžinska enota, ki se največ uporablja v astronomiji in astrofiziki.
Novo!!: Isaac Newton in Parsek · Poglej več »
Paul Henri Thiry d'Holbach
Paul Henri Thiry, baron d'Holbach, rojstno ime Paul Heinrich Dietrich, francoski razsvetljenski učenjak, filozof in enciklopedist nemškega rodu, * 8. december 1723, Edesheim, Porenje - Pfalška, Nemčija, † 21. januar 1789, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Paul Henri Thiry d'Holbach · Poglej več »
Philosophiae naturalis principia mathematica
Newtonov lastni izvod ''Načel'' z ročno vpisanimi popravki za drugo izdajo Philosophiae naturalis principia mathematica (latinsko Matematična načela naravoslovja) je delo v treh zvezkih, ki ga je Isaac Newton končal in poslal rokopis Kraljevi družbi leta 1686 ter objavil leto kasneje 5.
Novo!!: Isaac Newton in Philosophiae naturalis principia mathematica · Poglej več »
Philosophical Transactions of the Royal Society
Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.
Novo!!: Isaac Newton in Philosophical Transactions of the Royal Society · Poglej več »
Pierre Charles Le Monnier
Pierre Charles Le Monnier (včasih tudi Lemonnier), francoski astronom, * 23. november 1715, Pariz, Francija, † 2. april 1799, Héril pri Bayeuxu, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Pierre Charles Le Monnier · Poglej več »
Pierre de Fermat
Pierre S. de Fermat, francoski pravnik, matematik in fizik, * 17. avgust 1601, Beaumont-de-Lomagne pri Montaubanu, Languedoc, Francija, † 12. januar 1665, Castres pri Toulosu, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Pierre de Fermat · Poglej več »
Pierre Duhem
Pierre Maurice Marie Duhem (10. junij 1861 - 14. september 1916) je bil francoski fizik, matematik, zgodovinar in filozof.
Novo!!: Isaac Newton in Pierre Duhem · Poglej več »
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis
Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.
Novo!!: Isaac Newton in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis · Poglej več »
Pierre-Simon Laplace
Markiz Pierre-Simon de Laplace, francoski matematik, fizik, astronom in filozof, * 23. marec 1749, Beaumont-en-Auge, Calvados, Normandija, Francija, † 5. marec 1827, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Pierre-Simon Laplace · Poglej več »
Piteas
Piteas (tudi Piteja, Pitej) (Pitéas), starogrški pomorščak, raziskovalec, geograf, matematik in astronom, * okoli 340 pr. n. št., Masilija, Galija, danes Marseille, † okoli 270 pr. n. št.
Novo!!: Isaac Newton in Piteas · Poglej več »
Plimska sila
Jupitrovih plimskih sil Plímska síla je pridružen pojav gravitacijske sile in je odgovoren za plimovánje.
Novo!!: Isaac Newton in Plimska sila · Poglej več »
Poissonova pega
geometrijske optike. mm helij-neonovega laserja in Poissonovo pego v sredini Poissonova pega v rdeči laserski svetlobi Poissonova péga (Aragojeva péga, Arago-Poissonova péga, Fresnelova svêtla péga ali Fresnelov dísk) je v optiki svetla pega, ki nastane v središču sence krožnega telesa (objekta) zaradi Fresnelovega uklona.
Novo!!: Isaac Newton in Poissonova pega · Poglej več »
Pojav Goos-Hänchenove
Potek žarkov pri premiku Goos-Hänchenove Premik Goos-Hänchenove za končno ravninsko elektromagnetno valovanje na meji dveh optičnih snovi, slika M. V. Sentjabovoj, Katedra za fotoniko in lasersko tehnologijo, IFO IIFiRE, Sibirska federalna univerza (SFU/SibFU) Pojav Goos-Hänchenove (tudi premik Goos-Hänchenove) je optični pojav v katerem linearno polarizirana svetloba doživi premik vzdolž odbojne površine na kateri se popolno odbije.
Novo!!: Isaac Newton in Pojav Goos-Hänchenove · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 2501–3000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 2501 do 3000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Isaac Newton in Pomeni imen asteroidov: 2501–3000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 3001–3500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Isaac Newton in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Novo!!: Isaac Newton in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 7501–8000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 7501 do 8000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.
Novo!!: Isaac Newton in Pomeni imen asteroidov: 7501–8000 · Poglej več »
Povlek prostora
Povlek prostora (tudi vrtinčenje prostora) je pojav, ki po Einsteinovi splošni teoriji relativnosti spreminja prostor in čas ob pospešeno gibajočem ali vrtečem se telesu.
Novo!!: Isaac Newton in Povlek prostora · Poglej več »
Površinska težnost
Površínska téžnost (oznaka g) fizikalnega telesa je težni pospešek na njegovi površini.
Novo!!: Isaac Newton in Površinska težnost · Poglej več »
Precesija enakonočij
hohe_2013 Precesíja enakonóčij ali precesíja Zêmljine vrtílne osí je precesija Zemljine vrtilne osi.
Novo!!: Isaac Newton in Precesija enakonočij · Poglej več »
Predsednik Kraljeve družbe
Predsednik Kraljeve družbe (izvirno; kratica PRS) je izvoljeni vodja Kraljeve družbe iz Londona.
Novo!!: Isaac Newton in Predsednik Kraljeve družbe · Poglej več »
Prenos toplote
Prenos toplôte je spontan prenos toplotne energije z mesta z višjo temperaturo na mesto z nižjo temperaturo.
Novo!!: Isaac Newton in Prenos toplote · Poglej več »
Problem dveh teles
eliptičnih tirih. Problém dvéh telés je v mehaniki poseben primer problema več teles, ki dovoljuje zaprte rešitve.
Novo!!: Isaac Newton in Problem dveh teles · Poglej več »
Rangaku
Rangaku (Kyūjitai: 蘭學/Shinjitai: 蘭学, dobesedno "nizozemsko učenje" in v nadaljevanju "zahodno učenje") je skupek znanja, ki ga je razvila Japonska s svojimi stiki z nizozemsko enklavo archivedate.
Novo!!: Isaac Newton in Rangaku · Poglej več »
Ravninska krivulja
Ravninska krivulja je krivulja v evklidski ravnini.
Novo!!: Isaac Newton in Ravninska krivulja · Poglej več »
Razsvetljenska književnost
Razsvetljenska književnost na splošno označuje vsa književna dela v katerih je prišel do izraza duh razsvetljenstva.
Novo!!: Isaac Newton in Razsvetljenska književnost · Poglej več »
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Novo!!: Isaac Newton in Razsvetljenstvo · Poglej več »
Razsvetljenstvo v Španiji
Razsvetljenska misel se je najprej rodila v Angliji ob koncu 17.
Novo!!: Isaac Newton in Razsvetljenstvo v Španiji · Poglej več »
René Descartes
René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.
Novo!!: Isaac Newton in René Descartes · Poglej več »
Restitucijski koeficient trka
upora zraka je kvadratni koren razmerja med višino odboja in višino predhodnega odboja enak restitucijskemu koeficientu trka med žogo in podlago Restitucijski koeficient trka je brezrazsežna količina, ki je določena kot razmerje med relativno hitrostjo po trku in relativno hitrostjo pred trkom.
Novo!!: Isaac Newton in Restitucijski koeficient trka · Poglej več »
Richard Bentley
Richard Bentley, angleški anglikanski duhovnik, škof, teolog, klasični učenjak, filolog, filozof in kritik, * 27. januar 1662, Oulton, grofija Yorkshire, Anglija, † 14. julij 1742, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Richard Bentley · Poglej več »
Robert Boyle
Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Robert Boyle · Poglej več »
Robert Hooke
Hookov mikroskop po litografiji iz ''Micrographie'' obroči drugi na drugega v svoji risbi Saturna Robert Hooke, angleški fizik in zdravnik, * 18. julij 1635, Freshwater, otok Wight, grofija Hampshire, Anglija, † 3. marec 1703, London.
Novo!!: Isaac Newton in Robert Hooke · Poglej več »
Rocheva meja
Rocheva meja (tudi Rocheva limita) je najmanjša oddaljenost od središča planeta, kjer še lahko obstaja njegov naravni satelit ali kjer večje telo ne razpade.
Novo!!: Isaac Newton in Rocheva meja · Poglej več »
Ruđer Josip Bošković
Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.
Novo!!: Isaac Newton in Ruđer Josip Bošković · Poglej več »
Schwarzschildov polmer
Schwarzschildov polmer (včasih tudi gravitacijski polmer) je polmer krogle, ki obdaja nevrtečo se in nenabito (brez električnega naboja) črno luknjo.
Novo!!: Isaac Newton in Schwarzschildov polmer · Poglej več »
Seznam angleških filozofov
Seznam angleških filozofov.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam angleških filozofov · Poglej več »
Seznam angleških fizikov
Seznam angleških fizikov.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam angleških fizikov · Poglej več »
Seznam angleških izumiteljev
Seznam angleških izumiteljev.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam angleških izumiteljev · Poglej več »
Seznam angleških naravoslovcev
Seznam angleških naravoslovcev.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam angleških naravoslovcev · Poglej več »
Seznam asirskih vladarjev
terakote, Ašur, Irak, 7. stoletje pr. n. št., zdaj v Muzeju antičnega Orienta, Istanbul, Turčija Seznam asirskih vladarjev od najzgodnješe dobe dalje.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam asirskih vladarjev · Poglej več »
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam astronomov · Poglej več »
Seznam astronomskih vsebin
Seznam astronomskih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na astronomijo, astrofiziko in kozmologijo in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam astronomskih vsebin · Poglej več »
Seznam filozofov
Ta seznam vsebuje najpomembnejše filozofe.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam filozofov · Poglej več »
Seznam fizikalnih vsebin
Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam fizikalnih vsebin · Poglej več »
Seznam fizikalnih zakonov
Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam fizikalnih zakonov · Poglej več »
Seznam fizikov
Seznam najbolj znanih svetovnih fizikov in fizičark.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam fizikov · Poglej več »
Seznam knjig Mejnikov
Knjige iz zbirke ''Mejniki''. Mejniki je zbirka ilustriranih knjig.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam knjig Mejnikov · Poglej več »
Seznam latinskih izrekov
To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam latinskih izrekov · Poglej več »
Seznam matematičnih vsebin
Seznam matematičnih vsebin poskuša podati vse članke, ki se v Wikipediji nanašajo na matematiko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam matematičnih vsebin · Poglej več »
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam matematikov · Poglej več »
Seznam vegetarijancev
Delni seznam znanih osebnosti, ki so (bile) vegetarijanci.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam vegetarijancev · Poglej več »
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam zgodovinskih vsebin · Poglej več »
Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah
Nekatere fizikalne konstante se imenujejo po znanstvenikih.
Novo!!: Isaac Newton in Seznam znanstvenikov, katerih imena se uporabljajo v fizikalnih konstantah · Poglej več »
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Novo!!: Isaac Newton in Sila · Poglej več »
Sionsko priorstvo
Sionsko priorstvo naj bi bila skrivna združba, ki se pojavlja v mnogih književnih delih in/ali teorijah zarote.
Novo!!: Isaac Newton in Sionsko priorstvo · Poglej več »
Slikarstvo
Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.
Novo!!: Isaac Newton in Slikarstvo · Poglej več »
Soliton
Solitón je val, ki po mediju potuje s konstantno hitrostjo in nespremenjeno obliko.
Novo!!: Isaac Newton in Soliton · Poglej več »
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Novo!!: Isaac Newton in Splošna teorija relativnosti · Poglej več »
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Novo!!: Isaac Newton in Splošni gravitacijski zakon · Poglej več »
Sraka (Monet)
Sraka (francosko La Pie) je slika krajine, olje na platnu, ki jo je ustvaril francoski impresionist Claude Monet in je nastala pozimi 1868–1869 v bližini kraja Étretat v Normandiji.
Novo!!: Isaac Newton in Sraka (Monet) · Poglej več »
Starost Zemlje
Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.
Novo!!: Isaac Newton in Starost Zemlje · Poglej več »
Statistika
Statístika je znanost in veščina o razvoju znanja z uporabo izkustvenih podatkov.
Novo!!: Isaac Newton in Statistika · Poglej več »
Stefan-Boltzmannov zakon
Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.
Novo!!: Isaac Newton in Stefan-Boltzmannov zakon · Poglej več »
Stephen Hawking
Stephen William Hawking, CBE, FRS, angleški fizik, astrofizik, matematik in kozmolog, * 8. januar 1942, Oxford, Anglija, Združeno kraljestvo, † 14. marec 2018, Cambridge.
Novo!!: Isaac Newton in Stephen Hawking · Poglej več »
Subrahmanyan Chandrasekhar
Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.
Novo!!: Isaac Newton in Subrahmanyan Chandrasekhar · Poglej več »
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Novo!!: Isaac Newton in Težnost · Poglej več »
Teoretična fizika
Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.
Novo!!: Isaac Newton in Teoretična fizika · Poglej več »
Teorija kaosa
dvojnega nihala palice prikazuje kaotično obnašanje. Če nihalo začne nihati z malo drugačnimi začetnimi pogoji, se bo izrisala popolnoma drugačna pot. Dvojno nihalo palice je eden izmed najpreprostejših dinamičnih sistemov s kaotično rešitvijo. Teoríja káosa je področje študija v matematiki, ki se uporablja v več disciplinah, kot so meteorologija, sociologija, inženirstvo, ekonomija, biologija in filozofija.
Novo!!: Isaac Newton in Teorija kaosa · Poglej več »
Thomas Graham (kemik)
Thomas Graham, škotski kemik, * 21. december 1805, Glasgow, Škotska, † 16. september 1869, London, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in Thomas Graham (kemik) · Poglej več »
Thomas Jefferson
Thomas Jefferson, ameriški politik, politični filozof, agronom, vrtnar, arhitekt, etimolog, matematik, kriptograf, inšpektor, paleontolog, pisatelj, odvetnik, izumitelj in violinist, * 13. april 1743, † 4. julij 1826.
Novo!!: Isaac Newton in Thomas Jefferson · Poglej več »
Tir
Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.
Novo!!: Isaac Newton in Tir · Poglej več »
Traktrisa
Traktrisa za telo, ki je na začetku v točki (4,0). Traktrísa (tudi vlêčnica) (iz latinske besede trahere, kar pomeni vleči) je transcendentna ravninska krivulja po kateri bi se gibalo majhno telo pod vplivom trenja, če bi ga vlekli po vodoravni ravnini z drogom, ki bi imel nespremenljivo dolžino.
Novo!!: Isaac Newton in Traktrisa · Poglej več »
Trizob (krivulja)
Krivulja trizob z enačbo y.
Novo!!: Isaac Newton in Trizob (krivulja) · Poglej več »
Ubežna hitrost
Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.
Novo!!: Isaac Newton in Ubežna hitrost · Poglej več »
Ulug Beg
Mirza Mohamed Tarik Ibn Šahruh (čagatajsko میرزا محمد طارق بن شاہ رخ, perzijsko میرزا محمد تراغای بن شاہ رخ), bolj znan kot Ulug Beg, timuridski sultan, astronom, matematik in kaligraf, * 22. marec 1394, Sultanija, Timuridski Iran, † 27. oktober 1449, Samarkand na poti v Meko.
Novo!!: Isaac Newton in Ulug Beg · Poglej več »
Urbain-Jean Joseph Le Verrier
Urbain-Jean Joseph Le Verrier, francoski astronom, astrolog in matematik, * 11. marec 1811, Saint-Lô, Manche, Francija, † 23. september 1877, Pariz, Francija.
Novo!!: Isaac Newton in Urbain-Jean Joseph Le Verrier · Poglej več »
Varljivo svetlikanje
Umetnikova predstava varljivega svetlikanja Varljivo svetlikanje, tudi nepojasnjeni ogenj (dobesedno »ogenj norcev«), označuje pojav nočnega svetlikanja, še posebej nad močvirji in barji.
Novo!!: Isaac Newton in Varljivo svetlikanje · Poglej več »
Veliki komet iz leta 1680
Veliki komet iz leta 1680. Risbo je narisal Issac Newton. Pot kometa je prikazana kot parabola Véliki komet iz leta 1680 (oznaka C/1680 V1, znan je tudi kot Kirchov komet) je komet, ki ga je odkril Gottfried Kirch (1639 – 1710) 14. novembra v letu 1680.
Novo!!: Isaac Newton in Veliki komet iz leta 1680 · Poglej več »
Vera Cooper Rubin
Vera Cooper Rubin, ameriška astronomka, * 23. julij 1928, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 25. december 2016, Princeton, New Jersey, ZDA.
Novo!!: Isaac Newton in Vera Cooper Rubin · Poglej več »
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Novo!!: Isaac Newton in Vesolje · Poglej več »
Vidni spekter
Vidni spekter (ali optični spekter) je del elektromagnetnega spektra, ki ga vidi človeško oko.
Novo!!: Isaac Newton in Vidni spekter · Poglej več »
Viskoznost
Zgornja tekočina ima manjšo viskoznost kot spodnja K vpeljavi viskoznosti Viskóznost, dinámična viskóznost, židkost ali tekočnost (oznaka η, v tujih besedilih μ) je fizikalna količina, ki podaja odziv tekočine na strižno deformacijo.
Novo!!: Isaac Newton in Viskoznost · Poglej več »
Vladimir Borisovič Braginski
Vladimir Borisovič Braginski, ruski fizik, * 3. avgust 1931, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 29. marec 2016, Moskva.
Novo!!: Isaac Newton in Vladimir Borisovič Braginski · Poglej več »
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Novo!!: Isaac Newton in Voltaire · Poglej več »
Vrag se ženi
Vrag se ženi ali zlodejeve neveste je slovenska ljudska pripovedka.
Novo!!: Isaac Newton in Vrag se ženi · Poglej več »
Vulkan (domnevni planet)
Vulkán je bil majhen domnevni planet, ki naj bi obstajal na tiru med Merkurjem in Soncem.
Novo!!: Isaac Newton in Vulkan (domnevni planet) · Poglej več »
Vztrajnost
Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.
Novo!!: Isaac Newton in Vztrajnost · Poglej več »
Westminstrska opatija
Westminstrska opatija, uradno imenovana kolegijska cerkev svetega Petra pri Westminstru, je velika, predvsem gotska opatijska cerkev v mestu Westminster v Londonu v Angliji, tik zahodno od Westminstrske palače.
Novo!!: Isaac Newton in Westminstrska opatija · Poglej več »
William Lassell
William Lassell, angleški trgovec in astronom, * 18. junij 1799, Bolton, grofija Lancashire, Anglija, † 5. oktober 1880, Maidenhead, Berkshire, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in William Lassell · Poglej več »
William Whiston
Portret Whistona z diagramom, ki prikazuje njegove teorije o kometnem katastrofalizmu, opisane v njegovem delu ''Nova teorija o Zemlji'' (''A New Theory of the Earth'') William Whiston, angleški teolog, zgodovinar in matematik, * 9. december 1667, Norton, grofija Leicestershire, Anglija, † 22. avgust 1752, Lyndon, grofija Rutland, Anglija.
Novo!!: Isaac Newton in William Whiston · Poglej več »
Zakon o vzajemnem učinku
Ponazoritev vzajemnega učinka na dveh drsalcih Zakon o vzajemnem učinku (tudi 3. Newtonov zakon ali zakon o akciji in reakciji) je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton.
Novo!!: Isaac Newton in Zakon o vzajemnem učinku · Poglej več »
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Novo!!: Isaac Newton in Zakoni termodinamike · Poglej več »
Zenon
Zénon ali Zénon Starêjši, starogrški filozof in matematik, * 495 pr. n. št., Eleja (danes Velija), † okoli 430 pr. n. št., Eleja ali Sirakuze.
Novo!!: Isaac Newton in Zenon · Poglej več »
Zgodovina števila π
1 Članek obravnava zgodovino računanja številskih vrednosti in približkov ter ugotavljanja značilnosti matematične konstante ''π''.
Novo!!: Isaac Newton in Zgodovina števila π · Poglej več »
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Novo!!: Isaac Newton in Zgodovina geografije · Poglej več »
Zgodovina računalništva
Kot najzgodnejši računalnik je težko določiti neko napravo, delno zaradi različnih interpretacij pojma »računalnik« skozi čas.
Novo!!: Isaac Newton in Zgodovina računalništva · Poglej več »
Znamenite osebnosti in šah
Seznam vsebuje znamenite osebnosti, ki so svoj čas posvečale šahu.
Novo!!: Isaac Newton in Znamenite osebnosti in šah · Poglej več »
Znanstvena komunikacija
Komuniciranje znanosti, avtorica Katja Mihurko Poniž Shematični prikaz polja in akterjev v znanstveni komunikaciji, avtor Carsten Könneker Znanstvena komunikacija ali komuniciranje znanosti je informiranje, izobraževanje, ozaveščanje o znanstvenih temah in povečanje zavedanja o pomenu znanstvenih odkritij in argumentov.
Novo!!: Isaac Newton in Znanstvena komunikacija · Poglej več »
Znanstvena metoda
Znánstvena metóda je skupno ime za tehnike preučevanja pojavov, pridobivanja novega znanja ali popravljanja in povezovanja že pridobljenega znanja.
Novo!!: Isaac Newton in Znanstvena metoda · Poglej več »
1643
1643 (MDCXLIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Isaac Newton in 1643 · Poglej več »
1687
1687 (MDCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Novo!!: Isaac Newton in 1687 · Poglej več »
1727
1727 (MDCCXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Novo!!: Isaac Newton in 1727 · Poglej več »
25. december
25.
Novo!!: Isaac Newton in 25. december · Poglej več »
31. marec
31.
Novo!!: Isaac Newton in 31. marec · Poglej več »
4. januar
4.
Novo!!: Isaac Newton in 4. januar · Poglej več »
5. julij
5.
Novo!!: Isaac Newton in 5. julij · Poglej več »
5. junij
5.
Novo!!: Isaac Newton in 5. junij · Poglej več »
