Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Aksiom vzročnosti

Index Aksiom vzročnosti

Aksióm vzróčnosti ali aksióm kavzálnosti je trditev, da ima vse v Vesolju vzrok in je tudi posledica tega vzroka.

Kazalo

  1. 30 odnosi: Aksiom, Bejzbol, Determinizem, Dogodek, Dokaz, Energija, Epistemologija, Feromagnetizem, Fizikalni zakon, Gibanje, Kinetična energija, Konec, Novo mesto, Kvantna mehanika, Magnet, Magnetno polje, Neskončnost, Osnovni delec, Pojav, Pospešek, Potencialna energija, Resnica, Sila, Snov, Sunek sile, Telo (fizika), Trk, Vesolje, Zakoni termodinamike, Zgodovina, Zrak.

Aksiom

Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.

Poglej Aksiom vzročnosti in Aksiom

Bejzbol

Igralec bejzbola med zamahom. Bêjzbol je ekipni šport, pri katerem igrata dve ekipi, vsaka z devetimi igralci.

Poglej Aksiom vzročnosti in Bejzbol

Determinizem

Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.

Poglej Aksiom vzročnosti in Determinizem

Dogodek

Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.

Poglej Aksiom vzročnosti in Dogodek

Dokaz

Dokaz je lahko.

Poglej Aksiom vzročnosti in Dokaz

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Aksiom vzročnosti in Energija

Epistemologija

Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.

Poglej Aksiom vzročnosti in Epistemologija

Feromagnetizem

kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.

Poglej Aksiom vzročnosti in Feromagnetizem

Fizikalni zakon

Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.

Poglej Aksiom vzročnosti in Fizikalni zakon

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Aksiom vzročnosti in Gibanje

Kinetična energija

Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.

Poglej Aksiom vzročnosti in Kinetična energija

Konec, Novo mesto

Konec je naselje v Občini Novo mesto.

Poglej Aksiom vzročnosti in Konec, Novo mesto

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Aksiom vzročnosti in Kvantna mehanika

Magnet

Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.

Poglej Aksiom vzročnosti in Magnet

Magnetno polje

Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.

Poglej Aksiom vzročnosti in Magnetno polje

Neskončnost

right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.

Poglej Aksiom vzročnosti in Neskončnost

Osnovni delec

Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.

Poglej Aksiom vzročnosti in Osnovni delec

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Aksiom vzročnosti in Pojav

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Aksiom vzročnosti in Pospešek

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Aksiom vzročnosti in Potencialna energija

Resnica

Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.

Poglej Aksiom vzročnosti in Resnica

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Aksiom vzročnosti in Sila

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Aksiom vzročnosti in Snov

Sunek sile

Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.

Poglej Aksiom vzročnosti in Sunek sile

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Aksiom vzročnosti in Telo (fizika)

Trk

Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.

Poglej Aksiom vzročnosti in Trk

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Aksiom vzročnosti in Vesolje

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Aksiom vzročnosti in Zakoni termodinamike

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Aksiom vzročnosti in Zgodovina

Zrak

Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.

Poglej Aksiom vzročnosti in Zrak

Prav tako znan kot Aksiom kavzalnosti.