Kazalo
30 odnosi: Aksiom, Bejzbol, Determinizem, Dogodek, Dokaz, Energija, Epistemologija, Feromagnetizem, Fizikalni zakon, Gibanje, Kinetična energija, Konec, Novo mesto, Kvantna mehanika, Magnet, Magnetno polje, Neskončnost, Osnovni delec, Pojav, Pospešek, Potencialna energija, Resnica, Sila, Snov, Sunek sile, Telo (fizika), Trk, Vesolje, Zakoni termodinamike, Zgodovina, Zrak.
Aksiom
Aksióm (axíoma − trditev, teza) označuje stališče, načelo, tezo, sodbo, ki se jo sprejema brez dokazov in služi kot načelo ali premisa deduktivnega dokazovanja.
Poglej Aksiom vzročnosti in Aksiom
Bejzbol
Igralec bejzbola med zamahom. Bêjzbol je ekipni šport, pri katerem igrata dve ekipi, vsaka z devetimi igralci.
Poglej Aksiom vzročnosti in Bejzbol
Determinizem
Determinizem (– naprej določen) je filozofski koncept, ki temelji na predpostavki, da so vsi dogodki določeni.
Poglej Aksiom vzročnosti in Determinizem
Dogodek
Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.
Poglej Aksiom vzročnosti in Dogodek
Dokaz
Dokaz je lahko.
Poglej Aksiom vzročnosti in Dokaz
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Aksiom vzročnosti in Energija
Epistemologija
Epistemologija (starogrško ἐπιστήμη: epistḗmē, znanje) je izraz, ki se uporablja v dveh različnih, a sorodnih pomenih.
Poglej Aksiom vzročnosti in Epistemologija
Feromagnetizem
kljuko. S pomočjo feromagnetizma teorija pojasnjuje kako snovi postanejo magneti. Fêromagnetízem je pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi postavljeni v magnetno polje veliko večja od gostote magnetnega polja zunaj te snovi.
Poglej Aksiom vzročnosti in Feromagnetizem
Fizikalni zakon
Fizikalni zakon ali znanstveni zakon je teoretična izjava »izpeljana iz določenih dejstev, uporabna na definirano skupino ali razred pojavov in izrazljiva z izjavo, da se določeni pojav vedno pojavi, če so prisotne določeni pogoji.« Fizikalni zakoni so tipično zaključki, ki temeljijo na ponavljajočih se znanstvenih eksperimentih in opazovanjih skozi mnoga leta in jih znanstvena skupnost sprejema univerzalno.
Poglej Aksiom vzročnosti in Fizikalni zakon
Gibanje
Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.
Poglej Aksiom vzročnosti in Gibanje
Kinetična energija
Kinétična energíja je energija, ki jo ima telo zaradi svojega gibanja.
Poglej Aksiom vzročnosti in Kinetična energija
Konec, Novo mesto
Konec je naselje v Občini Novo mesto.
Poglej Aksiom vzročnosti in Konec, Novo mesto
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Aksiom vzročnosti in Kvantna mehanika
Magnet
Magnetno polje Magnét je telo, ki okrog sebe ustvarja magnetno polje.
Poglej Aksiom vzročnosti in Magnet
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Aksiom vzročnosti in Magnetno polje
Neskončnost
right Neskônčnost, navadno označena s znakom \infty, je značilnost, ki pomeni, da nekaj ni omejeno ali nima mej.
Poglej Aksiom vzročnosti in Neskončnost
Osnovni delec
Osnóvni délec ali elementarni delec je subatomski delec brez podstrukture, zato ni sestavljen iz drugih delcev.
Poglej Aksiom vzročnosti in Osnovni delec
Pojav
Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.
Poglej Aksiom vzročnosti in Pojav
Pospešek
Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.
Poglej Aksiom vzročnosti in Pospešek
Potencialna energija
Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.
Poglej Aksiom vzročnosti in Potencialna energija
Resnica
Resnica je filozofski pojem, ki po eni od definicij pomeni ujemanje izjave z dejstvi oziroma z realnostjo.
Poglej Aksiom vzročnosti in Resnica
Sila
Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.
Poglej Aksiom vzročnosti in Sila
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Aksiom vzročnosti in Snov
Sunek sile
Prožni sunek Súnek síle (tudi impúlz; označba I, redkeje tudi J, N) je v mehaniki količina, ki spremeni gibalno količino gibajočega se telesa.
Poglej Aksiom vzročnosti in Sunek sile
Telo (fizika)
Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.
Poglej Aksiom vzročnosti in Telo (fizika)
Trk
Tŕk je pojav, pri katerem se dve ali več teles, ki se relativno gibljejo eno proti drugemu, dotakne in pri tem spremeni velikost ali smer hitrosti.
Poglej Aksiom vzročnosti in Trk
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Aksiom vzročnosti in Vesolje
Zakoni termodinamike
Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.
Poglej Aksiom vzročnosti in Zakoni termodinamike
Zgodovina
Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.
Poglej Aksiom vzročnosti in Zgodovina
Zrak
Sestava zraka v volumskih % Zràk je zmes plinov, ki sestavlja ozračje Zemlje in s tem atmosfero.
Poglej Aksiom vzročnosti in Zrak
Prav tako znan kot Aksiom kavzalnosti.