OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 27 odnosi: Amper, Coulombov zakon, Delo, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni pretok, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Enotski vektor, Fizika, Gostota električnega polja, Gradient, Influenčna konstanta, Jakost električnega polja, Kirchhoffova zakona, Konservativna sila, Mehanika, Meter, Newton, Pi, Potencialna energija, Sekunda, Sila, Vektor (matematika), Volt, Zakon o električnem pretoku.

Amper

Ampêr (oznaka A) je osnovna enota SI za električni tok.

Poglej Elektrostatika in Amper

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Elektrostatika in Coulombov zakon

Delo

Delo je zavestno uporabljanje telesne ali duševne energije za pridobivanje rezultatov.

Poglej Elektrostatika in Delo

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Poglej Elektrostatika in Električna napetost

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Elektrostatika in Električni naboj

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Elektrostatika in Električni potencial

Električni pretok

Eléktrični pretòk (oznaka Φe) je merilo za število električnih silnic skozi izbrano ploskev.

Poglej Elektrostatika in Električni pretok

Električno polje

električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.

Poglej Elektrostatika in Električno polje

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Poglej Elektrostatika in Elektrika in magnetizem

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Poglej Elektrostatika in Enotski vektor

Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Poglej Elektrostatika in Fizika

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Elektrostatika in Gostota električnega polja

Gradient

Gradiênt je v matematiki diferencialna operacija, definirana nad skalarnim ali vektorskim poljem, ki pove, v kateri smeri se polje najbolj spreminja.

Poglej Elektrostatika in Gradient

Influenčna konstanta

Influénčna konstánta ali dieléktrična konstánta (oznaka ε0) je razmerje med gostoto in jakostjo električnega polja v praznem prostoru.

Poglej Elektrostatika in Influenčna konstanta

Jakost električnega polja

Jákost eléktričnega pólja (oznaka E) je vektorska količina, ki določa električno polje.

Poglej Elektrostatika in Jakost električnega polja

Kirchhoffova zakona

Kirchhoffova izreka je leta 1845 oblikoval nemški fizik Gustav Robert Kirchhoff (1824–1887).

Poglej Elektrostatika in Kirchhoffova zakona

Konservativna sila

Konservatívna síla (tudi potencialna sila) je sila, katere skupno opravljeno delo po poljubno izbrani zaključeni poti je identično enako nič.

Poglej Elektrostatika in Konservativna sila

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Elektrostatika in Mehanika

Meter

Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.

Poglej Elektrostatika in Meter

Newton

Newton (tudi njúton, nepravilno njuten) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za silo.

Poglej Elektrostatika in Newton

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Elektrostatika in Pi

Potencialna energija

Potenciálna energíja (oznaka E_ ali U) je energija, ki jo ima telo zaradi svoje lege v polju sil.

Poglej Elektrostatika in Potencialna energija

Sekunda

Slika, ki utripne približno enkrat na sekundo Sekúnda (oznaka s, včasih okrajšano tudi kot sek ali sec) je osnovna enota SI časa, enaka trajanju 9.192.631.770 nihajev valovanja, ki ga odda nevzbujen atom cezija 133 na absolutni ničli pri prehodu med nivojema hiperfinega razcepa osnovnega stanja.

Poglej Elektrostatika in Sekunda

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Elektrostatika in Sila

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Elektrostatika in Vektor (matematika)

Volt

Volt (oznaka V) je izpeljana enota mednarodnega sistema enot za merjenje električnega potenciala in električne napetosti.

Poglej Elektrostatika in Volt

Zakon o električnem pretoku

Gaussov zakon o električnem pretoku, znotraj teorije vektorskih polj, trdi, da imajo vektorska polja električni pretok, skozi zaprto ploskev, ki je odvisen od električnih nabojev, ki ustvarjajo električno polje, ne pa od njihove lege v sistemu.

Poglej Elektrostatika in Zakon o električnem pretoku

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti