Kazalo
44 odnosi: Abstraktni indeksni zapis, Albert Einstein, Annalen der Physik, Astronomija, David Hilbert, Diferencialna enačba, E = mc², Edwin Powell Hubble, Električno polje, Elektrika in magnetizem, Enačba, Energija, Fizikalna konstanta, Galaksija, Geodetka, Gibalna količina, Gravitacijska konstanta, Hitrost svetlobe, Irwin Ira Shapiro, Koordinatni sistem, Kozmološka konstanta, Kvantna mehanika, Magnetno polje, Maxwellove enačbe, Metrika, Množica, Ohranitveni zakon, Osnovna sila, Pi, Portable Document Format, Prostor-čas, Prvi zakon termodinamike, Schrödingerjeva enačba, Snov, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Težnost, Tenzor, Točnost in natančnost, Ukrivljenost, Valovna funkcija, Vesolje, 10 (število), 6 (število).
- Albert Einstein
- Parcialne diferencialne enačbe
- Splošna teorija relativnosti
Abstraktni indeksni zapis
Abstraktni indeksni zapis je matematični zapis tenzorjev in spinorjev, ki za označevanje njihovih tipov uporablja indekse.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Abstraktni indeksni zapis
Albert Einstein
Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Albert Einstein
Annalen der Physik
Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Annalen der Physik
Astronomija
vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Astronomija
David Hilbert
David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.
Poglej Einsteinove enačbe polja in David Hilbert
Diferencialna enačba
Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Diferencialna enačba
E = mc²
Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.
Poglej Einsteinove enačbe polja in E = mc²
Edwin Powell Hubble
Edwin Powell Hubble, ameriški astronom, astrofizik, kozmolog, pravnik in častnik, * 20. oktober 1889, Marshfield, Misuri, ZDA, † 20. september 1953, San Marino, Kalifornija, ZDA.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Edwin Powell Hubble
Električno polje
električnega naboja Eléktrično pólje je prostor, v katerem deluje električna sila na električni naboj.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Električno polje
Elektrika in magnetizem
Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Elektrika in magnetizem
Enačba
Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Enačba
Energija
Energíja je sestavljena fizikalna količina.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Energija
Fizikalna konstanta
Fizikalna konstanta je splošna naravna konstanta, ki jo vzamemo za dano in je ne poskušamo pojasniti z bolj osnovnimi podatki.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Fizikalna konstanta
Galaksija
Kentavru vidna navpično skupaj z zvezdami iz naše Galaksije je oddaljena približno 150 milijonov svetlobnih let in je široka 200.123 svetlobnih let. ESA Galaksíja (redkeje osvétje ali megleníca) je velikansko, gravitacijsko vezano nebesno telo, sestavljeno iz zvezd, plinov, medzvezdne snovi in »temne snovi«.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Galaksija
Geodetka
Geodétka (tudi redkeje geodetska črta) je v matematiki posplošitev pojma premice za »ukrivljene prostore«.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Geodetka
Gibalna količina
Gibálna količína je fizikalna količina, enaka zmnožku mase in hitrosti točkastega telesa.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Gibalna količina
Gravitacijska konstanta
Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Gravitacijska konstanta
Hitrost svetlobe
vodi. Hitróst svetlôbe je osnovna fizikalna konstanta, ki podaja hitrost, s katero se svetloba in drugo elektromagnetno valovanje širi v praznem prostoru.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Hitrost svetlobe
Irwin Ira Shapiro
Irwin Ira Shapiro, ameriški astrofizik, * 10. oktober 1929, New York, New York, ZDA.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Irwin Ira Shapiro
Koordinatni sistem
Sferni koordinatni sistem se običajno uporablja v ''fiziki''. Vsaki točki v evklidskem prostoru dodeli tri številke (znane kot koordinate): radij ''r'' (oddaljenost točke od izhodišča), polarni kot ''θ'' (theta) in azimutni kot ''φ'' (fi).
Poglej Einsteinove enačbe polja in Koordinatni sistem
Kozmološka konstanta
razširjanje v zadnji tretjini časovnice predstavlja dobo kjer prevladuje temna energija temno snovjo in temno energijo, ki je lahko kozmološka konstanta v Vesolju. Po trenutnih fizikalnih teorijah sedaj prevladuje temna energija kot največji vir energije Vesolja, za razliko od zgodnejših dob, ko je bila zanemarljiva.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Kozmološka konstanta
Kvantna mehanika
Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Kvantna mehanika
Magnetno polje
Magnétno pólje je prostor okrog trajnih magnetov ali vodnikov, po katerih teče električni tok, v katerem se lahko zazna magnetno silo in magnetni navor.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Magnetno polje
Maxwellove enačbe
Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Maxwellove enačbe
Metrika
Métrika je v matematiki posplošitev pojma razdalje.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Metrika
Množica
Mnóžica je v matematiki skupina abstraktnih ali stvarnih (konkretnih) reči.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Množica
Ohranitveni zakon
Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Ohranitveni zakon
Osnovna sila
Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Osnovna sila
Pi
Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Pi
Portable Document Format
Portable Document Format (kratica PDF) je odprt standard za izmenjavo elektronskih dokumentov, ki je bil ustvarjen z namenom od platforme neodvisnega prikazovanja dokumenta.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Portable Document Format
Prostor-čas
Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Prostor-čas
Prvi zakon termodinamike
Pŕvi zákon termodinámike ali zakon o ohranitvi energije določa, da je sprememba polne energije sistema enaka razliki dovedene ali oddane toplote in dovedenega ali oddanega dela.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Prvi zakon termodinamike
Schrödingerjeva enačba
Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Schrödingerjeva enačba
Snov
Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Snov
Splošna teorija relativnosti
Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Splošna teorija relativnosti
Splošni gravitacijski zakon
Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Splošni gravitacijski zakon
Težnost
Sonca. Téžnost ali gravitácijska sila je ena od štirih osnovnih interakcij v naravi.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Težnost
Tenzor
kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Tenzor
Točnost in natančnost
razdaljo rezultatov meritev glede na pravo referenčno vrednost. Natančnost je ponovljivost ali obnovljivost meritev. Tóčnost je na področju znanosti, tehnike, industrije in statistike stopnja ustreznosti merjene ali izračunane količine glede na njeno dejansko (resnično) referenčno vrednost.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Točnost in natančnost
Ukrivljenost
Ukrívljenost (oznaka \kappa\) v matematiki pove koliko geometrijski objekt odstopa od ravnosti, kot se jo pozna pri premici.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Ukrivljenost
Valovna funkcija
Valóvna fúnkcija v kvantni mehaniki opisuje trenutno stanje osnovnega delca oziroma nekega sistema osnovnih delcev in uprizarja verjetnost, s katero se nahaja delec ob določenem času na določenem mestu.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Valovna funkcija
Vesolje
Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.
Poglej Einsteinove enačbe polja in Vesolje
10 (število)
10 (desét) je naravno število, za katero velja 10.
Poglej Einsteinove enačbe polja in 10 (število)
6 (število)
6 (šést) je naravno število, za katero velja 6.
Poglej Einsteinove enačbe polja in 6 (število)