Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Fizika

Index Fizika

fizikalnih pojavov Fízika (phusikḗ (epistḗmē) – poznavanje narave,: phúsis – narava) je naravoslovna veda, ki vključuje proučevanje snovi in njeno gibanje v prostoru in času, skupaj s povezanimi pojmi kot sta energija in sila.»Fizikalna znanost je tisto področje znanja, ki se nanaša na red v naravi ali z drugimi besedami pravilno zaporedje dogodkov.« V najširšem pomenu je to veda o naravi prikazana na način, ki omogoča razumevanje obnašanja vesolja.»Fizika je študija tvojega sveta ter sveta in vesolja okoli vas.« Fizika je ena izmed najstarejših akademskih disciplin, verjetno celo najstarejša zaradi vključene astronomije.

Kazalo

  1. 885 odnosi: A, Aage Niels Bohr, Abbejev refraktometer, Abbejevo število, Abelova nagrada, Absorbirana doza, Absorpcija, Adiabatni eksponent, Aditivna konstanta, Aeronavtika, Akcija (fizika), Al-Biruni, Al-Farabi, Al-Kindi, Albert Abraham Michelson, Albert Einstein, Albert Fert, Albin Žabkar, Aleksander Mihajlovič Prohorov, Aleksandrijska knjižnica, Aleksej Aleksandrovič Starobinski, Alessandro Volta, Alfa, Alfonz Pavlin, Alfred Kleiner, Alfred North Whitehead, Alhacen, Alotropija, Ana Kansky, Anders Jonas Ångström, André-Marie Ampère, Andreas von Ettingshausen, Andrej Ažman, Andrej Čadež, Andrej Dimitrijevič Linde, Andreja Gomboc, Andrew Huxley, Andrija Mohorovičić, Andrzej Mariusz Trautman, Anica Černej, Anihilacija, Annalen der Physik, Annie Jump Cannon, Anomalija, Anthony James Leggett, Antoine Henri Becquerel, Anton Ambschel, Anton Erberg, Anton Komat, Anton Peterlin, ... Razširi indeks (835 več) »

A

A a A je prva črka slovenske abecede in latinice.

Poglej Fizika in A

Aage Niels Bohr

Aage Niels Bohr, danski fizik, * 19. junij 1922, København, Danska, † 8. september 2009, København.

Poglej Fizika in Aage Niels Bohr

Abbejev refraktometer

Abbejev refraktometer s temperaturno nadzorovanimi prizmami Abbejev refraktometer je fizikalna merilna priprava za točno merjenje lomnega količnika.

Poglej Fizika in Abbejev refraktometer

Abbejevo število

lomnih količnikov za kremenčevo steklo SF-11 (zgornja krivulja), borosilikatno steklo BK-7 (srednja krivulja) in kvarčno steklo (lomljena krivulja). človeškega očesa je omejena z Abbejevima številoma referenčnih valovnih dolžin 486,1 nm (modro) in 656,3 nm (rdeče) Schottove črkovno-številčne šestmestne kode za stekla, ki kažejo njihovo sestavo in lego na diagramu.

Poglej Fizika in Abbejevo število

Abelova nagrada

Abelovo nagrado podeljuje vsako leto norveški kralj izjemnim matematikom.

Poglej Fizika in Abelova nagrada

Absorbirana doza

Absorbírana dóza (oznaka D) je merilo za absorbirano energijo ionizirajočega sevanja.

Poglej Fizika in Absorbirana doza

Absorpcija

Absórpcija ali vsrkávanje se uporablja v več pomenih.

Poglej Fizika in Absorpcija

Adiabatni eksponent

Adiabátni eksponènt (tudi eksponènt izentrópe, adiabátni koeficiènt ali adiabátni índeks; oznaka κ in redkeje γ ali k) je v fiziki brezrazsežna količina in je določen kot razmerje med specifično toploto pri stalnem tlaku in specifično toploto pri stalni prostornini: kjer sta c_ molski specifični toploti.

Poglej Fizika in Adiabatni eksponent

Aditivna konstanta

Aditívna konstánta, konstánta integrácije ali integracíjska konstánta (običajna oznaka C, tudi c in v fiziki pri integraciji včasih tudi \mathrm) je v infinitezimalnem računu in matematični analizi poljubno število, ki se pojavlja pri nedoločenem integralu dane (izvorne) funkcije (množici vseh primitivnih funkcij, oziroma prvotnih funkcij).

Poglej Fizika in Aditivna konstanta

Aeronavtika

Aeronavtika (iz Grščine ὰήρ āēr kar pomeni "zrak" in ναυτική nautikē kar pomeni "mornarska navigacija" torej "navigacijo iz zraka") je znanost, ki se ukvarja s študijem, projektiranjem, izdelavo letenja zmožnih naprav, ali tehniko izdelovanja zračnih plovil.

Poglej Fizika in Aeronavtika

Akcija (fizika)

Ákcija (tudi napòr ali núja) je v fiziki kot skalarna količina atribut dinamike fizikalnega sistema in opisuje kako se je sistem spreminjal v času.

Poglej Fizika in Akcija (fizika)

Al-Biruni

faze Abu Ar Rajhan Mohamed ibn Ahmed al-Biruni, (na Zahodu znan kot Aliboron, tudi Alberuni) (perzijsko ابوریحان بیرونی), perzijski matematik, astronom, fizik, učenjak, enciklopedist in učitelj, * 15. september 973, Hiva, nekdanji Horezm ob Aralskem jezeru, pokrajina Korasan, sedaj v Uzbekistanu, † 13.

Poglej Fizika in Al-Biruni

Al-Farabi

Abi Nasr (abu-Nasr) Mohamed ibn-Mohamed ben Uzlag ibn-Tarkan al-Farabi (Alfarabi), turški filozof in učenjak, * 870, Vasij pri Farabu, pokrajina Transoksanija, Perzija, (danes Turkmenistan), † 950, Damask, Sirija.

Poglej Fizika in Al-Farabi

Al-Kindi

Abu Jusuf Jakub ibn Išak al-Sabah al-Kindi, arabski filozof, učenjak in matematik, * 801, Kufa, Irak, † 873, Bagdad, Irak.

Poglej Fizika in Al-Kindi

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Albert Abraham Michelson

Albert Einstein

Albert Einstein, nemški fizik in matematik, * 14. marec 1879, Ulm, Württemberg, Nemčija, † 18. april 1955, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Fizika in Albert Einstein

Albert Fert

Albert Fert, francoski fizik, * 7. marec 1938, Carcassonne, Aude, Francija.

Poglej Fizika in Albert Fert

Albin Žabkar

Albin Žabkar, slovenski profesor matematike, * 1. marec 1901, Krško, † 1. avgust 1962, Ljubljana.

Poglej Fizika in Albin Žabkar

Aleksander Mihajlovič Prohorov

Aleksander Mihajlovič Prohorov, ruski fizik in enciklopedist, * 11. julij 1916, Atherton, Queensland, Avstralija, † 8. januar 2002, Moskva, Rusija.

Poglej Fizika in Aleksander Mihajlovič Prohorov

Aleksandrijska knjižnica

Kraljeva knjižnica v Aleksandriji ali Antična aleksandrijska knjižnica v Aleksandriji v Egiptu je bila ena največjih in najpomembnejših knjižnic v starodavnem svetu.

Poglej Fizika in Aleksandrijska knjižnica

Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Aleksej Aleksandrovič Starobinski, ruski fizik in kozmolog, * 19. april 1948, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija), † 21. december 2023.

Poglej Fizika in Aleksej Aleksandrovič Starobinski

Alessandro Volta

Grof Alessandro Giuseppe Anastasio Volta, italijanski plemič in fizik, * 18. februar 1745, Como, Lombardija, Italija, † 5. marec 1827, Camnago Volta.

Poglej Fizika in Alessandro Volta

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Poglej Fizika in Alfa

Alfonz Pavlin

Alfonz Pavlin (tudi Alfonz Paulin), slovenski botanik, * 14. september 1853, Leskovec pri Krškem, † 1. december 1942, Ljubljana.

Poglej Fizika in Alfonz Pavlin

Alfred Kleiner

Alfred Kleiner, švicarski fizik, * 24. april 1849, Maschwanden, Zürich, Švica, † 3. julij 1916.

Poglej Fizika in Alfred Kleiner

Alfred North Whitehead

Alfred North Whitehead, OM, britanski matematik in filozof, * 15. februar 1861, † 30. december 1947.

Poglej Fizika in Alfred North Whitehead

Alhacen

Ibn Abu Ali al Hasan al-Haitam (latinizirano Alhazen in Alhacen), arabski matematik, fizik in učenjak, * 965, Basra, Irak, † 1041, Kairo, Egipt.

Poglej Fizika in Alhacen

Alotropija

Alotropíja (grško allos - drugi + tropos - obrat) je pojav, pri katerem imajo kemični elementi več oblik z različnimi fizikalnimi lastnostmi (alotropskimi modifikacijami).

Poglej Fizika in Alotropija

Ana Kansky

Ana Mayer-Kansky, slovenska kemičarka, * 20. junij 1895, Lože, Vipava, † 3. november 1962, Podgrad, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ana Kansky

Anders Jonas Ångström

Anders Jonas Ångström, švedski astronom in fizik, * 13. avgust 1814, Lögdö, Medelpad, Švedska, † 21. junij 1874, Uppsala, Švedska.

Poglej Fizika in Anders Jonas Ångström

André-Marie Ampère

André-Marie Ampère, francoski fizik in matematik, * 20. januar 1775, Poleymieux-au-Mont-d'Or pri Lyonu, Rhone, Francija, † 10. junij 1836, Marseille, Francija.

Poglej Fizika in André-Marie Ampère

Andreas von Ettingshausen

Baron Andreas von Ettingshausen, nemški matematik in fizik, * 25. november 1796, Heidelberg, Nemčija, † 25. maj 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Fizika in Andreas von Ettingshausen

Andrej Ažman

Andrej Ažman, slovenski fizik, * 4. februar 1937, Celje, † 10. april 1980, Ljubljana.

Poglej Fizika in Andrej Ažman

Andrej Čadež

Andrej Čadež, slovenski fizik in astrofizik, * 12. september 1942, Ljubljana.

Poglej Fizika in Andrej Čadež

Andrej Dimitrijevič Linde

Andrej Dimitrijevič Linde, rusko-ameriški fizik in kozmolog, * 2. marec 1948, Moskva, Rusija.

Poglej Fizika in Andrej Dimitrijevič Linde

Andreja Gomboc

Andreja Gomboc, slovenska astrofizičarka, * 10. november 1969, Murska Sobota.

Poglej Fizika in Andreja Gomboc

Andrew Huxley

Sir Andrew Fielding Huxley, OM, PRS, angleški fiziolog in biofizik, * 22. november 1917, Hampstead, London, Anglija, † 30. maj 2012, Grantchester, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Fizika in Andrew Huxley

Andrija Mohorovičić

Andrija Mohorovičić, hrvaški meteorolog in seizmolog, * 23. januar 1857, Volosko, Hrvaška, † 18. december 1936, Zagreb, Hrvaška.

Poglej Fizika in Andrija Mohorovičić

Andrzej Mariusz Trautman

Andrzej Mariusz Trautman, poljski matematik, fizik in kozmolog, * 4. januar 1933, Varšava, Poljska.

Poglej Fizika in Andrzej Mariusz Trautman

Anica Černej

Anica Černej, slovenska pedagoginja, pisateljica in pesnica, * 3. april 1900, Čadram, † 3. maj 1944, Neubrandenburg.

Poglej Fizika in Anica Černej

Anihilacija

Anihilacija ali izničenje je v fiziki pojav združitve delca in antidelca, pri čemer nastane sevalna energija.

Poglej Fizika in Anihilacija

Annalen der Physik

Annalen der Physik je fizikalna znanstvena revija.

Poglej Fizika in Annalen der Physik

Annie Jump Cannon

Annie Jump Cannon, ameriška astronomka, * 11. december 1863, Dover, Delaware, ZDA, † 13. april 1941, Cambridge, Massachusetts.

Poglej Fizika in Annie Jump Cannon

Anomalija

Anomalíja (grško anómalos.

Poglej Fizika in Anomalija

Anthony James Leggett

Sir Anthony James Leggett, KBE, FRS, angleško-ameriški fizik, * 26. marec 1938, Camberwell, London, Anglija.

Poglej Fizika in Anthony James Leggett

Antoine Henri Becquerel

Antoine Henri Becquerel, francoski fizik, * 15. december 1852, Pariz, Francija, † 25. avgust 1908, Le Croisic, Loire Inferieur, Francija.

Poglej Fizika in Antoine Henri Becquerel

Anton Ambschel

‎Anton Ambschel (Ambschl, Ambschell, Ambšl), slovenski.

Poglej Fizika in Anton Ambschel

Anton Erberg

Anton Erberg (tudi Anton ErberEnciklopedija Slovenije. (1989). Knjiga 3. Ljubljana: Mladinska knjiga.), slovenski jezuit, teolog, filozof in pravnik, * 21. oktober 1695, grad Dol pri Ljubljani, † 3. oktober 1746, Ljubljana.

Poglej Fizika in Anton Erberg

Anton Komat

Anton Komat, slovenski svobodni raziskovalec, pisec, scenarist, publicist, naravovarstvenik, * 26. april 1951, Ljubljana.

Poglej Fizika in Anton Komat

Anton Peterlin

Anton Peterlin,, slovenski fizik, * 25. september 1908, Ljubljana, † 24. marec 1993, Ljubljana.

Poglej Fizika in Anton Peterlin

Anton Urbas

Anton Urbas, slovenski rimskokatoliški duhovnik, jamar in strokovni publicist, * 13. september 1822, Idrija, † 22. september 1899, Ljubljana.

Poglej Fizika in Anton Urbas

Antony Valentini

Antony Valentini, britanski fizik, * 28. januar 1965, London.

Poglej Fizika in Antony Valentini

Arheologija

Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.

Poglej Fizika in Arheologija

Arhimed

Arhimed (tudi Arhimedes), starogrški matematik, fizik, mehanik, izumitelj, inženir in astronom, * 287 pr. n. št., Sirakuze, Sicilija, † 212 pr. n. št., Sirakuze.

Poglej Fizika in Arhimed

Arhimedova točka

Arhimedova tóčka (ali punctum Archimedis) pomeni domnevno izhodiščno točko, s katere lahko opazovalec objektivno in v celoti zazna predmet opazovanja.

Poglej Fizika in Arhimedova točka

Aristotel

Aristótel (Aristŏtélēs), starogrški filozof, * 384 pr. n. št., Stagira, (grška kolonija na makedonskem polotoku Halkidiki), Trakija, † 7. marec 322 pr. n. št., Halkida (Kalcis), otok Evboja (Evbeja, Evbija), (danes Evvoia).

Poglej Fizika in Aristotel

Arnold Sommerfeld

Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.

Poglej Fizika in Arnold Sommerfeld

Arnold Wolfendale

Sir Arnold Whittaker Wolfendale, FRS, angleški astronom, * 25. junij 1927, Rugby, grofija Warwickshire, Anglija, † 21. december 2020, Durham, Anglija.

Poglej Fizika in Arnold Wolfendale

Arthur Holly Compton

Arthur Holly Compton, ameriški fizik, * 10. september 1892, Wooster, Ohio, ZDA, † 15. marec 1962, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Arthur Holly Compton

Astrobiologija

elektronskim mikroskopom so bile v meteoritu ALH 84001 odkrite strukture, ki bi lahko bile fosilne bakterije. Astrobiologija je meddisciplinarno področje, ki združuje poglede astronomije, biologije in geologije, in je prvotno ostredotočeno na raziskavo izvora, razdeljevanja in biološke evolucije.

Poglej Fizika in Astrobiologija

Astrofizika

Ástrofízika je kot znanstvena veda del fizike in se ukvarja s fizikalnimi pojavi v Vesolju, ki jih opazuje astronomija.

Poglej Fizika in Astrofizika

Astronomija

vesoljskega daljnogleda TRACE Astronomíja (astronomía http://www.fran.si/134/slovenski-pravopis/3814365/zvezdoslovje?View.

Poglej Fizika in Astronomija

Atmometer

Atmometer iz leta 1890 Skica atmometra Atmométer ali evaporiméter (grško atmós - para + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje stopnje izhlapevanja z mokre površine v ozračje, oziroma množine izhlapele vode.

Poglej Fizika in Atmometer

Atomska, molekulska in optična fizika

Atómska in molékulska fízika je veja fizike, ki preučuje zgradbo atomov in molekul, njihovo elektronsko ovojnico, energijske nivoje, spektre in druge lastnosti atomov in molekul.

Poglej Fizika in Atomska, molekulska in optična fizika

Avicenna

Avicena ali Ibn Sīnā (arabsko ابن سینا‎‎, perzijsko ابوعلی سینا بلخى ali ابن سینا, Ibn Sina) je bil perzijski učenjak enciklopedične izobrazbe, * okoli 980, Buhara, današnji Uzbekistan, † 1037, Hamadan, Iran.

Poglej Fizika in Avicenna

Škrat

Škrat je literarno-mitološki lik.

Poglej Fizika in Škrat

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich

Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich (Eidgenössische Technische Hochschule Zürich, kratica ETH Zürich) je univerza s sedežem v Zürichu, Švica.

Poglej Fizika in Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich

Žiroskop

Giroskóp, tudi giroskòp in žiroskóp/žiroskòp je naprava, ki ponazarja in izrablja načelo ohranitve vrtilne količine v fiziki.

Poglej Fizika in Žiroskop

Življenje

alg, ''Chrysotoxum verralli'' (žival), ''Xanthoparmelia'' (lišaj), ''Dictyostelium'' (ameba) in korala ''Dendrogyra cylindrus'' (žival) Življênje je stanje, po katerem se nekatere entitete razlikujejo od neorganskih, t.

Poglej Fizika in Življenje

Čas

Čás je v fiziki intenzivna količina, ki kaže na to, da dogodki sledijo drug drugemu.

Poglej Fizika in Čas

Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Ferdinanda Schmutzerja, 1921 Časovni pregled življenja Alberta Einsteina.

Poglej Fizika in Časovni pregled življenja Alberta Einsteina

Časovni pregled fizike črnih lukenj

Časovni pregled fizike črnih lukenj.

Poglej Fizika in Časovni pregled fizike črnih lukenj

Čistilna naprava

Cilj čistilnih naprav je uporaba odpadnih voda brez škodljivega vpliva na okolje in preprečevanje onesnaževanja Čistilna naprava je infrastruktura za čiščenje odplak, katere očiščene vračamo nazaj v okolje.

Poglej Fizika in Čistilna naprava

Čop (rodbina)

Čop je priimek pomembne kranjske kmečke rodbine, iz katere je izšlo več znamenitih mož.

Poglej Fizika in Čop (rodbina)

Črna

Čŕna je barva, ki jo je moč določiti z vidnim vtisom, ki ga občutimo ob gledanju v smer, od koder očesa ne doseže nobena vidna svetloba.

Poglej Fizika in Črna

Črtomir Zupančič

Črtomir (Črt) Zupančič, slovenski fizik, * 28. november 1928, Ljubljana, † 28. september 2018.

Poglej Fizika in Črtomir Zupančič

Črvina

Črvina ali črvja luknja je v fiziki domnevna topološka značilnost prostor-časa, znana tudi kot Einstein-Rosenov most, oziroma »skrajšani prostor« (abbreviated space), ki je v bistvu »bližnjica« skozi prostor in čas.

Poglej Fizika in Črvina

Čuširo Hajaši

Čuširo Hajaši (Hayashi Chūshirō), japonski astrofizik, * 25. julij 1920, Kjoto, Japonska, † 28. februar 2010, Kjoto.

Poglej Fizika in Čuširo Hajaši

Émile Léonard Mathieu

Émile Léonard Mathieu, francoski matematik, * 15. maj 1835, Metz, Francija, † 19. oktober 1890, Nancy, Francija.

Poglej Fizika in Émile Léonard Mathieu

Balistika

Balístika (starogrško: bállein - vreči, metati, izstreliti; zadeti, dotakniti se česa) je disciplina matematike in fizike, ki preučuje gibanje izstreljenih teles.

Poglej Fizika in Balistika

Balmerjeva serija

Bálmerjeva sêrija je v fiziki spektralna serija črt, ki se izsevajo pri prehodu vodikovega atoma iz višjega v drugo najnižje stanje (n.

Poglej Fizika in Balmerjeva serija

Bar (enota)

Bár (oznaka b) je v fiziki in mehaniki enota za merjenje tlaka ali napetosti.

Poglej Fizika in Bar (enota)

Barometer

Živosrebrni '''barometer''': mere: 63×53×960 mm proizvajalec: A. Pichlers Witwe & Sohn, Dunaj nabavljeno v šol. l. 1902/03 http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Glava živosrebrnega barometera http://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Kovinski barometer: mere: 123,5×96,5×176 mm proizvajalec: neznan nabavljeno v šol.

Poglej Fizika in Barometer

Bela luknja

Béla lúknja je v astrofiziki domnevno zelo masivno nebesno telo, katerega obstoj je zelo vprašljiv.

Poglej Fizika in Bela luknja

Bernard Bolzano

‎ Bernard Bolzano (Bernhard, Bernardus Placidus Johann Nepomuk), češko-nemški matematik, filozof, teolog in logik, * 5. oktober 1781, Praga, † 18. december 1848, Praga.

Poglej Fizika in Bernard Bolzano

Bert Sakmann

Bert Sakmann, nemški fiziolog, nobelovec, * 12. junij 1942, Stuttgart, Nemčija.

Poglej Fizika in Bert Sakmann

Bethe-Blochova enačba

Bethe-Blochova enáčba v fiziki podaja specifično izgubo energije ob prehodu težkih nabitih delcev (npr. delcev &alpha) skozi snov.

Poglej Fizika in Bethe-Blochova enačba

Bibijana Čujec

Bibijana Čujec Dobovišek, slovenska fizičarka, * 25. december 1926, Ljubljana, † 8. september 2022, Edmonton, Kanada.

Poglej Fizika in Bibijana Čujec

Bioakustika

Bíoakústika je interdisciplinarna veda, ki združuje biologijo in akustiko.

Poglej Fizika in Bioakustika

Biocenologija

Biocenologija ali Sinekologija je veda iz področja ekologije, ki se ukvarja s sobivanjem in medsebojnimi povezavami številnih rastlinskih in živalskih vrst (življenjskih združb ali biocenoz).

Poglej Fizika in Biocenologija

Biofizika

Bíofizika (tudi biolóška fízika) je interdisciplinarna veda, ki preučuje fizikalne vidike biologije.

Poglej Fizika in Biofizika

Bionika

Biónika je biološka veda, ki preučuje funkcije živih bitij in s tem rešuje tehniške probleme.

Poglej Fizika in Bionika

Blaise Pascal

Blaise Pascal, francoski matematik, filozof in fizik, * 19. junij 1623, Clermont-Ferrand, Puy-de-Dôme, Auvergne, Francija, † 19. avgust 1662, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Blaise Pascal

Blender

Blender je odprto programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animiranje, komponiranje, post produkcijo, 3D manipulacijo v realnem času, izdelovanje 3D računalniških iger in predvajalnik naštetega.

Poglej Fizika in Blender

Božo Kos

Božo Kos, slovenski fizik, ilustrator, urednik in satirik, * 3. november 1931, Maribor, † 19. april 2009.

Poglej Fizika in Božo Kos

Bogdan Povh

Bogdan Povh, slovenski fizik, * 20. avgust 1932, Beograd.

Poglej Fizika in Bogdan Povh

Bolometer

Caltech. Bolométer (grško bolé, bolaí - (sončni) žarek + mètron - mera) je fizikalna merilna priprava za merjenje moči vpadnega elektromagnetnega valovanja (svetlobnega toka, izseva).

Poglej Fizika in Bolometer

Boltzmannov faktor

Boltzmannov faktor je v fiziki utežni faktor, ki določa relativno verjetnost stanja i sistema z več stanji v ravnovesnem stanju pri temperaturi T: kjer je E_ energija stanja i, k_ Boltzmannova konstanta, \beta.

Poglej Fizika in Boltzmannov faktor

Boltzmannova porazdelitev

Boltzmannova porazdelitev molekul kisika po hitrosti pri -100, 20 in 600 °C. Boltzmannova porazdelítev (tudi Maxwell-Boltzmannova porazdelítev) je verjetnostna porazdelitev, ki se uporablja na mnogih področjih fizike in kemije.

Poglej Fizika in Boltzmannova porazdelitev

Brandon Carter

Brandon Carter, FRS, angleški fizik, astrofizik in kozmolog, * 1942, Avstralija.

Poglej Fizika in Brandon Carter

Branko Borštnik

Branko Borštnik, slovenski fizik, * 16. julij 1944, Prkos pri Koprivnici, Hrvaška.

Poglej Fizika in Branko Borštnik

Brezrazsežna količina

Brezrazséžna količína (ali brezdimenzíjska količína) je količina, ki opisuje nek fizikalni sestav in nima enot oziroma ima enoto 1.

Poglej Fizika in Brezrazsežna količina

Brian May

Sir Brian Harold May, CBE, angleški kitarist, pevec in astrofizik, * 19. julij 1947, Hampton, London, Anglija.

Poglej Fizika in Brian May

Brownovo gibanje

molekule ali plina) z različnimi hitrostmi in naključnimi smermi. vektor hitrosti. Za Brownovo gibanje obstajata dva pojma: za fizikalni pojav, kjer se v tekočino potopljeni drobni delci gibljejo naključno ali za matematične modele, ki ga opisujejo.

Poglej Fizika in Brownovo gibanje

C

C c C je tretja črka slovenske abecede in latínice.

Poglej Fizika in C

Carl David Anderson

Carl David Anderson, ameriški fizik švedskega rodu, * 3. september 1905, New York City, New York, ZDA, † 11. januar 1991, San Marino, Kalifornija.

Poglej Fizika in Carl David Anderson

Carl Friedrich Gauss

Johann Carl Friedrich Gauss, nemški matematik, astronom, fizik in geodet, * 30. april 1777, Braunschweig, Nemčija, † 23. februar 1855, Göttingen, Nemčija.

Poglej Fizika in Carl Friedrich Gauss

Carl Friedrich von Weizsäcker

Baron Carl Friedrich von Weizsäcker, nemški fizik in filozof, * 28. junij 1912, Kiel, Nemčija, † 28. april 2007, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Fizika in Carl Friedrich von Weizsäcker

Carl Zeiss

Carl Zeiss, nemški optik in podjetnik, * 11. september 1816, Weimar, Nemčija, † 3. december 1888, Jena, Nemčija.

Poglej Fizika in Carl Zeiss

Carl-Gustav Arvid Rossby

Carl-Gustav Arvid Rossby, švedsko-ameriški meteorolog, * 28. december 1898, Stockholm, Švedska, † 19. avgust 1957, Stockholm.

Poglej Fizika in Carl-Gustav Arvid Rossby

Casimirjev pojav

Casimirjeva sila med vzporednima ploščama Casimirjev pojav je fizikalni pojav, ki ga je leta 1948 napovedal nizozemski fizik Hendrik Casimir, zaposlen v Philipsovih raziskovalnih laboratorijih.

Poglej Fizika in Casimirjev pojav

Charles Édouard Guillaume

Charles Édouard Guillaume, švicarski fizik, * 15. februar 1861, Fleurier, Švica, † 13. maj 1938, Sèvres, Francija.

Poglej Fizika in Charles Édouard Guillaume

Charles Francis Richter

Charles Francis Richter, ameriški fizik in seizmolog, * 26. april 1900, Hamilton, Ohio, ZDA, † 30. september 1985, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Charles Francis Richter

Charles Glover Barkla

Charles Glover Barkla, FRS, angleški fizik, * 7. junij 1877, Widnes, grofija Cheshire, Anglija, † 23. oktober 1944, Edinburgh, Škotska.

Poglej Fizika in Charles Glover Barkla

Charles Soret

Charles Soret, švicarski fizik in kemik, * 23. september 1854, Ženeva, Švica, † 4. april 1904.

Poglej Fizika in Charles Soret

Charles Wheatstone

Sir Charles Wheatstone, angleški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 6. februar 1802, Gloucester, Anglija, † 19. oktober 1875, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Charles Wheatstone

Comptonov pojav

Comptonov pojáv (tudi Comptonovo sípanje) opisuje fizikalni pojav, da nastane pri sipanju kratkovalovnega elektromagnetnega valovanja (rentgenskih žarkov ali žarkov gama) v snovi elektromagnetno valovanje z nekoliko daljšo valovno dolžino.

Poglej Fizika in Comptonov pojav

Copleyjeva medalja

Copleyjeva medalja je znanstvena nagrada za dosežke na kateremkoli področju znanosti in je najuglednejša nagrada, ki jo podeljuje Kraljeva družba iz Londona.

Poglej Fizika in Copleyjeva medalja

Coulombov zakon

Coulombov zákon je v fiziki zakon, ki podaja, kako sila med dvema točkastima električnima nabojema pojema z razdaljo.

Poglej Fizika in Coulombov zakon

Curiejeva temperatura

magnetnega polja. paramagnetiku vse dokler ni zunanjega magnetnega polja. Curiejeva temperatura (TC) ali Curiejeva točka je fizikalni pojem, ki se nanaša na značilnost feromagnetne ali piezoelektrične snovi.

Poglej Fizika in Curiejeva temperatura

D'Alembertovo načelo

D'Alembertovo načélo (ali tudi Lagrange-d'Alembertovo načelo) je v fiziki načelo o osnovnih klasičnomehanskih zakonih gibanja in je enakovredno 2.

Poglej Fizika in D'Alembertovo načelo

Daniel Bernoulli

Daniel Bernoulli I., švicarski matematik in fizik, * 9. februar 1700, Groningen, Nizozemska, † 17. marec 1782, Basel, Švica.

Poglej Fizika in Daniel Bernoulli

David Jonathan Gross

David Jonathan Gross, ameriški fizik, * 19. februar 1940, Washington, ZDA.

Poglej Fizika in David Jonathan Gross

David Ruelle

David Ruelle, belgijsko-francoski fizik, * 20. avgust 1935, Gent, Belgija.

Poglej Fizika in David Ruelle

Džul

Džúl ali joule je v fiziki enota za delo in energijo.

Poglej Fizika in Džul

Decibel

Decibél (okrajšava dB) je enota brez dimenzije, s katero izražamo razmerje med spremenljivo količino in fiksno referenco.

Poglej Fizika in Decibel

Delo (fizika)

Délo (oznaka W, lahko tudi A) je v fiziki količina, ki meri prehajanje energije med telesi.

Poglej Fizika in Delo (fizika)

Detektor svetlobe

Detéktor svetlôbe ali fótodetéktor je fizikalna naprava, ki se uporablja v sistemih razsvetljave in fotometriji.

Poglej Fizika in Detektor svetlobe

Diamagnetizem

pirolitskega ogljika lebdi nad kockami trajnega magneta iz neodima Diamagnetízem je v fiziki pojav, da je gostota magnetnega polja v snovi, ki smo jo postavili v magnetno polje, malo manjša od gostote magnetnega polja izven te snovi.

Poglej Fizika in Diamagnetizem

Diamant

Mineral diamant (adámas - neukrotljiv) je kristalinična oblika oziroma alotropna modifikacija elementa ogljika (druge oblike elementarnega ogljika so grafit, fuleren in grafen).

Poglej Fizika in Diamant

Diferencialna enačba

Diferenciálna enáčba je v matematiki enačba neznane funkcije ene ali več spremenljivk, ki povezuje njene vrednosti z njenimi prvimi ali višjimi odvodi.

Poglej Fizika in Diferencialna enačba

Digitalna fizika

Digitálna fízika je v fiziki in kozmologiji zbirka teoretičnih vidikov, ki temelji na predpostavki, da lahko informacija v osnovi opiše Vesolje, ki je zato izračunljivo.

Poglej Fizika in Digitalna fizika

Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dimitrij Ivanovič Mendelejev, ruski kemik in akademik, * 8. februar 1834, Tobolsk, Tobolska gubernija, Sibirija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 2. februar 1907, Sankt Peterburg.

Poglej Fizika in Dimitrij Ivanovič Mendelejev

Dinozavri

Dinozavri so izumrli vretenčarji, ki so na Zemlji kraljevali več kot 100 milijonov let.

Poglej Fizika in Dinozavri

Diracov zapis

Diracov zapis je v fiziki in še posebej v kvantni mehaniki priročen zapis za označevanje kvantnomehanskih stanj, ki ga je leta 1939 uspešno uvedel angleški fizik Paul Adrien Maurice Dirac.

Poglej Fizika in Diracov zapis

Divergentna vrsta

Divergentna vrsta je v matematiki neskončna vrsta, ki ni konvergentna, kar pomeni, da neskončno zaporedje njenih delnih vsot nima limite.

Poglej Fizika in Divergentna vrsta

Dogodek

Dogódek je po SSKJ vse kar se zgodi.

Poglej Fizika in Dogodek

Dolžina

Dolžína je v običajni rabi poseben primer razdalje (prim. širina, višina), v fiziki in tehniki pa sta pojma dolžine in razdalje največkrat sopomenska.

Poglej Fizika in Dolžina

Dopplerjev pojav

Valovanje na vodni gladini, ki ga povzroča izvor, ki se giblje v levo. Valovna dolžina valov, ki se razširjajo v smeri potovanja izvora je krajša, v nasprotni smeri pa daljša kot pri mirujočem izvoru. Dopplerjev pojáv je fizikalni pojav kjer zaradi gibanja vira, opazovalca ali obeh nastane navidezna razlika v valovni dolžini zvoka ali svetlobe.

Poglej Fizika in Dopplerjev pojav

Dozimetrija

Dozimetríja je področje fizike, ki se ukvarja z obravnavanjem sprememb v snovi pri obsevanju z ionizirajočim sevanjem ter z merjenjem doze ionizirajočega sevanja v snovi in tkivih.

Poglej Fizika in Dozimetrija

Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Drúštvo matemátikov, fízikov in astronómov Slovénije (DMFA) je osrednje slovensko društvo na področju matematike in naravoslovnih znanosti fizike in astronomije.

Poglej Fizika in Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije

Dušan Avsec

Dušan Avsec, slovenski inženir elektrotehnike, strokovnjak za mehaniko, hidromehaniko in preiskavo materialov, * 22. februar 1905, Ljubljana, † 31. oktober 1989, Ljubljana.

Poglej Fizika in Dušan Avsec

Dušan Petrač

Dušan Anton Petrač, slovenski fizik, * 28. januar 1932, Kropa, † 11. maj 2023, ZDA Obiskoval je Gimnazijo Kranj, kjer je leta 1951 maturiral in nato končal študij fizike na Univerzi v Ljubljani.

Poglej Fizika in Dušan Petrač

E = mc²

Ladje ''USS Enterprise'', ''Long Beach'' in ''Bainbridge'' v formaciji v Sredozemlju leta 1964. Posadka ''Enterprisa'' je oblikovala znamenito enačbo – E.

Poglej Fizika in E = mc²

Eddingtonova meja

Eddingtonova mêja je v fiziki naravna meja za svetilnost (oziroma v astronomiji za izsev), ki ga lahko izseva površina na trdno telo, kot je na primer črna luknja.

Poglej Fizika in Eddingtonova meja

Edgar Buckingham

Edgar Buckingham, ameriški fizik in tloslovec (pedolog), * 7. julij, 1867, Filadelfija, ZDA, † 29. april 1940, Washington, D.C., ZDA.

Poglej Fizika in Edgar Buckingham

Edward Andrade

Edward Neville Da Costa Andrade, FRS, angleški fizik, častnik, pesnik in pisatelj, * 27. december 1887, † 6. junij 1971.

Poglej Fizika in Edward Andrade

Edward Crisp Bullard

Sir Edward »Teddy« Crisp Bullard, FRS, angleški geofizik, * 21. september 1907, Norwich, grofija Norfolk, Anglija, † 3. april 1980, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Edward Crisp Bullard

Edward Witten

Edward »Ed« Witten, ameriški matematik in fizik, * 26. avgust 1951, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Fizika in Edward Witten

Ehrenfestov izrek

Ehrenfestov izrèk v fiziki povezuje odvod pričakovane vrednosti kvantnomehanskega operatorja s komutatorjem tega operatorja s hamiltonko sistema: kjer je A kakšen kvantnomehanski operator in \langle A\rangle pričakovana vrednost.

Poglej Fizika in Ehrenfestov izrek

Ehrenfestov paradoks

Ehrenfestov páradoks v fiziki obravnava vrtenje togega obroča v teoriji relativnosti.

Poglej Fizika in Ehrenfestov paradoks

Einsteinov zapis

Einsteinov zapis ali Einsteinov dogovor o seštevanju (tudi Einsteinov sumacijski dogovor) je v matematiki in še posebej v linearni algebri in fiziki poseben dogovor krajšega zapisa indeksov vektorskih ali tenzorskih spremenljivk, ki je najbolj uporaben pri zapisovanju koordinatnih enačb.

Poglej Fizika in Einsteinov zapis

Ekologija dela

Ekologija dela je veda, ki raziskuje, ocenjuje, ureja in spremlja vse delovne postopke in pojave, ki so lahko zdravju škodljivi.

Poglej Fizika in Ekologija dela

Ekvivalentna doza

Ekvivalêntna dóza (oznaka H) je merilo za sevalno škodo, prizadeto tkivu zaradi posledice izpostavljenosti ionizirajočemu sevanju.

Poglej Fizika in Ekvivalentna doza

Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Eleanor Margaret Burbidge (rojena Peachey), FRS, angleška astronomka in astrofizičarka, * 12. avgust 1919, Davenport, grofija Cheshire, Anglija, † 5. april 2020, San Francisco, ZDA.

Poglej Fizika in Eleanor Margaret Peachey Burbidge

Električna napetost

Eléktrična napétost (tudi napétost; oznaka U; elektr. žarg. voltáža) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena kot razlika električnega potenciala.

Poglej Fizika in Električna napetost

Električni naboj

Eléktrični nabôj (v fiziki navadno kar naboj, v elektrotehniki pogosto elektrina) je ena temeljnih značilnosti snovi.

Poglej Fizika in Električni naboj

Električni potencial

Eléktrični potenciál (oznaka φ ali U) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena v električnem polju kot električna potencialna energija na enoto električnega naboja.

Poglej Fizika in Električni potencial

Električni tok

Eléktrični tók (oznaka I) v fiziki in elektrotehniki imenujemo usmerjeno gibanje nosilcev električnega naboja, bodisi po praznem prostoru, bodisi po kovini ali drugem električnem prevodniku.

Poglej Fizika in Električni tok

Električni upor

Eléktrični upòr ali eléktrična upórnost (oznaka R) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena z Ohmovim zakonom kot razmerje med napetostjo U na električnem uporniku in tokom I, ki teče skozenj: V elektrotehniki količino po navadi imenujejo električna upornost, v fiziki pa je pogostejše poimenovanje električni upor.

Poglej Fizika in Električni upor

Elektrika in magnetizem

Eléktrika ín magnetízem se obravnava skupaj, saj so električni in magnetni pojavi povezani.

Poglej Fizika in Elektrika in magnetizem

Elektrošibka interakcija

Eléktrošíbka interákcija je fizikalna teorija, ki združuje opis dveh od štirih osnovnih sil v naravi, elektromagnetne ter šibke jedrske sile.

Poglej Fizika in Elektrošibka interakcija

Elektromagnetno valovanje

polariziranega vala, ki se širi od leve proti desni. Električno in magnetno polje sta pravokotna, a v fazi, torej hkrati prehajata skozi minimume in maksimume V fiziki se elektromagnetno sevanje (EM sevanje ali EMR) nanaša na valove (ali njihov kvante, fotone) elektromagnetnega polja, ki se širijo (sevajo) skozi prostor-čas in s seboj nosijo elektromagnetno energijo sevanja.

Poglej Fizika in Elektromagnetno valovanje

Elektronska vrzel

Elektronska vrzel (tudi elektronska luknja ali samo vrzel) je pozitivno nabit kvazidelec (običajno v valenčnem pasu polprevodnika) na mestu, kjer manjka elektron.

Poglej Fizika in Elektronska vrzel

Elektrooptični pojav

Elektrooptični pojav je fizikalni pojav, pri katerem pride do spremembe lomnega količnika snovi v statičnem ali počasi se spreminjajočem zunanjem električnem polju.

Poglej Fizika in Elektrooptični pojav

Elektrostatika

Primer elektrostatike Elektrostátika preučuje mirujoče električne naboje, njihovo električno polje in sile med njimi.

Poglej Fizika in Elektrostatika

Elektrotehnik

Elektrotehnik je strokovnjak, ki deluje na področju elektrotehnike.

Poglej Fizika in Elektrotehnik

Emmy Noether

Amalie Emmy Noether, nemška matematičarka, * 23. marec 1882, Erlangen, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 14. april 1935, Bryn Mawr, Pensilvanija, ZDA, Noetherjeva je najbolj znana po svojih prispevkih k abstraktni algebri in teoretični fiziki.

Poglej Fizika in Emmy Noether

Enačba

Jhon Kyngstone, 1557), https://archive.org/stream/TheWhetstoneOfWitte#page/n237/mode/2up the third page of the chapter "The rule of equation, commonly called Algebers Rule." Enáčba je simbolični zapis za enakost dveh matematičnih izrazov.

Poglej Fizika in Enačba

Enačba stanja

Enáčba stánja v fiziki in termodinamiki podaja zvezo med temperaturo, tlakom in prostornino za dano snov ali zmes snovi.

Poglej Fizika in Enačba stanja

Energija

Energíja je sestavljena fizikalna količina.

Poglej Fizika in Energija

Energija ničelne točke

Energíja níčelne tóčke (tudi níčelno níhanje) je v fiziki najnižja možna energija, ki jo ima lahko kvantnomehanski fizikalni sistem, in je energija osnovnega stanja.

Poglej Fizika in Energija ničelne točke

Enologija

Enologija je veda o predelovanju grozdja in negi vin.

Poglej Fizika in Enologija

Enotski vektor

Enôtski véktor (tudi enôtni véktor.. ali véktorska enôta) v normiranem vektorskem prostoru je v matematiki vektor (po navadi evklidski vektor) z dolžino (modulom) 1 (enoto dolžine): Enotski vektor se velikokrat označuje z malo črko s strešico, na primer kot \mathbf\hat, in se izgovori »e strešica«.

Poglej Fizika in Enotski vektor

Enrico Fermi

Enrico Fermi, italijansko-ameriški fizik, * 29. september 1901, Rim, Italija, † 28. november 1954, Chicago, Illinois, ZDA Fermi je bil oče prvega jedrskega reaktorja na svetu.

Poglej Fizika in Enrico Fermi

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Poglej Fizika in Epikur

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Poglej Fizika in Epsilon

Epsilon (razločitev)

Epsilon ima več pomenov.

Poglej Fizika in Epsilon (razločitev)

Ernest Orlando Lawrence

Ernest Orlando Lawrence, ameriški fizik, * 8. avgust 1901, Canton, Južna Dakota, ZDA, † 27. avgust 1958, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Ernest Orlando Lawrence

Ernst Emil Alexander Back

Ernst Emil Alexander Back, nemški fizik, * 21. oktober, 1881, Freiburg, Baden Württemberg, Nemško cesarstvo, † 20. junij 1959, München, Nemčija.

Poglej Fizika in Ernst Emil Alexander Back

Ernst Karl Abbe

Ernst Karl Abbe, nemški fizik, optik, poslovnež, in družbeni reformator, * 23. januar 1840, Eisenach, vojvodina Veliko Saška-Weimar-Eisenach, † 14. januar 1905, Jena, Nemčija.

Poglej Fizika in Ernst Karl Abbe

Ernst Mach

Ernst Mach, avstrijski fizik in filozof, * 18. februar 1838, Turas na Moravskem (sedaj Chrlice, del Brna, Češka), † 19. februar 1916, Haar pri Münchnu, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Fizika in Ernst Mach

Ernst Pascual Jordan

Ernst Pascual Jordan, nemški fizik in matematik, * 18. oktober 1902, Hannover, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija), † 31. julij 1980, Hamburg, Zahodna Nemčija (sedaj Nemčija).

Poglej Fizika in Ernst Pascual Jordan

Ernst Stuhlinger

Ernst Stuhlinger, nemško-ameriški fizik, elektroinženir in raketni inženir, * 19. december 1913, Niederrimbach, predel Creglingena, Nemčija, † 25. maj 2008, Huntsville, Alabama, ZDA.

Poglej Fizika in Ernst Stuhlinger

Erwin Neher

Erwin Neher, nemški biofizik, nobelovec, * 20. marec 1944, Landsberg am Lech, Bavarska, Nemčija.

Poglej Fizika in Erwin Neher

Erwin Schrödinger

Erwin Rudolf Josef Alexander Schrödinger, avstrijski fizik, nobelovec, * 12. avgust 1887, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 4. januar 1961, Dunaj.

Poglej Fizika in Erwin Schrödinger

Eta (črka)

Éta (grško:; velika črka: Η, mala črka: η) je sedma črka grške abecede in ima številčno vrednost 8.

Poglej Fizika in Eta (črka)

Eter (fizika)

Éter je izraz, ki se je v poznem 19. stoletju uporabljal za opis vseprisotnega sredstva, po katerem se giblje svetloba, podobno kot se v zraku širi zvok.

Poglej Fizika in Eter (fizika)

Etuda št. 9 (Ligeti)

Etuda za klavir št.

Poglej Fizika in Etuda št. 9 (Ligeti)

Etude za klavir (Ligeti)

Etude za klavir skladatelja Györgyja Ligetija so ena najpomembnejših zbirk pianistične glasbe 20. stoletja.

Poglej Fizika in Etude za klavir (Ligeti)

EUFORIA

EUFORIA (EU Fuzija za Iter Aplikacije) je projekt, financiran s strani Evropske unije v okviru (FP7), ki bo zagotovil celovit okvir in infrastrukturo za simulacije jedra in plašča in turbulence, ki povezuje '''Grid omrežja''' in Visokozmogljivo računanje (HPC), fuzijski skupnosti za modeliranje.

Poglej Fizika in EUFORIA

Eugene Paul Wigner

Eugene Paul Wigner (levi) in Alvin Weinberg Eugene Paul Wigner, madžarsko-ameriški fizik in matematik, * 17. november 1902, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 1. januar 1995, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Fizika in Eugene Paul Wigner

F

F f F je sedma črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in F

Faradayeva konstanta

Faradayeva konstánta je v fiziki in kemiji konstanta, ki podaja jakost električnega naboja enega mola elektronov.

Poglej Fizika in Faradayeva konstanta

Faza (fizika)

Fáza je v fiziki izraz, ki označuje dva medsebojno nepovezana pojma.

Poglej Fizika in Faza (fizika)

Fazna hitrost

Fazna hitrost je v fiziki hitrost s katero se širi točka z določeno fazo vzdolž dane smeri.

Poglej Fizika in Fazna hitrost

Felix Bloch

Felix Bloch, švicarsko-ameriški fizik, * 23. oktober 1905, Zürich, Švica, † 10. september 1983, Zürich.

Poglej Fizika in Felix Bloch

Ferdinand Seidl

Ferdinand Seidl, slovenski naravoslovec in geolog, * 10. marec 1856, Novo mesto, † 1. december 1942, Novo mesto.

Poglej Fizika in Ferdinand Seidl

Ferdinand von Lindemann

Carl Louis Ferdinand von Lindemann, nemški matematik, * 12. april 1852, Hannover, Nemčija, † 6. marec 1939, München, Nemčija.

Poglej Fizika in Ferdinand von Lindemann

Fermijev problem

Fermijev problem, Fermijevo vprašanje ali Fermijeva ocena je v fiziki in še posebej pri izobraževanju v fiziki ocenitveni problem, ki se uporablja pri preučevanju razsežnostne analize, aproksimacije in pomena jasne identifikacije predpostavk.

Poglej Fizika in Fermijev problem

Filadelfijski poskus

USS ''Eldridge'' DE-173, na katerem je potekal poskus, okoli leta 1944 Filadelfijski poskus je bil domnevni skrivni vojaški poskus Vojne mornarice ZDA v Mornariški ladjedelnici Filadelfije (Philadelphia Naval Shipyard) 28.

Poglej Fizika in Filadelfijski poskus

Fizik

Fizik je znanstvenik, ki največ deluje in preučuje na področju fizike.

Poglej Fizika in Fizik

Fizika osnovnih delcev

Fízika osnovnih délcev je veja fizike, ki se ukvarja z osnovnimi gradniki snovi in sevanja ter interakcijami med njimi.

Poglej Fizika in Fizika osnovnih delcev

Fizikalna fakulteta v Moskvi

Fizikalna fakulteta v Moskvi je javna fakulteta, ki ponuja študij fizike in deluje v sklopu Moskovske državne univerze.

Poglej Fizika in Fizikalna fakulteta v Moskvi

Fizikalna količina

Fizikálna količína (v tehniki se uporablja izraz veličína) je v fiziki in tehniki izsledek meritve, njeno vrednost po navadi izrazimo kot zmnožek brezrazsežne številske vrednosti in fizikalne enote.

Poglej Fizika in Fizikalna količina

Fontana

Fontana je lahko.

Poglej Fizika in Fontana

Fotoelektrični pojav

Fotoelektrični pojav ali fotoefekt je fizikalni pojav, pri kateri elektromagnetno valovanje z dovolj kratko valovno dolžino (npr. v vidnem ali ultravijoličnem delu spektra) po navadi iz kovine izbije prevodniške elektrone.

Poglej Fizika in Fotoelektrični pojav

Foton

Fotón je v fiziki osnovni delec, energijski kvant kvantiziranega elektromagnetnega polja.

Poglej Fizika in Foton

Fran Čadež

Fran Čadež, slovenski fizik, * 8. december 1882, Kranj, † 18. marec 1945, Ljubljana.

Poglej Fizika in Fran Čadež

Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

Frančiškanska knjižnica in muzej v Ljubljani je del frančiščanskega samostana poleg cerkve Marijinega oznanjenja v središču mesta.

Poglej Fizika in Frančiškanska knjižnica, Ljubljana

François Jean Dominique Arago

François Jean Dominique Arago, katalonsko-francoski fizik, astronom in politik, * 26. februar 1786, Estagel pri Perpignanu, vzhodni Pireneji, Francija, † 2. oktober 1853, Pariz.

Poglej Fizika in François Jean Dominique Arago

François-Marie Raoult

François-Marie Raoult, francoski fizik in kemik, * 10. maj 1830, Fournes-en-Weppes, Nord, † 1. april 1901, Grenoble, Isère.

Poglej Fizika in François-Marie Raoult

Franc Hočevar

Franc Jože Hočevar, slovenski matematik, fizik in pisec matematičnih knjig, * 10. oktober 1853, Metlika, † 19. junij 1919, Gradec.

Poglej Fizika in Franc Hočevar

Franc Močnik (duhovnik)

Franc Močnik, slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor matematike in fizike ter kulturni delavec, * 26. september 1907, Idrija, † 4. november 2000, Gorica.

Poglej Fizika in Franc Močnik (duhovnik)

France Ahlin

France Ahlin, slovenski fizik in matematik, * 24. september 1905, Ljubljana, † 2. februar 1977, Ljubljana.

Poglej Fizika in France Ahlin

France Avčin

France Avčin, slovenski inženir elektrotehnike in strokovnjak za varnost v gorah, * 6. oktober 1910, Ljubljana, † 21. februar 1984, Ljubljana.

Poglej Fizika in France Avčin

France Bezjak

France Bezjak, slovenski profesor matematike in fizike, * 23. januar 1909, Rotman, † 29. januar 1990, Maribor.

Poglej Fizika in France Bezjak

France Križanič

France Križanič, slovenski matematik, * 3. marec 1928, Maribor, † 17. januar 2002, Ljubljana.

Poglej Fizika in France Križanič

Francis Crick

Francis Harry Compton Crick, OM, FRS, angleški molekularni biolog, biokemik, fizik in nevrobiolog, * 8. junij 1916, Weston Favell, Northamptonshire, Anglija, † 28. julij 2004, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Francis Crick

Franck-Hertzev poskus

Franck-Hertzev poskus je bil fizikalni poskus, s katerim sta James Franck in Gustav Ludwig Hertz leta 1914 poskušala dokazati energijske nivoje atoma.

Poglej Fizika in Franck-Hertzev poskus

Franjo Dominko

Fran Dominko, slovenski fizik in astronom, * 26. julij 1903, Vodnjan, Pulj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 22. februar 1987, Ljubljana, Slovenija.

Poglej Fizika in Franjo Dominko

Franjo Dugan (1874-1948)

Franjo Dugan, hrvaški skladatelj, organist in publicist, * 11. september 1874, Krapinica (Hrvaška), † 12. december 1948, Zagreb.

Poglej Fizika in Franjo Dugan (1874-1948)

Franz Boas

Franz Uri Boas, nemško-ameriški etnolog in antropolog, * 9. julij 1858, † 22. december 1942.

Poglej Fizika in Franz Boas

Franz Carl Achard

Franz Carl Achard (tudi François Charles Achard), nemški kemik, fizik in biolog, * 28. april 1753, Berlin, Nemčija, † 20. april 1821, Wohlau-Cunern, Šlezija (danes Wińsko, Poljska).

Poglej Fizika in Franz Carl Achard

Franz Ernst Neumann

Franz Ernst Neumann, nemški fizik, mineralog in matematik, * 11. september 1798, † 23. maj 1895.

Poglej Fizika in Franz Ernst Neumann

Franz Serafin Exner

Franz Serafin Exner, avstrijski fizik, * 24. marec 1849, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 15. oktober 1926, Dunaj, Avstrija.

Poglej Fizika in Franz Serafin Exner

Franz Xaver von Wulfen

Baron Franz Xaver von Wulfen, avstrijski jezuit, botanik in mineralog, * 5. november 1728, Beograd, † 16. marec 1805, Celovec, Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Fizika in Franz Xaver von Wulfen

Fred Hoyle

Sir Fred Hoyle, FRS, angleški astronom, astrofizik, kozmolog, matematik, pisatelj in popularizator znanosti, * 24. junij 1915, Gilstead nad Bingleyem, grofija Yorkshire, Anglija, † 20. avgust 2001, Bournemouth, Anglija.

Poglej Fizika in Fred Hoyle

Frederick Seitz

Frederick Seitz, ameriški fizik, * 4. julij 1911, San Francisco, Kalifornija, ZDA, † 2. marec 2008, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Frederick Seitz

Freeman John Dyson

Dyson in John Forbes Nash v Rimu 2008 Freeman John Dyson, ameriški matematik, fizik in astrofizik, * 15. december 1923, Crowthorne, grofija Berkshire, Anglija, † 28. februar 2020, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Fizika in Freeman John Dyson

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Fizika in Friderik Pregl

Friedrich Ernst Dorn

Friedrich Ernst Dorn, nemški fizik, * 27. julij 1848, Guttstadt, Provinca Prusija (sedaj Dobre Miasto, Poljska), † 6. december 1916, Halle, Provinca Saška, Nemčija.

Poglej Fizika in Friedrich Ernst Dorn

Friedrich Mohs

Carl Friedrich Christian Mohs, nemškoavstrijski geolog in mineralog, * 29. januar 1773, Gernrode, Nemčija, † 29. september 1839, Agordo, pri Bellunu, Italija.

Poglej Fizika in Friedrich Mohs

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Fizika in Friedrich Wilhelm Bessel

Frits Zernike

Frederik »Frits« Zernike, nizozemski fizik, * 16. julij 1888, Amsterdam, Nizozemska, † 10. marec 1966, Amersfoort, Nizozemska.

Poglej Fizika in Frits Zernike

G

G g G je osma črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in G

Gabriel Gruber

Gabriel Gruber (tudi Gabrijel), jezuit, hidrotehnik in arhitekt, * 6. maj 1740, Dunaj, Avstrija, † 7. april 1805, Sankt Peterburg, Rusija.

Poglej Fizika in Gabriel Gruber

Gabriel Lippmann

Jonas Ferdinand Gabriel Lippmann, francoski fizik judovskega rodu, * 16. avgust 1845, Hollerich, Luksemburg, † 13. julij 1921, na krovu ladje SS France v Atlantskem oceanu.

Poglej Fizika in Gabriel Lippmann

Gabriele Veneziano

Gabriele Veneziano, italijanski fizik, * 7. september 1942, Firence, Italija.

Poglej Fizika in Gabriele Veneziano

Gabrijel Kernel

Gabrijel Kernel, slovenski fizik in akademik, * 14. september 1932, Koče.

Poglej Fizika in Gabrijel Kernel

Galilejeva transformacija

Galilejeva transformácija je v fiziki predpis, ki prevede opis kakega pojava v danem inercialnem ali nepospešenem opazovalnem sistemu v opis tega pojava v drugem nepospešenem opazovalnem sistemu, gibajočem se glede na prvega.

Poglej Fizika in Galilejeva transformacija

Galileo Galilei

Galileo Galilei, italijanski fizik, matematik, astronom in filozof, * 15. februar 1564, Pisa, Italija, † 8. januar 1642, Arcetri pri Firencah, Italija.

Poglej Fizika in Galileo Galilei

Gama

Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.

Poglej Fizika in Gama

Gaussov gravitacijski zakon

Gaussov gravitacíjski zákon je v fiziki zakon, ki je v splošnem enakovreden Newtonovemu splošnemu gravitacijskemu zakonu.

Poglej Fizika in Gaussov gravitacijski zakon

Geoffrey Ingram Taylor

Sir Geoffrey Ingram Taylor, OM, FRS, angleški fizik in matematik, * 7. marec 1886, St John's Wood, London, Anglija, † 27. junij 1975, Cambridge, Anglija.

Poglej Fizika in Geoffrey Ingram Taylor

Geoffrey Ronald Burbidge

Geoffrey Ronald Burbidge, angleško-ameriški astronom, astrofizik in kozmolog, * 24. september 1925, Chipping Norton, grofija Oxfordshire, Anglija, † 26. januar 2010, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Geoffrey Ronald Burbidge

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Fizika in Geografija

Geografija Slovenije

Slovenija leži v Srednji Evropi, kjer se stikajo štiri velike evropske geografske enote: Alpe, Panonska nižina, Dinarsko gorovje in Sredozemlje, zato jo geografsko lahko delimo na: alpski, panonski, dinarski in sredozemski svet oziroma na devet značilnih pokrajinskih tipov: alpsko gorovje, alpsko hribovje, alpske ravnine, panonska gričevja, panonske ravnine, dinarske planote, dinarska podolja in ravniki, sredozemska gričevja in sredozemske planote.

Poglej Fizika in Geografija Slovenije

Geologija

Geologíja (grško γη-: ge- - zemlja + λογος: logos - beseda, vzrok) je znanstvena veda o nastanku, razvoju in zgradbi Zemlje.

Poglej Fizika in Geologija

Geometrična vrsta

tretjini ploščine velikega kvadrata Geométrična vŕsta (tudi geometríjska vŕsta) je v matematiki vrsta, kjer je količnik med sosednjima členoma konstanten.

Poglej Fizika in Geometrična vrsta

Geomorfologija

Zemeljsko površje je temelj preučevanja geomorfologije Stratovulkan "Cono de Arita", Salta (Argentina) Geomorfologija spada med vede o Zemlji, saj preučuje relief zemeljskega površja na kopnem in morskem dnu.

Poglej Fizika in Geomorfologija

Georg Ferdinand Cantor

Georg Ferdinand Ludwig Philipp Cantor, nemški matematik, * 3. marec (19. februar, ruski koledar) 1845, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 6. januar 1918, Halle, Saška, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Fizika in Georg Ferdinand Cantor

Georg von Békésy

Georg von Békésy (izvirno Békésy György), madžarski biofizik, nobelovec, * 3. junij 1899, Budimpešta, Madžarska, † 13. junij 1972, Honolulu, Havaji, Združene države Amerike.

Poglej Fizika in Georg von Békésy

George Biddell Airy

Sir George Biddell Airy, PRS, angleški astronom in matematik, * 27. julij 1801, Alnwick, grofija Northumberland, Anglija, † 2. januar 1892, Greenwich, sedaj del Londona, Anglija.

Poglej Fizika in George Biddell Airy

George Elwood Smith

George Elwood Smith, ameriški fizik, * 10. maj 1930, White Plains, New York, ZDA.

Poglej Fizika in George Elwood Smith

George Fitzgerald Smoot III.

George Fitzgerald Smoot III., ameriški astrofizik in kozmolog, * 20. februar 1945, Yukon, Florida, ZDA. Smoot je leta 2006 skupaj z Johnom Cromwellom Matherjem prejel Nobelovo nagrado za fiziko.

Poglej Fizika in George Fitzgerald Smoot III.

George Green

George Green, angleški matematik in fizik, * 14. julij 1793, Sneinton, grofija Nottinghamshire, Anglija, † 31. maj 1841, Sneinton.

Poglej Fizika in George Green

George Lake

George Lake, ameriški astronom, * 1953, † 24. maj 2019.

Poglej Fizika in George Lake

George Pólya

George Pólya, madžarsko-ameriški matematik, fizik in metodolog, * 13. december 1887, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1985, Palo Alto, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in George Pólya

Georges Lemaître

Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.

Poglej Fizika in Georges Lemaître

Gerardus 't Hooft

Gerardus 't Hooft, nizozemski fizik, * 5. julij 1946, Den Helder, Nizozemska.

Poglej Fizika in Gerardus 't Hooft

Gibanje

Gíbanje v fiziki opisuje pojav, da se s časom spreminja lega telesa glede na druga telesa ali pa lega dela telesa glede na druge dele telesa.

Poglej Fizika in Gibanje

Gimnazija Želimlje

Gimnazija Želimlje Gimnazija Želimlje je zasebna gimnazija v Želimljah, ki so jo kot prvo zasebno šolo v samostojni Sloveniji 23.

Poglej Fizika in Gimnazija Želimlje

Gimnazija Bežigrad

Gimnazija Bežigrad (pogovorno poimenovana Bežigrajska gimnazija) je gimnazija v Ljubljani.

Poglej Fizika in Gimnazija Bežigrad

Gostota električnega polja

Gostòta eléktričnega pólja ali gostòta eléktričnega pretòka (oznaka D) je fizikalna količina, ki opredeljuje električno polje.

Poglej Fizika in Gostota električnega polja

Gostota naboja

Gostôta nabòja (oznaka ρ) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri prostorsko zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto prostornine V: Mednarodni sistem enot predpisuje za gostoto naboja izpeljano enoto A s m-3 (coulomb/m³).

Poglej Fizika in Gostota naboja

Gottfried Wilhelm Leibniz

Gottfried Wilhelm von Leibniz, nemški filozof, matematik, fizik, pravnik, zgodovinar, jezikoslovec, knjižničar in diplomat lužiško sorbskega porekla, * 1. julij (21. junij, stari koledar) 1646, Leipzig (Lipsk, Lipsko) na Saškem, Nemčija, † 14. november 1716, Hannover.

Poglej Fizika in Gottfried Wilhelm Leibniz

Gradbeništvo

Pragersko-Ormož Gradbeništvo je tehnična stroka, ki se ukvarja s projektiranjem, statičnimi in dinamičnimi izračuni, gradnjo, sanacijo in končno porušitvijo grajenih objektov.

Poglej Fizika in Gradbeništvo

Gravitacijska anomalija

Gravitacijska anomalija lahko pomeni.

Poglej Fizika in Gravitacijska anomalija

Gravitacijska fizika

Gravitacíjska fízika po navadi označuje tisto področje fizike, ki raziskuje pojave povezane z gravitacijo.

Poglej Fizika in Gravitacijska fizika

Gravitacijska konstanta

Gravitacíjska konstánta je v fiziki izkustvena sorazmernostna konstanta, ki nastopa v Newtonovem splošnem gravitacijskem zakonu: v Poissonovi enačbi za gravitacijsko polje: v n-razsežnem Gaussovem gravitacijskem zakonu: pa tudi v Einsteinovi splošni teoriji relativnosti v njegovih enačbah polja: ali na primer v Kretschmannovem skalarju za Schwarzschildovo črno luknjo: Navadno se označuje z malo grško črko κ, ponekod z G, GN, \varkappa, redkeje z γ in v novejšem času tudi z \mathcal\.

Poglej Fizika in Gravitacijska konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta

Gravitacijska sklopitvena konstanta (oznake \alpha_ \!\,, \alpha_\!\, ali \alpha_\!\) je v fiziki sklopitvena konstanta, ki določa gravitacijsko interakcijo med dvema nabitima osnovnima delcema z neničelno maso.

Poglej Fizika in Gravitacijska sklopitvena konstanta

Graviton

Gravitón je v fiziki domnevni osnovni delec, ki prenaša gravitacijo v večini sistemov kvantne gravitacije.

Poglej Fizika in Graviton

Grčija

Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Fizika in Grčija

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Poglej Fizika in Grška abeceda

Gregor Mendel

Gregor Johann Mendel, avstrijsko-češki duhovnik in znanstvenik, pionir genetike, * 20. julij 1822, Heinzendorf bei Odrau, Avstrijsko cesarstvo (danes Hynčice, Češka), † 6. januar 1884, Brno, Avstro-Ogrska (danes Češka).

Poglej Fizika in Gregor Mendel

Grigorij Jakovljevič Perelman

Grigorij »Griša« Jakovljevič Perelman, ruski matematik, * 13. junij 1966, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Fizika in Grigorij Jakovljevič Perelman

Grupa

Grúpa je v matematiki eden od osnovnih pojmov sodobne algebre.

Poglej Fizika in Grupa

Guglielmo Marconi

Guglielmo Giovanni Maria Marconi, GCVO, italijanski izumitelj in elektroinženir, * 25. april 1874, Bologna, † 20. julij 1937, Rim.

Poglej Fizika in Guglielmo Marconi

Gustav Ludwig Hertz

Gustav Ludwig Hertz, nemški fizik, * 22. julij 1887, Hamburg, Nemčija, † 30. oktober 1975, Berlin, Nemčija.

Poglej Fizika in Gustav Ludwig Hertz

Gustav Robert Kirchhoff

Robert Bunsen (desno) prizmo Gustav Robert Kirchhoff, nemški fizik, * 12. marec 1824, Königsberg, Vzhodna Prusija, (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 17. oktober 1887, Berlin, Nemčija.

Poglej Fizika in Gustav Robert Kirchhoff

Gustav Theodor Fechner

Gustav Theodor Fechner (psevdonim Dr. Mises), nemški fizik, psiholog, naravoslovec, filozof in književnik, * 19. april 1801, Groß Särchen, Saška (danes Żarki Wielkie, Poljska), † 28. november 1887, Leipzig, Nemčija.

Poglej Fizika in Gustav Theodor Fechner

H

H h H je deveta črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in H

Haldan Keffer Hartline

Haldan Keffer Hartline, ameriški fiziolog, nobelovec, * 22. december 1903, Bloomsburg, Pensilvanija, Združene države Amerike, † 17. marec 1983, Fallston, Maryland.

Poglej Fizika in Haldan Keffer Hartline

Hans Albrecht Bethe

Hans Albrecht Bethe, nemško-ameriški fizik, * 2. julij 1906, Strassburg, Nemčija, sedaj Strasbourg, Francija, † 6. marec 2005, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Hans Albrecht Bethe

Hans Christian Ørsted

Hans Christian Ørsted, danski fizik in kemik, * 14. avgust 1777, Rudkøbing, otok Langeland, Danska, † 9. marec 1851, København, Danska.

Poglej Fizika in Hans Christian Ørsted

Hans Georg Dehmelt

Hans Georg Dehmelt, nemško-ameriški fizik, * 9. september 1922, † 7. marec 2017.

Poglej Fizika in Hans Georg Dehmelt

Heike Kamerlingh Onnes

Heike Kamerlingh Onnes, nizozemski fizik, * 21. september 1853, Groningen, Nizozemska, † 21. februar 1926, Leiden, Nizozemska.

Poglej Fizika in Heike Kamerlingh Onnes

Heinemanova nagrada

Heinemanova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za matematično fiziko, ki jo od leta 1959 vsako leto izmenično podeljujeta Ameriško fizikalno društvo (APS) in Ameriški fizikalni inštitut (AIP).

Poglej Fizika in Heinemanova nagrada

Heinrich Rubens

Heinrich Rubens, nemški fizik, * 30. marec 1865, Wiesbaden, † 17. julij 1922, Berlin.

Poglej Fizika in Heinrich Rubens

Hendrik Antoon Lorentz

Hendrik Antoon Lorentz, nizozemski fizik, * 18. julij 1853, Arnheim, Nizozemska, † 4. februar 1928, Haarlem, Nizozemska.

Poglej Fizika in Hendrik Antoon Lorentz

Henry Augustus Rowland

Henry Augustus Rowland, ameriški fizik in astronom, * 27. november 1848, Honesdale, Pensilvanija, ZDA, † 16. april 1901, Baltimore, Maryland, ZDA.

Poglej Fizika in Henry Augustus Rowland

Heraklit Pontski

Heraklít Póntski (tudi Heraklíd) (Hērakleídēs ho Pontikós), starogrški filozof in astronom * okoli 388 pr. n. št. Herakleja (Heraclei Pont), danes Karadeniz Ereğli (Bander Eregli) ob Črnem morju, 200 km od Carigrada, Grčija, † 310 pr. n. št.

Poglej Fizika in Heraklit Pontski

Herbert Friedman

Herbert Friedman, ameriški fizik, * 21. junij 1916, Brooklyn, New York, ZDA, † 9. september 2000, Arlington, Virginija, ZDA.

Poglej Fizika in Herbert Friedman

Herbert George Wells

Herbert George Wells, angleški pisatelj, * 21. september 1866, Bromley, danes mestno področje Londona (tedaj grofija Kent), Anglija, † 13. avgust 1946, London.

Poglej Fizika in Herbert George Wells

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, nemški fizik, matematik, fiziolog in biofizik, * 31. avgust 1821, Potsdam, Nemčija, † 8. september 1894, Berlin.

Poglej Fizika in Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz

Hermann Oberth

Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Fizika in Hermann Oberth

Hilbertov prostor

strune Hilbertov prôstor je v matematiki posplošitev pojma evklidskega prostora.

Poglej Fizika in Hilbertov prostor

Hilbertovi problemi

Hilbertovi problemi obsegajo seznam (takrat nerešenih) 23 matematičnih problemov, ki jih je objavil nemški matematik David Hilbert na Mednarodnem matematičnem kongresu v Parizu leta 1900.

Poglej Fizika in Hilbertovi problemi

Hillova enačba (matematika)

Hillova enáčba ali Hillova diferenciálna enáčba je v matematiki navadna diferencialna enačba 2.

Poglej Fizika in Hillova enačba (matematika)

Hironari Mijazava

Hironari Mijazava (宮沢 弘成 Miyazawa Hironari), japonski fizik, * 1927, Tokio, Japonska, † 2023.

Poglej Fizika in Hironari Mijazava

Histereza

jakosti električnega polja ''E'', ki najprej narašča, nato pa pada. Krivulji tvorita ''histerezno zanko''. Histeréza je značilnost sistemov (navadno fizikalnih), da se na sile ne odzovejo takoj, temveč počasi, ali da se ne povrnejo popolnoma v svoje prvotno stanje: to je, sistemi, katerih stanja so odvisna od njihove neposredne preteklosti.

Poglej Fizika in Histereza

Hitrost

Hitróst (oznaka v) je v fiziki vektorska količina, ki podaja spreminjanje lege telesa ali snovi v prostoru v časovni enoti.

Poglej Fizika in Hitrost

Holger Bech Nielsen

Holger Bech Nielsen, danski fizik, * 25. avgust 1941.

Poglej Fizika in Holger Bech Nielsen

Holografija

Holografija (grško: hólos - celota +: graphē - pisati, risati) je veda in postopek ustvarjanja ter reprodukcije hologramov.

Poglej Fizika in Holografija

Horace Welcome Babcock

Horace Welcome Babcock, ameriški astronom, * 13. september 1912, Pasadena, Kalifornija, ZDA, † 29. avgust 2003, Santa Barbara, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Horace Welcome Babcock

Hugh Everett

Hugh Everett III., ameriški fizik, * 11. november 1930, Maryland, ZDA, † 19. julij 1982, McLean, Virginija, ZDA.

Poglej Fizika in Hugh Everett

Humboldtovska univerza

Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.

Poglej Fizika in Humboldtovska univerza

Huygensovo načelo

Lom svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Uklon svetlobe kot se ga lahko pojasni s Huygensovim načelom. Huygensovo načelo (tudi Huygens-Fresnelovo načelo) v fiziki pravi, da je vsaka točka valovnega čela izhodišče novega vala, ki se imenuje elementarni val.

Poglej Fizika in Huygensovo načelo

I

I i I je deseta črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in I

Ibn Rušd

Abu Al-Valid Mohamed Ibn Ahmed Ibn Mohamed Ibn Rušd ali Averroës, andaluzijsko-arabski filozof, logik, znanstvenik in zdravnik, komentator Aristotela * 1126 (leto hidžre 520), Kordoba, Španija, † 10. december 1198, Maroko.

Poglej Fizika in Ibn Rušd

Ignacij Klemenčič

von Ettingshausen, Boltzmann, Klemenčič, Hausmanninger Ignacij (Nace) Klemenčič, slovenski fizik, * 6. februar 1853, Kamni Potok, † 5. september 1901, Trebnje.

Poglej Fizika in Ignacij Klemenčič

II. gimnazija Maribor

II. gimnazija Maribor II.

Poglej Fizika in II. gimnazija Maribor

Indukcijski zakon

Indúkcijski zákon (tudi Faradayev zákon v fiziki pravi, da je pri elektromagnetni indukciji inducirana napetost Ui v zaključeni zanki premo sorazmerna hitrosti spreminjanja magnetnega pretoka Φm skozi površino te zanke: Pri tem je E jakost induciranega električnega polja v vodniku, ds pa neskončno majhen premik vzdolž zanke.

Poglej Fizika in Indukcijski zakon

Induktivnost

Induktívnost (oznaka L) je elektrotehniška in fizikalna veličina, ki podaja razmerje med magnetnim pretokom skozi sklenjeno zanko in električnim tokom, ki je vzrok tega magnetnega pretoka: Je snovno geometrijska značilnost, sposobnost vodnikov, magnetov, tuljav, da s pomočjo električnega toka ustvarijo magnetni sklep.

Poglej Fizika in Induktivnost

Inercialni opazovalni sistem

Inerciálni opazoválni sistém (tudi nèpospešêni opazoválni sistém ali galiléjevski ~) je v fiziki takšen opazovalni sistem, v katerem na opazovalca ne delujejo nobene sistemske sile.

Poglej Fizika in Inercialni opazovalni sistem

Informatika

Informátika je znanost o sistematični obdelavi podatkov, še posebno o samodejni obdelavi z uporabo računalnikov.

Poglej Fizika in Informatika

Institut "Jožef Stefan"

Znak inštituta je kratica IJS v petbitni kodi ITA2 za luknjani trak Institut "Jožef Stefan" (s kratico IJS) je slovenski javni raziskovalni zavod, ki zbira, ustvarja in širi naravoslovno in tehniško znanje na ravni odličnosti v dobrobit Slovencev in celotnega človeštva.

Poglej Fizika in Institut "Jožef Stefan"

Ipsilon (črka)

Ipsilon (grško:; velika črka: Υ, mala črka: υ) je dvajseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 400.

Poglej Fizika in Ipsilon (črka)

Isaac Newton

Sir Isaac Newton, PRS, angleški fizik, matematik, astronom, filozof, ezoterik in alkimist, * 4. januar 1643 (25. december 1642, stari angleški koledar), hamlet Woolsthorpe-by-Colsterworth pri Grenthamu, grofija Lincolnshire, Anglija, † 31. marec (20. marec) 1727, Kensington, London, Anglija.

Poglej Fizika in Isaac Newton

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Fizika in Italija

Ivan Štalec

Ivan Štalec, slovenski matematik, * 23. december 1910, Dolenja vas, Železniki, † 14. junij 1994, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ivan Štalec

Ivan Šubic

Ivan Šubic (tudi Janez), slovenski matematik, naravoslovec, umetnostni zgodovinar in slikar, * 12. oktober 1856, Poljane nad Škofjo Loko, † 11. marec 1924, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ivan Šubic

Ivan Žmavc

Ivan Žmavc, slovenski filozof, sociolog ("sociotehnik") in knjižničar, * 11. januar 1871, Vrhje, † 22. november 1956, Praga.

Poglej Fizika in Ivan Žmavc

Ivan Benigar (profesor)

Ivan Benigar, slovenski gimnazijski profesor, * 29. januar 1845, Ilirska Bistrica, † 20. december 1920, Radeče.

Poglej Fizika in Ivan Benigar (profesor)

Ivan Berbuč

Ivan Berbuč, slovenski srednješolski profesor in politik, * 2. november 1845, Selo, Ajdovščina, † 9. december 1924, Gorica.

Poglej Fizika in Ivan Berbuč

Ivan Leban (kemik)

Ivan Leban, slovenski kemik, * 6. julij 1947, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ivan Leban (kemik)

Ivan Macher

Ivan Macher, slovenski profesor, planinec in naravoslovec, * 25. avgust 1857, Škofja Loka, † 11. marec 1919, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ivan Macher

Ivan Molinaro

Ivan ali Janez Molinaro, slovenski matematik in fizik, * 26. oktober 1903, Škofja Loka, † 19. julij 1988, Stara Loka.

Poglej Fizika in Ivan Molinaro

Ivan Supek

Ivan Supek, hrvaški fizik, filozof, pisatelj, mirovnik in humanist, * 8. april 1915, Zagreb, Hrvaška, † 5. marec 2007, Zagreb.

Poglej Fizika in Ivan Supek

Ivan Tušek

Ivan Tušek, slovenski pedagog, naravoslovec, pisatelj in prevajalec, * 13. avgust 1835, Martinj Vrh, † 10. marec 1877, Ljubljana.

Poglej Fizika in Ivan Tušek

Ivo Zobec

Ivo Zobec, slovenski agronom in srednješolski profesor, * 11. marec 1897, Prigorica, † 5. december 1990, Maribor.

Poglej Fizika in Ivo Zobec

Izkoristek

Izkorístek je v fiziki in tehniki brezrazsežno razmerje med oddano (odvedeno) in vloženo (dovedeno) energijo.

Poglej Fizika in Izkoristek

Izočrte

Izočŕte (tudi izolínije) so črte, ki na zemljevidih ali diagramih povezujejo točke enakih vrednosti fizikalnih, meteoroloških ali jezikoslovnih količin.

Poglej Fizika in Izočrte

Izotropija

Izotropija (izraz izvira iz dveh grških besed; isóo - enako in: trópos - smer) je značilnost nekaterih snovi, ki se kaže v tem, da neka značilnost ni odvisna od smeri.

Poglej Fizika in Izotropija

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Fizika in Izrael

Izrek

Izrèk (ali teorém, grško: theórema - videz, predstava, prizor; izrek) je trditev (predpostavka, postavka, propozicija) oziroma nedokazano načelo, ki je bila ali bo dokazana v poljubnem logičnem sistemu na podlagi nedvoumnih privzetkov.

Poglej Fizika in Izrek

Jacobus Cornelius Kapteyn

Jacobus Cornelius Kapteyn, nizozemski astronom, * 19. januar 1851, Barneveld, Nizozemska, † 18. junij 1922, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Fizika in Jacobus Cornelius Kapteyn

Jakob Žnidaršič

Jakob Žnidaršič, slovenski gimnazijski profesor in publicist, * 2. julij 1847, Kal pri Pivki, † 3. oktober 1903, Sarajevo.

Poglej Fizika in Jakob Žnidaršič

Jakob Čebular

Jakob Čebular, slovenski gimnazijski profesor, * 31. julij 1844, Tekačevo, † 3. julij 1929, Ljubljana.

Poglej Fizika in Jakob Čebular

Jakob Zupančič (znanstvenik)

Jakob Zupančič, slovenski gimnazijski profesor matematike in fizike, * 11. julij 1871, Sela pri Šmarju, † 20. avgust 1939, Ljubljana.

Poglej Fizika in Jakob Zupančič (znanstvenik)

Jakov Borisovič Zeldovič

Jakov Borisovič Zeldovič, FRS.

Poglej Fizika in Jakov Borisovič Zeldovič

James Dewar

Sir James Dewar, FRS, škotski fizik in kemik, * 20. september 1842, Kincardine, Škotska, † 27. marec 1923, London, Anglija.

Poglej Fizika in James Dewar

James Dwight Dana

James Dwight Dana, ameriški geolog, mineralog, naravoslovec in zoolog, * 12. februar 1813, Utica, New York, ZDA, † 14. april 1895, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Fizika in James Dwight Dana

James Prescott Joule

James Prescott Joule, angleški fizik, matematik in pivovar, * 24. december 1818, Salford pri Manchestru, grofija Lancashire, Anglija, † 11. oktober 1889, Sale pri Londonu.

Poglej Fizika in James Prescott Joule

Janez Ferbar

Janez Ferbar, slovenski fizik in didaktik fizike, * 22. oktober 1939, Smlednik, † 22. december 2000, Ljubljana.

Poglej Fizika in Janez Ferbar

Janez Možina

Janez Možina, slovenski fizik, * 30. september 1945, Ljubljana.

Poglej Fizika in Janez Možina

Janez Puhar

Janez Avguštin Puhar, slovenski rimskokatoliški duhovnik, izumitelj in fotograf, * 26. avgust 1814, Kranj, † 7. avgust 1864, Kranj.

Poglej Fizika in Janez Puhar

Janez Strnad

Janez Strnad, slovenski fizik, strokovni publicist, zgodovinar in popularizator naravoslovja, * 4. marec 1934, Ljubljana, † 28. november 2015, Ljubljana.

Poglej Fizika in Janez Strnad

Janez Vrečko

Janez Vrečko, slovenski komparativist, literarni zgodovinar in teoretik, * 9. april 1946, Ljubljana.

Poglej Fizika in Janez Vrečko

Janez Zajec (naravoslovec)

Janez Zajec, slovenski naravoslovec in prevajalec, * 15. december 1842, Žimarice, † 14. julij 1872, Gradec.

Poglej Fizika in Janez Zajec (naravoslovec)

Janez Zorec

Janez Zorec, slovenski astrofizik, * 27. oktober 1948, Buenos Aires.

Poglej Fizika in Janez Zorec

Jati-Matic

Jati-Matic je sodobna finska brzostrelka, ki jo je v začetku osemdesetih let 20. stoletja skonstruiral finski orožar Jaati Tumari, po komer je dobila tudi svoje ime.

Poglej Fizika in Jati-Matic

Jav, Prav in Nav

Upodobitev Java, Prava in Nava Jav, Prav in Nav so v ruskem rodnoverju trije svetovi, kjer je bil Jav snovni svet, Nav nesnovni, Prav pa so bili zakoni, ki so ju urejali.

Poglej Fizika in Jav, Prav in Nav

Javier Solana

Javier Solana Madariaga, španski fizik in politik, * 14. julij 1942, Madrid, Španija.

Poglej Fizika in Javier Solana

Javljalnik dima

Optični javljalnik dima Apollo Javljalnik dima je naprava, ki zaznava prisotnost dima.

Poglej Fizika in Javljalnik dima

Jean Baptiste Perrin

Jean Baptiste Perrin, francoski fizik, * 30. september 1870, Lille, Francija, † 17. april 1942, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Jean Baptiste Perrin

Jean le Rond d'Alembert

Jean Baptiste le Rond d'Alembert, francoski filozof, fizik in matematik, * 16. november 1717, Pariz, Francija, † 29. oktober 1783, Pariz.

Poglej Fizika in Jean le Rond d'Alembert

Jean-Baptiste Biot

Jean-Baptiste Biot, francoski fizik, astronom in matematik, * 21. april 1774, Pariz, Francija, † 3. februar 1862, Pariz.

Poglej Fizika in Jean-Baptiste Biot

Jedrska fizika

Jêdrska fízika je veja fizike, ki preučuje atomsko jedro in z njim povezane pojave, kot so radioaktivnost, jedrska cepitev, jedrsko zlivanje ipd.

Poglej Fizika in Jedrska fizika

Jedrska magnetna resonanca

300 MHz jedrsko magnetno-resonančni spektrometer Jêdrska magnétna resonánca je fizikalni pojav, ki opisuje interakcijo magnetnih momentov atomskih jeder z elektromagnetnim poljem s frekvenco enako lastni frekvenci jeder.

Poglej Fizika in Jedrska magnetna resonanca

Jennifer Wiseman

Jennifer Wiseman, ameriška astronomka, * ?.

Poglej Fizika in Jennifer Wiseman

Jezuitski kolegij v Ljubljani

Cerkev sv. Jakoba v Ljubljani, v ozadju del jezuitskega kolegija v prvi polovici 17. stoletja Jezuitski kolegij v Ljubljani je bil ustanovljen leta 1597, razpuščen leta 1773 in obujen leta 2017.

Poglej Fizika in Jezuitski kolegij v Ljubljani

Jože Žabkar

Jože Žabkar, slovenski učitelj matematike in fizike, * 20. januar 1900, Krško, † 21. marec 1985, Ljubljana.

Poglej Fizika in Jože Žabkar

Jožef Horvat

Jožef Horvat, slovenski politik, poslanec in fizik, * 8. julij 1955, Žižki.

Poglej Fizika in Jožef Horvat

Jožef Stefan

strn_1985 Doprsni kip Jožefa Stefana na Univerzi na Dunaju Jožef Stefan, fizik, matematik, elektrotehnik in pesnik, * 24. marec 1835, Šentpeter pri Žrelcu (sedaj predel Celovca), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 7. januar 1893, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Fizika in Jožef Stefan

Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Jahann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, nemški kemik, * 31. oktober 1835, Berlin, Nemčija, † 20. avgust 1917, Starnberg, Bavarska, Nemčija.

Poglej Fizika in Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer

Johann Jakob Scheuchzer

Johann Jakob Scheuchzer, švicarski zdravnik, matematik, fizik, geograf, kartograf, paleontolog, pedagog in akademik, * 2. avgust 1672, Zürich, † 23. junij 1733.

Poglej Fizika in Johann Jakob Scheuchzer

Johann Josef Loschmidt

Jan ali Johann Josef Loschmidt, avstrijski fizik in kemik, * 15. marec 1821, Putschirn (danes Počerny, del Karlovyh Varov), Avstrijsko cesarstvo (sedaj Češka), † 8. julij 1895, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija).

Poglej Fizika in Johann Josef Loschmidt

Johann Philipp Reis

Johann Philipp Reis, nemški fizik in izumitelj, * 7. januar 1834, Gelnhausen, Nemčija, † 14. januar 1874, Friedrichsdorf, Nemčija.

Poglej Fizika in Johann Philipp Reis

Johannes Diderik van der Waals

Johannes Diderik van der Waals, nizozemski fizik in kemik, *23. november 1837, Leiden, Nizozemska, † 8. marec 1923, Amsterdam.

Poglej Fizika in Johannes Diderik van der Waals

Johannes Frischauf

Johannes Frischauf (fríšavf), avstrijski matematik, geodet in alpinist, * 17. september 1837, Dunaj, † 7. januar 1924, Gradec.

Poglej Fizika in Johannes Frischauf

Johannes Rydberg

Johannes Robert Rydberg, (prijatelji so ga klicali Janne), švedski fizik, * 8. november 1854, Halmstad, Švedska, † 28. december 1919, Lund, Švedska.

Poglej Fizika in Johannes Rydberg

Johannes Stark

Johannes Stark, nemški fizik, * 15. april 1874, Schickenhof (sedaj Freihung), Bavarska, Nemčija, † 21. junij 1957, Traunstein, Bavarska.

Poglej Fizika in Johannes Stark

John Archibald Wheeler

John Archibald Wheeler, ameriški fizik in kozmolog, * 9. julij 1911, Jacksonville, Florida, ZDA, † 12. april 2008, Highstown, New Jersey, ZDA.

Poglej Fizika in John Archibald Wheeler

John Ashworth Ratcliffe

John Ashworth Ratcliffe, FRS, britanski fizik, * 12. december 1902, Bacup, grofija Lancashire, Anglija, † 25. oktober 1987, Cambridge, Anglija.

Poglej Fizika in John Ashworth Ratcliffe

John Carlos Baez

John Carlos Baez, ameriški fizik in kozmolog, * 12. junij 1961, San Francisco, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in John Carlos Baez

John Henry Poynting

John Henry Poynting, FRS, angleški fizik, * 9. september 1852, Parsonage, Monton, Manchester, grofija Lancashire, Anglija, † 30. marec 1914, Birmingham, grofija Warwickshire, Anglija.

Poglej Fizika in John Henry Poynting

John Lewis Hall

John Lewis »Jan« Hall, ameriški fizik, * 21. avgust 1934, Denver, Kolorado, ZDA. Hall si je leta 2005 skupaj s Hänschem za svoje delo o točni laserski spektroskopiji delil Nobelovo nagrado za fiziko. Drugo polovico nagrade je prejel Glauber.

Poglej Fizika in John Lewis Hall

John Paul Wild

John Paul Wild, avstralski astronom in častnik, * 17. maj 1923, Sheffield, Južni Yorkshire, Anglija, † 10. maj 2008, Canberra, Avstralija.

Poglej Fizika in John Paul Wild

John Polkinghorne

John Polkinghorne, angleški fizik, duhovnik in teolog, * 16. oktober 1930, Weston-super-Mare, Anglija, † 9. marec 2021, Cambridge.

Poglej Fizika in John Polkinghorne

John Scott Haldane

John Scott Haldane, škotski fiziolog in filozof znanosti, * 3. maj 1860, Edinburg, Škotska, Združeno kraljestvo, † 14. marec 1936, Oxford, Anglija.

Poglej Fizika in John Scott Haldane

John Stewart Bell

John Stewart Bell, irski fizik, * 28. junij 1928, Belfast, Severna Irska, † 1. oktober 1990, Belfast.

Poglej Fizika in John Stewart Bell

John William Strutt Rayleigh

John William Strutt, 3.

Poglej Fizika in John William Strutt Rayleigh

Josef Allen Hynek

Josef Allen Hynek, ameriški astronom, astrofizik, profesor in ufolog, * 1. maj 1910, Chicago, Illinois, ZDA, † 27. april 1986, Scottsdale, Arizona, ZDA.

Poglej Fizika in Josef Allen Hynek

Josef Erben

Josef Erben, češki geograf in statistik, * 29. april 1830, Kostelec nad Orlicí, Češka, † (?) 1908, Praga.

Poglej Fizika in Josef Erben

Joseph Black

Joseph Black, škotski fizik in kemik, * 16. april 1728, Bordeaux, Francija, † 10. november 1799, Edinburg, Škotska.

Poglej Fizika in Joseph Black

Joseph Fourier

Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Joseph Fourier

Joseph John Thomson

Sir Joseph John Thomson, PRS, angleški fizik škotskega rodu, * 18. december 1856, Cheetham Hill pri Manchestru, Anglija, † 30. avgust 1940, Cambridge.

Poglej Fizika in Joseph John Thomson

Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph Louis Gay-Lussac, francoski fizik in kemik, * 6. december 1778, Saint-Léonard-de-Noblat, Haute Vienne, Francija, † 10. maj 1850, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Joseph Louis Gay-Lussac

Joseph-Louis de Lagrange

Grof Joseph-Louis de Lagrange (rojen Giuseppe Lodovico Lagrangia), italijansko-francoski plemič, matematik, astronom in mehanik, * 25. januar 1736, Torino, Piemont, Italija, † 10. april 1813, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Joseph-Louis de Lagrange

Josiah Willard Gibbs

Josiah Willard Gibbs, ameriški fizik, matematik in kemik, * 11. februar 1839, New Haven, Connecticut, ZDA, † 28. april 1903, prav tam.

Poglej Fizika in Josiah Willard Gibbs

Josip Žitek

Josip Žitek, slovenski gimnazijski profesor in publicist, * 19. marec 1832, Hrastje-Mota, † 30. december 1899, Novo mesto.

Poglej Fizika in Josip Žitek

Josip Celestina

Josip Celestina, slovenski profesor matematike, * 21. februar 1845, Zagorje ob Savi, † 16. oktober 1912, Ljubljana.

Poglej Fizika in Josip Celestina

Josip Križan

Josip Križan, slovenski matematik, fizik, logik in filozof, * 31. december 1841, Kokoriči pri Križevcih, † 16. julij 1921, Varaždin, Hrvaška.

Poglej Fizika in Josip Križan

Josip Salomon Delmedigo

Josip Salomon Qandia Delmedigo, judovski astronom, filozof, zdravnik, matematik, pisatelj in glasbeni teoretik, * 16. junij 1591, Heraklion (Candia) na Kreti, † 16. oktober 1655, Praga.

Poglej Fizika in Josip Salomon Delmedigo

Juan Martín Maldacena

Juan Martín Maldacena, argentinski fizik, * 10. september 1968, Caballito, Buenos Aires, Argentina.

Poglej Fizika in Juan Martín Maldacena

Julian Seymour Schwinger

Julian Seymour Schwinger, ameriški fizik in matematik, * 12. februar 1918, New York, New York, ZDA, † 16. julij 1994, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Julian Seymour Schwinger

Julij Nardin

Julij Nardin, slovenski, fizik, letalec in izumitelj, * 28. december 1877, Gorica, † 15. marec 1959, Ljubljana.

Poglej Fizika in Julij Nardin

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Fizika in Julius Plücker

Jure Zupan (kemik)

Jure Zupan, slovenski kemik in kemijski fizik, * 16. marec 1943, Ljubljana.

Poglej Fizika in Jure Zupan (kemik)

Jurij Slatkonja

Jurij Slatkonja, (tudi Jurij Chrysippus), slovenski škof, zborovodja in skladatelj, * 21. marec 1456, Ljubljana, † 26. april 1522, Dunaj, Avstrija.

Poglej Fizika in Jurij Slatkonja

Jurij Vega

Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).

Poglej Fizika in Jurij Vega

Kaluza-Kleinova teorija

Kaluza-Kleinova teorija je fizikalna teorija, ki poskuša združiti osnovni sili gravitacije in elektromagnetne sile.

Poglej Fizika in Kaluza-Kleinova teorija

Kamalakara

Kamalakara, indijski astronom in matematik, * 1616, Benares, Indija, † 1700, Indija.

Poglej Fizika in Kamalakara

Kapa (črka)

Kápa (grško:; velika črka: Κ, mala črka: κ) je deseta črka grške abecede in ima številčno vrednost 20.

Poglej Fizika in Kapa (črka)

Karl Ferdinand Braun

Karl Ferdinand Braun, nemški fizik, * 6. junij 1850, Fulda, Nemčija, † 20. april 1918, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Karl Ferdinand Braun

Karl Popper

Sir Karl Raimund Popper, avstrijsko-britanski filozof in profesor, * 28. julij 1902, Dunaj, Avstrija, † 17. september 1994, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Fizika in Karl Popper

Karl Ulmer

Karl Ulmer, nemški filozof, * 24. avgust 1915, Hamburg; † 13. april 1981, Dunaj.

Poglej Fizika in Karl Ulmer

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Fizika in Kemija

Kemijski element

periodnem sistemu Kémijski element (tudi kémična prvína) je snov, ki je ni mogoče z nobenim kemijskim postopkom razstaviti na enostavnejše sestavine.

Poglej Fizika in Kemijski element

Kemijski zakon

Kemijski zakoni so tisti naravni zakoni, ki se nanašajo na kemijo.

Poglej Fizika in Kemijski zakon

Kenneth Geddes Wilson

Kenneth Geddes Wilson, ameriški fizik, * 8. junij 1936, Waltham, Massachusetts, ZDA, † 15. junij 2013, Saco, Maine, ZDA.

Poglej Fizika in Kenneth Geddes Wilson

Kilopond

Kilopónd (oznaka kp) je v fiziki enota za merjenje sile.

Poglej Fizika in Kilopond

Kinematika

Kinemátika je v fiziki veja mehanike, ki opisuje gibanje telesa, ne da bi se spraševala po njegovih vzrokih in bi pri tem upoštevala na primer delovanje zunanjih sil.

Poglej Fizika in Kinematika

Kinetična teorija plinov

Kinétična teoríja plínov je v fiziki teorija, ki opisuje makroskopske lastnosti plinov in upošteva njihovo sestavo na nivoju molekul.

Poglej Fizika in Kinetična teorija plinov

Kiralnost (fizika)

Királnost (iz grške besede: keir, kar pomeni roka) je pojav, ki se kaže v tem, da slika predmeta ni enaka predmetu.

Poglej Fizika in Kiralnost (fizika)

Klasična gimnazija v Ljubljani

Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.

Poglej Fizika in Klasična gimnazija v Ljubljani

Klimatologija

author.

Poglej Fizika in Klimatologija

Kožni pojav

Kóžni pojàv ali skín efékt (angleško skin effect, kožni pojav) je v fiziki lastnost spreminjajočega toka, da teče znotraj električnega prevodnika tako, da je gostota električnega toka blizu površine vodnika večja kot v njegovem središču.

Poglej Fizika in Kožni pojav

Koideova enačba

Koideova enačba je v fiziki enačba, ki povezuje mase treh negativno električno nabitih delcev iz skupine leptonov.

Poglej Fizika in Koideova enačba

Konstanta fine strukture

Konstánta fíne struktúre (tudi elektromagnetna sklopitvena konstanta, običajna oznaka mala grška črka alfa (\alpha \!\)) je brezrazsežna fizikalna konstanta, ki se jo pogosto sreča v atomski fiziki.

Poglej Fizika in Konstanta fine strukture

Konstantin Edvardovič Ciolkovski

vesoljske ladje Ciolkovskega, iz rokopisa ''Свободное пространство'', 1883 Skica aerostata Ciolkovskega iz članka ''Возможен ли металлический аэростат'', ''Nauka i žizn'', 1893, 51 - 52, str.

Poglej Fizika in Konstantin Edvardovič Ciolkovski

Konstruiranje

gradbeniškega oblikovanja in velja za idiom kadar se risalna deska pri konstruiranju ne uporablja parne lokomotive kaže prek konstruiranja uporabo tehnike s poudarkom na funkciji in uporabi naravoslovnih znanosti ZDA Konstruíranje (tudi oblikovánje) je z vidika psihologije dela ustvarjalno-duhovna dejavnost, ki zahteva znanje: naravoslovnih znanosti (matematike, fizike, kemije, mehanike, toplotne tehnike, elektrotehnike), proizvodnih tehnik, nauke o gradivih, nauke o konstruiranju (kako si inovativno organizirati delo), znanje in izkušnje s področja, za katerega se konstruira.

Poglej Fizika in Konstruiranje

Kotna hitrost

Kótna hitróst je v fiziki količina, določena kot odvod zasuka po času: Običajno se jo označuje z malo grško črko ω.

Poglej Fizika in Kotna hitrost

Kotni pospešek

Kótni pospéšek je v fiziki količina, določena kot odvod kotne hitrosti po času.

Poglej Fizika in Kotni pospešek

Kovina

Kristali galija Vroče kovanje Kovína je kemijski element.

Poglej Fizika in Kovina

Kozmološko načelo

Kozmolóško načêlo je v sodobni fizikalni kozmologiji osnovna predpostavka ali aksiom, po katerem ima vsak opazovalec v poljubnem času in neodvisno od svoje lege enako sliko Vesolja, oziroma na večjih razdaljah je Vesolje homogeno in izotropno.

Poglej Fizika in Kozmološko načelo

Kozmologija

Kozmologíja (starogrško: kosmología.

Poglej Fizika in Kozmologija

Krajevni vektor

Točki ''P'' in ''Q'' v ravnini ter njuna krajevna vektorja od izhodišča ''O'' Krajévni véktor (zastarelo rádij-véktor) je v matematiki in fiziki vektor, ki sega od izhodišča koordinatnega sistema do izbrane točke prostora (ali ravnine), denimo do trenutne lege točkastega telesa.

Poglej Fizika in Krajevni vektor

Kraljeva medalja

Kraljeva medalja ali tudi kraljičina medalja (/The Queen's Medal) je znanstvena nagrada, ki jo vsako leto podeljuje Kraljeva družba iz Londona za »dva najpomembnejša prispevka k napredku naravoslovnega znanja« in za »en izjemen prispevek k uporabnim znanostim« znotraj Skupnosti narodov.

Poglej Fizika in Kraljeva medalja

Krasoslovje

Valvasor (1689) Škocjanskih jamah Postojnska jama Krasoslôvje ali krasologíja je znanstvena veda, ki se ukvarja s krasom.

Poglej Fizika in Krasoslovje

Kriobiologija

Beseda kriobiologija dobesedno pomeni znanost o življenju na hladnih temperaturah.

Poglej Fizika in Kriobiologija

Kritična masa

volframovega karbida. Da bi izmerili sevanje pri superkritičnosti, nastali po dodaji kvadra, so rekonstruirali nesrečo iz leta 1945. Kritična masa je količina radioaktivnega materiala, ki je potrebna za samoohranitveno verižno jedrsko reakcijo.

Poglej Fizika in Kritična masa

Kritična točka

meglo, ko se ga v zaprtem prostoru ohladi iz superkritične na kritično temperaturo Krítična tóčka je v fiziki točka na faznem diagramu, ki opisuje termodinamsko stanje, opredeljeno s temperaturo in tlakom, pri katerem ni mogoče razločevati med plinasto in kapljevinasto fazo snovi.

Poglej Fizika in Kritična točka

Krožna frekvenca

Krožna frekvenca rotacije Króžna frekvénca je v fiziki količina, ki opisuje hitrost kroženja.

Poglej Fizika in Krožna frekvenca

Krožna polarizacija

Vektor električnega polja potujočega krožno polariziranega elektromagnetnega valovanja. Krožna polarizacija elektromegnetnega valovanja je vrsta polarizacije, kjer vrh vektorja električnega polja opisuje krožnico (glej animacijo na desni).

Poglej Fizika in Krožna polarizacija

Kroneckerjeva delta

Kroneckerjeva delta (Kroneckerjev simbol delta. ali Kroneckerjev simbol.) je v matematiki funkcija dveh spremenljivk, po navadi celih števil, in je enaka 1, če sta spremenljivki enaki, drugače pa je enaka 0.

Poglej Fizika in Kroneckerjeva delta

Kurt Gödel

Kurt Gödel, avstrijsko-ameriški matematik, logik in filozof, * 28. april 1906, Brno/Brünn), Moravska, Češka (tedaj Avstro-Ogrska), † 14. januar 1978, Princeton, New Jersey, ZDA.

Poglej Fizika in Kurt Gödel

Kvant

Kvant je v fiziki najmanjša nedeljiva količina katerekoli fizikalne količine, ki lahko sodeluje v neki interakciji.

Poglej Fizika in Kvant

Kvantna mehanika

Kvántna mehánika (tudi kvántna fízika) je fizikalna teorija, ki opisuje obnašanje snovi na majhnih razdaljah.

Poglej Fizika in Kvantna mehanika

Kvazidelec

Kvázidélec je v fiziki pojem, s katerim opisujemo obnašanje sistema s pomočjo izmišljenega delca, ki je bolj ali manj prost, in se obnaša kot samostojni delec.

Poglej Fizika in Kvazidelec

Lagrangeeva funkcija

Lagrangeeva fúnkcija (tudi lagranžijan ali Lagrangiana) je v fiziki funkcija, izbrana tako, da zajame celoten sistem (telo ali sistem teles).

Poglej Fizika in Lagrangeeva funkcija

Lavo Čermelj

Lavo Čermelj, slovenski fizik in publicist, * 10. oktober 1889, Trst, † 26. januar 1980, Ljubljana.

Poglej Fizika in Lavo Čermelj

Léon Nicolas Brillouin

Léon Nicolas Brillouin, francoski fizik, * 7. avgust 1889, Sèvres, Seine-et-Oise, Francija, † 4. oktober 1969, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Léon Nicolas Brillouin

Leó Szilárd

Leó Szilárd (do starosti 2), madžarsko-ameriški fizik, * 11. februar 1898, Budimpešta, Madžarska, † 30. maj 1964, La Jolla, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Leó Szilárd

Legendrova transformacija

Legendrova transformácija je v matematiki dvočlena involucijska aritmetična operacija, s katero lahko izrazimo funkcijo z drugo množico spremenljivk.

Poglej Fizika in Legendrova transformacija

Legendrovi polinomi

Legendrovi polinómi so rešitve Legendrove diferencialne enačbe: Imenovani so po Adrien-Marieu Legendru.

Poglej Fizika in Legendrovi polinomi

Leidenfrostov pojav

mm) je samo približno velikostni red parne plasti Demonstracija Leidenfrostovega pojava Leidenfrostov pojáv je fizikalni pojav, ki se ga opazi, če se na vročo ploščo spusti kapljo hlapljive tekočine (kapljevine).

Poglej Fizika in Leidenfrostov pojav

Lennard-Jonesov potencial

Lennard-Jonesov potenciál je v fiziki potencial, ki fenomenološko opisuje silo med atomi ali molekulami.

Poglej Fizika in Lennard-Jonesov potencial

Lenzovo pravilo

Lenzovo pravílo v fiziki pove predznak inducirane napetosti pri elektromagnetni indukciji.

Poglej Fizika in Lenzovo pravilo

Leo Graetz

Leo Graetz, nemški fizik, * 26. september 1856, Breslau, Prusija (sedaj Wrocław, Poljska), † 12. november 1941, München, Nemčija.

Poglej Fizika in Leo Graetz

Leonard Susskind

Leonard Susskind, ameriški fizik in kozmolog, * 1. januar 1940, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Leonard Susskind

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Fizika in Leonardo da Vinci

Leonhard Euler

Leonhard Paul Euler, švicarski matematik, fizik in astronom, * 15. april 1707, Basel, Stara švicarska konfederacija (sedaj Švica), † 18. september (7. september, ruski koledar) 1783, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija).

Poglej Fizika in Leonhard Euler

Leopold Andree (učitelj)

Leopold Andrée, slovenski fizik in matematik, * 14. november 1879, Novo mesto, † 8. julij 1952, Ljubljana.

Poglej Fizika in Leopold Andree (učitelj)

Levi-Civitajev simbol

Levi-Civitajev simbol ali tudi permutacijski simbol je določen z: Predstavitev Levi-Civitajevega simbola \begin +1; & \mbox (i,j,k) \mbox (1,2,3), (2,3,1) \mbox (3,1,2)\\ -1; & \mbox (i,j,k) \mbox (3,2,1), (1,3,2) \mbox (2,1,3)\\ 0; & \mboxi.

Poglej Fizika in Levi-Civitajev simbol

Libracija

gibanja Librácija (iz latinske besede librare – izenačevati, zibati, gugati, nihati) je še posebej v astronomiji vrsta gibanja pri katerem ima telo sicer stalno usmerjenost, vendar se rahlo nihajoče vrti naprej in nazaj.

Poglej Fizika in Libracija

Liebnova nagrada

Liebnova nagrada (oziroma nagrada Ignaza Liebna) je avstrijska nagrada, ki jo podeljujejo mladim znanstvenikom s področja molekularne biologije, kemije in fizike.

Poglej Fizika in Liebnova nagrada

Liejeva grupa

Liejeva grupa je analitično realna ali kompleksna mnogoterost, ki je tudi topološka grupa, lokalno homomorfna prostoru ''n''-teric (x1, x2, x3,..., xn) in ima še analitično strukturo.

Poglej Fizika in Liejeva grupa

Lise Meitner

Lise Meitner, avstrijsko-švedska fizičarka, * 17. november 1878, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 27. oktober 1968, Cambridge, Anglija.

Poglej Fizika in Lise Meitner

Ločitev spina in naboja

Ločitev spina in naboja je v fiziki pojav, ki se kaže v obliki nenavadnega obnašanja elektronov, ki se nahajajo v tankih prevodnikih (nanocevka).

Poglej Fizika in Ločitev spina in naboja

Lojze Malovrh

Lojze Malovrh, slovenski šolnik in naravoslovec, * 15. julij 1926, Suha pri Škofji Loki, † 28. september 2018.

Poglej Fizika in Lojze Malovrh

Lojze Vodovnik

Lojze Vodovnik, slovenski računalnikar in profesor, * 6. september 1933, Maribor, † 14. junij 2000, Ljubljana.

Poglej Fizika in Lojze Vodovnik

Lom svetlobe

lego slamice v kozarcu vode. Svetlejši pravokotnik predstavlja navidezno lego slamice. Lòm svetlôbe (redko refrákcija) je fizikalni pojav, ki opisuje spremembo smeri svetlobnega žarka zaradi spremembe hitrosti pri potovanju valov med snovmi z različnim lomnim količnikom.

Poglej Fizika in Lom svetlobe

Loránd Eötvös

Baron Loránd Eötvös de Vásárosnamény, madžarski fizik, * 27. julij 1848, Budim, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Madžarska), † 8. april 1919, Budimpešta, Madžarska sovjetska republika (sedaj Madžarska).

Poglej Fizika in Loránd Eötvös

Lorentzeva transformacija

Lorentzeva transformácija je kot linearna transformacija v fiziki predpis, ki ohranja prostorskočasovni razmik med dvema dogodkoma v prostoru Minkowskega in pri tem pušča izhodišče nepomično.

Poglej Fizika in Lorentzeva transformacija

Louis Poinsot

Louis Poinsot, francoski matematik in fizik, * 3. januar 1777, Clermont-en-Beauvaisis, Francija, † 5. december 1859, Pariz.

Poglej Fizika in Louis Poinsot

Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Knez Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, francoski plemič in fizik, * 15. avgust 1892, Dieppe, Seine-Maritime, Francija, † 19. marec 1987, Louveciennes, Francija.

Poglej Fizika in Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie

Luboš Kohoutek

Luboš Kohoutek, češki astronom, * 29. januar 1935, Zábřeh na Moravskem, Češka.

Poglej Fizika in Luboš Kohoutek

Ludwig Edward Boltzmann

Ludwig Edward Boltzmann, avstrijski fizik in filozof, * 20. februar 1844, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Avstrija), † 5. september 1906, Devin pri Trstu, Avstro-Ogrska (sedaj Italija).

Poglej Fizika in Ludwig Edward Boltzmann

Luka Lavtar

Luka Lavtar, slovenski matematik in profesor, * 20. oktober 1846, Železniki, † 9. marec 1915, Maribor.

Poglej Fizika in Luka Lavtar

M

M je štirinajsta črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in M

Machovo število

Machovo število (označba M ali Ma; krajše Mach) je v fiziki razmerje med hitrostjo telesa, ki se giblje skozi sredstvo, (v) in hitrostjo zvoka (c) v tem sredstvu: Machovo število se imenuje po avstrijskem fiziku in filozofu Ernstu Machu.

Poglej Fizika in Machovo število

Machovo načelo

Machovo načelo je v teoretični fiziki in še posebej v klasičnih gravitacijskih teorijah nejasna domneva, ki jo je prvi izrekel avstrijski fizik in filozof Ernst Mach leta 1893.

Poglej Fizika in Machovo načelo

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Fizika in Madžarska

Magično število (fizika)

Mágično števílo je v jedrski fiziki število nukleonov, ki so razporejeni v celotne lupine znotraj atomskega jedra.

Poglej Fizika in Magično število (fizika)

Magnetizem

Magnetízem je fizikalni pojav, s katerim nekatere snovi delujejo z odbojno ali privlačno silo na druge snovi.

Poglej Fizika in Magnetizem

Magnituda

Magnitúda (latinsko magnitudo - veličina).

Poglej Fizika in Magnituda

Manca Košir

Manca Košir, slovenska novinarka, univerzitetna profesorica, publicistka, kolumnistka in javna intelektualka ter nekdanja filmska igralka in fotomodel, * 5. marec 1948, Maribor V mladosti je nastopila v več filmih.

Poglej Fizika in Manca Košir

Manometer

parnem stroju. Izdelovalec Söderströms gjuteri- och mek. verkstads A.-B., Norrköping, Švedska Manométer je fizikalna merilna priprava za merjenje tlaka.

Poglej Fizika in Manometer

Marc William Buie

Marc William Buie, ameriški fizik in astronom, * 1958.

Poglej Fizika in Marc William Buie

Marcel Grossmann

Marcel Grossmann, nemški švicarski matematik, * 9. april 1878, Budimpešta, Madžarska, † 7. september 1936, Zürich, Švica.

Poglej Fizika in Marcel Grossmann

Marcel Jules Edouard Golay

Marcel Jules Edouard Golay, švicarsko-ameriški matematik, fizik, elektroinženir, računalnikar (informatik) in izumitelj, * 3. maj 1902, Neuchâtel, Švica, † 27. april 1989, La Conversion, Švica.

Poglej Fizika in Marcel Jules Edouard Golay

Maria Goeppert-Mayer

Maria Göppert-Mayer, nemška fizičarka, * 28. junij 1906, Katowice, Nemško cesarstvo (danes Poljska), † 20. februar 1972, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Maria Goeppert-Mayer

Maria Montessori

Maria Tecla Artemisia Montessori, italijanska zdravnica, učiteljica, filozofinja in dobrodelnica, * 31. avgust 1870, † 6. maj 1952.

Poglej Fizika in Maria Montessori

Marian Smoluchowski

Marian Smoluchowski (Marian Ritter von Smolan Smoluchowski), poljski fizik in planinec, * 28. maj 1872, Vorderbrühl pri Dunaju, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 5. september 1917, Krakov, Poljska.

Poglej Fizika in Marian Smoluchowski

Marie Skłodowska-Curie

Marie (Maria Salomea) Skłodowska-Curie, poljsko-francoska fizičarka in kemičarka, * 7. november 1867, Varšava, Poljska, † 4. julij 1934, Sallanches, Francija.

Poglej Fizika in Marie Skłodowska-Curie

Marie von Ebner-Eschenbach

Marie Freifrau von Ebner-Eschenbach (rojena Marie Dubsky), avstrijska pisateljica, borka za socialne pravice in enakopravnost žensk, * 13. september 1830, grad Zdislawitz, Moravska, † 12. marec 1916, Dunaj.

Poglej Fizika in Marie von Ebner-Eschenbach

Marijan Čadež (meteorolog)

Marijan (Marjan) Čadež, slovenski meteorolog, * 7. september 1912, Gorica, † 28. avgust 2009, Ljubljana.

Poglej Fizika in Marijan Čadež (meteorolog)

Marin Soljačić

Marin Soljačić, hrvaški fizik, * 7. februar 1974, Zagreb.

Poglej Fizika in Marin Soljačić

Marjan Hribar (fizik)

Marjan Hribar, slovenski fizik, * 7. februar 1937, Ljubljana Marjan Hribar je 1962 diplomiral iz fizike na ljubljanski FNT in prav tam 1974 doktoriral.

Poglej Fizika in Marjan Hribar (fizik)

Mark Avrelij

Mark Avrelij, rimski vojskovodja, cesar in filozof * 26. april 121 Rim, † 17. marec 180 Vindobona (danes Dunaj).

Poglej Fizika in Mark Avrelij

Marko Brecelj

Marko Brecelj, slovenski kantavtor, * 30. april 1951, Sarajevo, † 4. februar 2022, Izola.

Poglej Fizika in Marko Brecelj

Martin Čopič

Martin Čopič, slovenski fizik, * 24. januar 1950, Ljubljana.

Poglej Fizika in Martin Čopič

Marvin Leonard Goldberger

Marvin Leonard Goldberger, ameriški fizik, * 22. oktober 1922, Chicago, Illinois, ZDA, † 26. november 2014, San Diego, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Marvin Leonard Goldberger

Masa

merjenje mase (na sliki replika v pariškem muzeju Cité des Sciences et de l'Industrie) šeststrane prizme za uporabo pri tehntnicah – masa: 2 kg; višina: 49 mm; širina: 92 mm Mása (māza – ječmenova pita, gruda (testa)) je značilnost fizikalnih teles, ki meri količino snovi telesa.

Poglej Fizika in Masa

Matematika

Simbolni prikaz različnih področij matematike Matemátika (mathēmatiká,: máthēma - -thematos - znanost, znanje, učenje, študij;: mathematikos - ljubezen do učenja) je znanstvena veda, ki raziskuje vzorce.

Poglej Fizika in Matematika

Matjaž Koželj

Matjaž Koželj, slovenski plavalec, * 12. marec 1970, Maribor Matjaž Koželj je leta 1989 na evropskem prvenstvu v plavanju v Bonnu osvojil bronasto medaljo v disciplini 200 m delfin.

Poglej Fizika in Matjaž Koželj

Matteo Ricci

Matteo Ricci (izg.: matéo riči), tudi Matej Ricci; Mattheus Riccius Maceratensis; kitajščina: Li Ma Dou, tudi Li Madou oziroma Li Ma Tou, tradicionalna kitajščina: 利瑪竇), je bil italijanski jezuit, duhovnik, misijonar, akademik in raziskovalec * 6. oktober 1552, Macerata (Papeška država, danes: Italija), † 11.

Poglej Fizika in Matteo Ricci

Matura

Matura je skupek izpitov, ki predstavlja zaključek izobraževanja v srednjih šolah.

Poglej Fizika in Matura

Max Planck

Max Karl Ernst Ludwig Planck, nemški fizik, * 23. april 1858, Kiel, Schleswig, Kraljevina Danska (sedaj Nemčija) † 4. oktober 1947, Göttingen, zasedena Nemčija.

Poglej Fizika in Max Planck

Max von Laue

Max Theodor Felix von Laue,, nemški fizik, * 9. oktober 1879, Pfaffendorf pri Koblenzu, Nemčija, † 24. april 1960, Berlin, Nemčija.

Poglej Fizika in Max von Laue

Maxwellove enačbe

Maxwellove enáčbe so osnovni zakoni elektrodinamike, ki povezujejo električno in magnetno polje v elektromagnetno polje ter opisujejo njegove časovne spremembe in širjenje v prostoru.

Poglej Fizika in Maxwellove enačbe

Medicina

Medicina je v širšem pomenu veda in delovanje, usmerjeno k preprečitvi in zdravljenju bolezni in povrnitvi zdravja ljudi, v ožjem pa povezana z dejavnostjo zdravnikov.

Poglej Fizika in Medicina

Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko

Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko (kratica IUPAP) je mednarodna nevladna organizacija, posvečena napredku fizike.

Poglej Fizika in Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko

Mehanika

Mehánika (mehaniké), tudi klásična mehánika, kadar želimo poudariti razlikovanje od kvantne ali relativistične mehanike, je veja fizike, ki obravnava gibanje in mirovanje teles ter gibanje le-teh pod vplivom sil.

Poglej Fizika in Mehanika

Mehanska energija

Mehánska energíja je v fiziki energija, ki povzroča gibanje po prostoru ter fizikalne spremembe telesa na katerega vplivamo.

Poglej Fizika in Mehanska energija

Melvin Calvin

Melvin Calvin, ameriški kemik in biokemik, * 8. april 1911, St.

Poglej Fizika in Melvin Calvin

Meniskus

'''A:''' Konkavni meniskus.'''B:''' Konveksni meniskus. Meniskus (iz grške besede za polmesec) je v fiziki izraz za ukrivljeno gladino kapljevine, v ozki posodi, ki je posledica kohezivnih sil in površinske napetosti.

Poglej Fizika in Meniskus

Meritev

GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.

Poglej Fizika in Meritev

Metamorfne kamnine

Metamorfne kamnine so skupina kamnin, ki nastajajo s preoblikovanjem že obstoječe kamnine, protolita, v novo kamnino v postopku metamorfizma.

Poglej Fizika in Metamorfne kamnine

Mi (črka)

Mi (grško:, starejša oblika:; velika črka: Μ, mala črka: μ) je dvanajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 40.

Poglej Fizika in Mi (črka)

Michael Faraday

Michael Faraday, je bil angleški fizik in kemik in član Kraljeve družbe, ki je veliko prispeval k poznavanju elektromagnetizma in elektrokemije, * 22. september 1791, Newington, grofija Surrey, Anglija, † 25. avgust 1867, Hampton Court pri Londonu, Anglija.

Poglej Fizika in Michael Faraday

Michael Francis Atiyah

Sir Michael Francis Atiyah, libanonsko-britanski matematik, * 22. april 1929, London, Anglija, † 11. januar 2019.

Poglej Fizika in Michael Francis Atiyah

Michel Hénon

Michel Hénon, francoski astronom in matematik, * 23. julij 1931, Pariz, Francija, † 7. april 2013, Nica.

Poglej Fizika in Michel Hénon

Mihael Fidel Sreš

Mihael Fidel Sreš, slovenski teolog, fizik, matematik, kulturnik in profesor, * 28. april 1885, Bratonci, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 28. december 1959 Košice, Češkoslovaška (sedaj Slovaška).

Poglej Fizika in Mihael Fidel Sreš

Mihael Peternel

Mihael Peternel, slovenski rimskokatoliški duhovnik, profesor, naravoslovec, polihistor, politehnik samouk, * 22. september 1808, Podjelovo Brdo (Podlanišče), † 6. avgust 1884, Ljubljana.

Poglej Fizika in Mihael Peternel

Mihael Psel

Mihael Psel (Mihael Psellos), bizantinski književnik, filozof, politik in zgodovinar, * okoli 1017, verjetno Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, † po 1078.

Poglej Fizika in Mihael Psel

Mihail Josifovič Gurevič

Mihail Josifovič Gurevič, sovjetski letalski konstruktor, * 12. januar 1893, vas Rubanščina, Kurska gubernija, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. november 1976, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Fizika in Mihail Josifovič Gurevič

Mihajlo Pupin-Idvorski

Mihajlo Pupin-Idvorski, srbsko-ameriški fizik, matematik in elektrotehnik, * 9. oktober 1854, Idvor, Banat, današnja Srbija, † 12. marec 1935, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Mihajlo Pupin-Idvorski

Mila Kunis

Milena Markovna »Mila« Kunis (Oboje, ruščina in ukrajinščina sta bili v Sovjetski zvezi neuradna jezika (Vir), a ruščina je prevladovala tudi med ukrajinskimi Judi (Vir: Karela C. Berkhoffa)), ameriška filmska in televizijska igralka ukrajinskega rodu, * 14.

Poglej Fizika in Mila Kunis

Milan Čopič

Milan Čopič, slovenski fizik, * 7. maj 1925, Pišece, † 19. februar 1989, Ljubljana.

Poglej Fizika in Milan Čopič

Mineralogija

Mineralogija je znanstvena veda, panoga geologije, ki se ukvarja s preučevanjem kemije, kristalne strukture in fizikalnih lastnosti (vključno z optičnimi) mineralov.

Poglej Fizika in Mineralogija

Mirko Bitenc

Mirko Bitenc (rojen Friderik Bitenc), slovenski član vodstva protirevolucije, * 18. julij 1898, Radovljica, † 10. junij 1948, Ljubljana.

Poglej Fizika in Mirko Bitenc

Miroslav Adlešič

Miroslav Adlešič, slovenski fizik, pedagog, publicist in slikar * 13. december 1907, Postojna, † 9. februar 2002, Ljubljana.

Poglej Fizika in Miroslav Adlešič

Mirovna masa

Miròvna mása (tudi lástna mása ali invariántna mása) je v posebni teoriji relativnosti pojem, ki je opisoval, kar danes preprosto imenujemo masa.

Poglej Fizika in Mirovna masa

Miselni preizkus

Míselni preizkús ali miselni preizkús (angleško a thought experiment, iz nemške besede das Gedankenexperiment) je izraz, ki se pogosto uporablja v fiziki in na drugih področjih.

Poglej Fizika in Miselni preizkus

Mitchell Jay Feigenbaum

Mitchell Jay Feigenbaum, ameriški fizik in matematik, * 19. december 1944, Filadelfija, Pensilvanija, ZDA, † 30. junij 2019, New York.

Poglej Fizika in Mitchell Jay Feigenbaum

Mitja Rosina

Mitja Rosina, slovenski fizik, * 3. maj 1935, Ljubljana.

Poglej Fizika in Mitja Rosina

Mnogočasovne razsežnosti

Mnogočasovne razsežnosti razširjajo pojem enorazsežnega časa na več razsežnosti.

Poglej Fizika in Mnogočasovne razsežnosti

Mnogoterost

Primer dvorazsežne mnogoterosti, ki je ni mogoče vložiti v običajni trirazsežni prostor, ne da bi sekala samo sebe: realna projektivna ravnina. Tu je prikazana kot Boyjeva ploskev. Mnogotérost je v matematiki topološki prostor, katerega struktura je preprosta evklidska, ko jo opazujemo krajevno (intrinzično, od znotraj), a ima lahko zapleteno strukturo, ko ga opazujemo kot celoto (ekstrinzično, od zunaj).

Poglej Fizika in Mnogoterost

Model žare (verjetnost)

Model žare je v teoriji verjetnosti in statistiki miselni preskus v katerem iz posode (žare), v kateri so kroglice (običajno so različno obarvane), ki jih v okviru poskusa vlečemo iz žare.

Poglej Fizika in Model žare (verjetnost)

Molalna koncentracija

Molalna koncentracija ali molalnost predstavlja koncentracijo topljenca, raztopljenega v določeni masi topila (ne raztopine!).

Poglej Fizika in Molalna koncentracija

Moment (matematika)

Moment je v matematiki pojem, ki so ga razvili iz podobnega pojma v fiziki.

Poglej Fizika in Moment (matematika)

Morski preliv

Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.

Poglej Fizika in Morski preliv

Multiplet

Multiplet ima v fiziki več pomenov.

Poglej Fizika in Multiplet

Murray Gell-Mann

Murray Gell-Mann, ameriški fizik, * 15. september, 1929, New York, New York, ZDA; † 24. maj, 2019, Santa Fe de Nuevo México.

Poglej Fizika in Murray Gell-Mann

N

N n N je petnajsta črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in N

Načelo najmanjše akcije

Načèlo najmánjše ákcije, kjer akcijo sestavlja zmnožek mase m, hitrosti v in poti s telesa, je prvi opredelil Pierre-Louis Moreau de Maupertuis.

Poglej Fizika in Načelo najmanjše akcije

Načelo nedoločenosti

Heisenberg in enačba za načelo nedoločenosti na nemški pisemski znamki Heisenbergovo načelo nedoločenosti v kvantni fiziki določa, da je nemogoče istočasno poznati s poljubno točnostjo določene pare opazljivk, kot sta na primer lega ali gibalna količina izbranega telesa, oziroma natančneje delca.

Poglej Fizika in Načelo nedoločenosti

Naboj

Naboj je lahko.

Poglej Fizika in Naboj

Nacionalna medalja znanosti

Nacionalna medalja znanosti je ameriško priznanje, ki ga podeljuje predsednik Združenih držav Amerike posameznikom, ki so bistveno prispevali k fiziki, biologiji, matematiki, inženirstvu, družboslovju ali vedenjskim znanostim.

Poglej Fizika in Nacionalna medalja znanosti

Narava

Ugandi Naráva (tudi snôvni svét, snôvno vesólje, narávni svét in narávno vesólje ali starinsko natura in malo manj priroda) je vsa snov in energija, še posebej v svoji osnovni obliki, neodvisni od človeškega vpliva.

Poglej Fizika in Narava

Naravno okolje

Okolje je celota delujočih živih in neživih elementov narave.

Poglej Fizika in Naravno okolje

Naravoslovje

Naravoslovne vede raziskujejo fizično, nečloveško podobo naravnega sveta.

Poglej Fizika in Naravoslovje

Nasir at-Tusi

At-Tusijeva raprava o astrolabu, Isfahan 1505 krožnih gibanj (Vat. Arabic ms 319, fol. 28v, 13. stoletje) At-Tusijev astronomski observatorij Abu Džafar Mohamed Ibn Mohamed ben al-Hasan Nasir ad-din at-Tusi, perzijski filozof, matematik, astronom, teolog, zdravnik, in erudit, * 18. februar 1201, Tus, provinca Korasan, (danes Iran), † 26.

Poglej Fizika in Nasir at-Tusi

Nathan Abraham Rosen

Nathan Abraham Rosen (hebrejsko נתן אברהם וזן), ameriško-izraelski fizik, * 22. marec 1909, Brooklyn, New York, ZDA, † 18. december 1995, Haifa, Izrael.

Poglej Fizika in Nathan Abraham Rosen

Navòr (starejša izraza vrtílni momènt in rotacíjski momènt) (oznaka M) je v fiziki količina, ki nastopa pri kroženju točkastega telesa in vrtenju togega telesa.

Poglej Fizika in Navor

Nebesna mehanika

Nebésna mehánika je veja astronomije, ki se ukvarja z gibanjem in vplivi težnosti na nebesna telesa.

Poglej Fizika in Nebesna mehanika

Negotovost

Nègotóvost je izraz, ki se različno rabi na več področjih kot so: filozofija, statistika, ekonomija, zavarovalništvo, psihologija, sociologija, tehnika in informatika.

Poglej Fizika in Negotovost

Nerešeni problemi v fiziki

Sledi nepopoln seznam pomembnih nerešenih problemov v fiziki.

Poglej Fizika in Nerešeni problemi v fiziki

Ni (črka)

Ni (grško:, starejša oblika:; velika črka: Ν, mala črka: ν) je trinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 50.

Poglej Fizika in Ni (črka)

Ničla

Beseda ničla ima več pomenov.

Poglej Fizika in Ničla

Nicholas Metropolis

Nicholas Constantine Metropolis, grško-ameriški matematik, fizik in računalnikar, * 11. junij 1915, Chicago, Illinois, ZDA, † 17. oktober 1999, Los Alamos, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Fizika in Nicholas Metropolis

Nick Holonyak

Nick Holonyak mlajši, ameriški fizik, elektrotehnik in izumitelj, * 3. november 1928, Zeigler, Illinois, ZDA, † 18. september 2022, Urbana, Illinois.

Poglej Fizika in Nick Holonyak

Niels Henrik David Bohr

Niels Henrik David Bohr, danski fizik, * 7. oktober 1885, København, Danska, † 18. november 1962, København.

Poglej Fizika in Niels Henrik David Bohr

Nihajni čas

Nihájni čás je v fiziki količina, določena kot čas, potreben za en nihaj pri nihanju oziroma čas, potreben da nihalo opravi pot od ene skrajne lege do druge in nazaj do začetne skrajne lege.

Poglej Fizika in Nihajni čas

Nihalo

Lego ovire je moč spreminjati. Na spodnjem delu stojala je lesena plošča z vrisanimi tirnicami nihajoče uteži pri različnih legah ovirehttp://www2.arnes.si/~kvidma2/Ucila_GJV/index.html Gimnazija Jurija Vege, Idrija Nihálo je telo, sposobno nihati.

Poglej Fizika in Nihalo

Nikola Tesla

Nikola Tesla, srbsko-ameriški elektroinženir, izumitelj, fizik, strojnik, kemik in matematik, * 10. julij 1856, Smiljan pri Gospiću, Lika, Avstrijsko cesarstvo (današnja Hrvaška), † 7. januar 1943, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Nikola Tesla

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, ruski fizik in matematik, * 21. avgust 1909, Nižni Novgorod, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 12. februar 1992, Moskva, Rusija.

Poglej Fizika in Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov

Nils Gustaf Dalén

Nils Gustaf Dalén, švedski fizik, * 30. november 1869, Stenstorp, Västergötland, Švedska, † 9. december 1937, Lidingö, Stockholm, Švedska.

Poglej Fizika in Nils Gustaf Dalén

Nina Claire Snaith

Nina Claire Snaith, britanska matematičarka, * 1974.

Poglej Fizika in Nina Claire Snaith

Nobelova nagrada za fiziko

Nobelova nagrada za fiziko je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za pomembne dosežke v fiziki.

Poglej Fizika in Nobelova nagrada za fiziko

Nukleon

kvantne mehanike. V stvarnem jedru je nukleon na primer v več legah hkrati, razširjen po celem jedru. Nukleón je v jedrski fiziki skupno ime za gradnike atomskih jeder, protone in nevtrone.

Poglej Fizika in Nukleon

Nutacija

Vrtenje (zeleno), precesija (modro) in nutacija v nagibu (rdeče) Zemlje Nutácija (latinsko nutare - kolebati) je v fiziki gibanje osi vrtenja večjega osno simetričnega telesa, kot sta na primer giroskop ali planet.

Poglej Fizika in Nutacija

Obhodni čas

Obhodni čas je v fiziki čas, ki ga na primer porabi točkasto telo pri kroženju, da prepotuje krožnico s polmerom r. Čas je enak: če je ω njegova kotna hitrost.

Poglej Fizika in Obhodni čas

Objekt

Objékt (latinsko objectum – predmet) je navadno prostor oziroma neka stavba.

Poglej Fizika in Objekt

Observatorij Yerkes

Observatorij Yerkes, oktobra 2009 1016 mm (40 palčni) refraktor Observatorija Yerkes v ekvatorialni obesi Observatorij Yerkes (tudi Yerkesov observatorij) je astronomski observatorij pod nadzorom Univerze v Chicagu v Williams Bayu, Wisconsin v ZDA.

Poglej Fizika in Observatorij Yerkes

Obsevna doza

Obsévna dóza (oznaka X) je merilo za električni naboj, ki se sprosti pri prehodu ionizirajočega sevanja skozi zrak.

Poglej Fizika in Obsevna doza

Obzornik za matematiko in fiziko

Obzornik za matematiko in fiziko (kratica OMF in Obzornik mat. fiz.) je osrednja slovenska znanstvena in strokovna revija s področja matematike, fizike in deloma astronomije, ki jo izdaja Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije (DMFA).

Poglej Fizika in Obzornik za matematiko in fiziko

Oceanografija

spektroskopsko s satelita. Vesoljska tehnologija je pomembno orodje v sodobni oceanografiji. Oceanografíja (sestavljeni starogrški besedi: Okeanós (Okeánes) - veliko morje, ocean in: gráfe - pisati) ali oceanologija je znanstvena veda, ki proučuje oceane oziroma morja, kar vključuje vse naravne pojave v morskem okolju - od tektonike plošč na dnu, kroženja snovi v morjih na globalni ravni, vodnih tokov in valovanja na gladini, do morskih organizmov.

Poglej Fizika in Oceanografija

Odboj

Odboj sončne svetlobe v vodi se kaže kot odsev Odbòj je v fiziki nenadna sprememba smeri valovnega čela na meji dveh različnih sredstev, pri čemer valovno čelo spremeni smer tako, da se vrne v sredstvo iz katerega je vpadla na mejo.

Poglej Fizika in Odboj

Odd Hassel

Odd Hassel, norveški kemik in nobelov nagrajenec, * 17. maj 1897, Kristiania (današnji Oslo), † 11. maj 1981, Oslo.

Poglej Fizika in Odd Hassel

Odvod

Graf funkcije narisane v črnem in tangenta te funkcije narisane v rdečem. Naklon tangente je enak odvodu funkcije v označeni točki. Odvòd v matematiki predstavlja spremembo funkcije pri spremembi njenega argumenta.

Poglej Fizika in Odvod

Ogljikova skupina

Ogljikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje ogljik (C), silicij (Si), germanij (Ge), kositer (Sn), svinec (Pb) in flerovij (Fl).

Poglej Fizika in Ogljikova skupina

Ohmov zakon

Ohmov zákon v fiziki za dani električni krog podaja sorazmernost med električnim tokom I skozi električni upornik in napetostjo U na njem: Pri tem je R električni upor.

Poglej Fizika in Ohmov zakon

Ohranitveni zakon

Ohranítveni zákon v fiziki trdi, da se določena merljiva značilnost izoliranega fizikalnega sistema ne spremeni, če se spremeni njegovo stanje.

Poglej Fizika in Ohranitveni zakon

Oliver Heaviside

Oliver Heaviside, FRS, angleški matematik, fizik in elektrotehnik, * 18. maj 1850, Camden Town, London, Anglija, † 3. februar 1925, Paignton pri Torquayu, grofija Devon, Anglija.

Poglej Fizika in Oliver Heaviside

Omar Hajam

Gijat al-Din Abulfat Omar ibn Ibrahim an-Nišapuri Hajam, perzijski pesnik, astronom, matematik, pisatelj in filozof, * 31. maj 1048, Najšabur (Nišapur), ali neka vas blizu Najšaburja, provinca Korasan, (danes Iran), † 4. december 1131, Nišapur.

Poglej Fizika in Omar Hajam

Onesnaženje

Onesnaženje, onesnaževanje ali kontaminacija je prisotnost nezaželene snovi ali delcev v drugi snovi.

Poglej Fizika in Onesnaženje

Opazovalni sistem

Opazoválni sistém je sestav koordinatnega sistema, glede na katerega je določena lega telesa, in ure, s katero izmerimo čas.

Poglej Fizika in Opazovalni sistem

Optika

Cyclopaedia'' disperzija Óptika (óptiké - videz, podoba) je veja fizike, ki se ukvarja z značilnostmi in obnašanjem svetlobe ter z interakcijo med svetlobo in snovjo.

Poglej Fizika in Optika

Orest Danilovič Hvolson

Orest Danilovič Hvolson, ruski fizik, * 4. december (22. november, ruski koledar) 1852, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 11. maj 1934, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg).

Poglej Fizika in Orest Danilovič Hvolson

Osišče

Osíšče je v fiziki (po navadi nepomična) točka, okrog katere krožijo deli telesa pri vrtenju.

Poglej Fizika in Osišče

Osnovna sila

Osnòvna síla je mehanizem, s katerim delujejo delci drug na drugega, ki ga ni mogoče pojasniti z drugim, še osnovnejšim mehanizmom.

Poglej Fizika in Osnovna sila

Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni izrek infinitezimalnega računa (tudi osnovni izrek matematične analize) podaja povezavo med odvodom, nedoločenim integralom in določenim integralom.

Poglej Fizika in Osnovni izrek infinitezimalnega računa

Osnovni naboj

Osnovni naboj je po absolutni vrednosti najmanjši električni naboj v naravi.

Poglej Fizika in Osnovni naboj

Osončje

Naše Osónčje (tudi Sónčev sistém ali sestàv) je sestav astronomskih teles, ki ga sestavljajo zvezda Sonce in množica drugih teles, ki kroži okrog njega.

Poglej Fizika in Osončje

Otto von Guericke

Otto von Guericke (izvirno črkovano Gericke), nemški naravoslovec, fizik, pravnik, izumitelj in politik, * 30. november (20. november, julijanski koledar) 1602, Magdeburg, Nemčija, † 21. maj (11. maj) 1686, Hamburg, Nemčija.

Poglej Fizika in Otto von Guericke

PACS

PACS je angleški akronim za Physics and Astronomy Classification Scheme, slovensko Razvrstitvena shema fizike in astronomije.

Poglej Fizika in PACS

Paradoks

Paradóks je navidez nasprotujoča si trditev ali presenetljiva situacija, ki nasprotuje intuiciji.

Poglej Fizika in Paradoks

Paradoks dvojčkov

Paradóks dvójčkov (včasih tudi paradoks ur) je fizikalni (za sedaj še miselni preskus), ki upošteva posebno teorijo relativnosti, hitrost in čas.

Poglej Fizika in Paradoks dvojčkov

Paralelogram sil

Palalelográm síl je v fiziki geometrijski prikaz, kjer z risanjem seštejemo sili ali sile kot vektorje, ki delujejo na masno točko oziroma telo.

Poglej Fizika in Paralelogram sil

Parnost (fizika)

Parnost je v fiziki (posebno še v kvantni mehaniki) simetrijska lastnost fizikalnega sistema, ki kaže njegovo obnašanje pri prostorskem zrcaljenju, to je pri spremembi predznaka ene prostorske koordinate.

Poglej Fizika in Parnost (fizika)

Parton

Sipanje delcev na partonih pri nizkih (zgoraj) in visokih (spodaj) energijah. Pri nizkih energijah sipani delec «vidi» samo valenčne partone. Pri visokih energijah pa zaznava morje partonov. Parton je v fiziki osnovni delec, ki se ga prišteva med kvarke ali gluone oziroma katerikoli delec, ki sestavlja hadrone.

Poglej Fizika in Parton

Paskal

Paskal je v fiziki enota za merjenje tlaka in v mehaniki za merjenje napetosti.

Poglej Fizika in Paskal

Paul Ehrenfest

Paul Ehrenfest, avstrijsko-nizozemski fizik in matematik, * 18. januar 1880, Dunaj, Avstro-Ogrska (sedaj Avstrija), † 25. september 1933, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Fizika in Paul Ehrenfest

Paul Ginsparg

Paul Henry Ginsparg, ameriški fizik, * 1. januar 1955.

Poglej Fizika in Paul Ginsparg

Pavel Aleksandrovič Florenski

Pavel Aleksandrovič Florenski,, ruski pravoslavni duhovnik, teolog, filozof, matematik in elektroinženir, * 21. januar 1882, Jevlah, Jelizavetpolska gubernija, Ruski imperij (sedaj Azerbajdžan), † 8. december 1937, Solovki, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Fizika in Pavel Aleksandrovič Florenski

Pavel Grošelj

Pavel Grošelj, slovenski biolog, kulturni delavec in prešernoslovec, * 9. februar 1883, Ljubljana, † 26. januar 1940, Zagreb.

Poglej Fizika in Pavel Grošelj

Pavel Zlobec

Pavel Zlobec, italijanski fizik in astronom slovenskega rodu, * 28. december 1939, Trst, † 20. september 2019, Trst.

Poglej Fizika in Pavel Zlobec

Pavol Jozef Šafárik

Pavol Jozef Šafárik (češ. Pavel Josef Šafařík), slovaško-češki filolog, pesnik, slavist, literarni zgodovinar, zgodovinar in etnograf, * 13. maj 1795, Kobeliarovo, † 26. junij 1861, Praga.

Poglej Fizika in Pavol Jozef Šafárik

Pedagoška fakulteta v Ljubljani

Pedagoška fakulteta Univerze v Ljubljani (uradno krajše ime UL PEF) je članica Univerze v Ljubljani.

Poglej Fizika in Pedagoška fakulteta v Ljubljani

Peta sila

Pêta síla je v fiziki domnevna sila, ki naj bi obstajala poleg znanih štirih osnovnih sil.

Poglej Fizika in Peta sila

Peter Gosar

Peter Gosar, slovenski fizik, * 15. oktober 1923, Ljubljana, † 5. april 2022, Ljubljana.

Poglej Fizika in Peter Gosar

Peter Grünberg

Peter Andreas Grünberg, nemški fizik, * 18. maj 1939, Plzeň (Pilsen), Protektorat Češke in Moravske (danes Češka), † april 2018, Jülich, Nemčija.

Poglej Fizika in Peter Grünberg

Peter Guthrie Tait

Peter Guthrie Tait, škotski fizik in matematik, * 28. april 1831, Dalkeith, Srednji Lothian, Škotska, † 4. julij 1901, Edinburg, Škotska.

Poglej Fizika in Peter Guthrie Tait

Peter Joseph William Debye

Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Peter Joseph William Debye

Peter Kozler

''Zemljovid slovenske dežele in pokrajin'', 1852, izdan 1861 Peter Kozler (tudi Kosler), slovenski pravnik, gospodarstvenik, geograf, kartograf in politik nemškega rodu, * 16. februar 1824, Koče pri Kočevski Reki, † 16. april 1879, Ljubljana.

Poglej Fizika in Peter Kozler

Peter Leonidovič Kapica

Peter (Pjotr) Leonidovič Kapica (romunsko Petre Capița), ruski fizik romunsko-poljskega porekla * 9. julij 1894, Kronštadt, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 8. april 1984, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Fizika in Peter Leonidovič Kapica

Peter Mansfield

Sir Peter Mansfield, angleški fizik, nobelovec, * 9. oktober 1933, London, Anglija, † 8. februar 2017.

Poglej Fizika in Peter Mansfield

Peter Nikolajevič Lebedjev

Peter Nikolajevič Lebedjev, ruski fizik, * 24. februar 1866, Moskva, Rusija, † 1. marec 1912, Moskva.

Poglej Fizika in Peter Nikolajevič Lebedjev

Peter Rupnik

Peter Rupnik, slovenski fizik in gospodarstveniki, * 8. julij 1944, Idrija, † 25. februar 1994, Idrija.

Poglej Fizika in Peter Rupnik

Peter Us

Peter Us, slovenski biolog in srednješolski profesor, ruskega rodu, * 20. oktober 1897, Aleksandrovka pri Azovu, Voroneška gubernija, Ruski imperij (danes Rostovska oblast, Rusija), † 5. september 1977, Ljubljana.

Poglej Fizika in Peter Us

Peter Ware Higgs

Peter Ware Higgs, škotski fizik, * 29. maj 1929, Wallsend, Anglija.

Poglej Fizika in Peter Ware Higgs

Philipp Eduard Anton von Lenard

Philipp Eduard Anton von Lenard, madžarsko-avstrijsko-nemški fizik, * 7. junij 1862, Bratislava, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Slovaška), † 20. maj 1947, Messelhausen, Nemčija.

Poglej Fizika in Philipp Eduard Anton von Lenard

Philosophical Transactions of the Royal Society

Naslovnica prve številke za leti 1665 in 1666 Philosophical Transactions of the Royal Society (okrajšano Phil. Trans., Filozofska poročila Kraljeve družbe) je znanstvena revija s področja naravoslovja, ki jo izdaja Kraljeva družba iz Londona.

Poglej Fizika in Philosophical Transactions of the Royal Society

Physical Review

Physical Review je ena od najstarejših in spoštovanih strokovnih znanstvenih revij, ki izdaja raziskave z vseh področij fizike.

Poglej Fizika in Physical Review

Physical Review Letters

Physical Review Letters je ena najuglednejših fizikalnih strokovnih znanstvenih revij.

Poglej Fizika in Physical Review Letters

Pi

Mala črka ''π'', ki se uporablja za konstanto Pri premeru '''1''' je obseg kroga enak '''π''' Število pi (označeno z malo grško črko π) je matematična konstanta, ki se pojavlja na mnogih področjih matematike, fizike in drugod.

Poglej Fizika in Pi

Pi (črka)

Pi (grško; velika črka: Π, mala črka: π) je šestnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 80.

Poglej Fizika in Pi (črka)

Pierre Curie

Pierre Curie, francoski kemik in fizik, * 15. maj 1859, Pariz, Francija, † 19. april 1906, Pariz, Francija.

Poglej Fizika in Pierre Curie

Pierre Victor Auger

Pierre Victor Auger, francoski fizik in popularizator znanosti, * 4. maj 1899, Pariz, Francija, † 25. december 1993, Pariz.

Poglej Fizika in Pierre Victor Auger

Pierre-François-André Méchain

Pierre-François-André Méchain, francoski astronom, * 16. avgust 1744, Laon, Francija, † 20. september 1804, Castillion de la Plana, Španija.

Poglej Fizika in Pierre-François-André Méchain

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, francoski matematik, astronom, filozof in prirodoslovec, * 17. julij 1698, Saint Malo, Bretanija, Ille-et-Vilaine, Francija, † 27. julij 1759, Basel, Švica.

Poglej Fizika in Pierre-Louis Moreau de Maupertuis

Pieter Zeeman

Pieter Zeeman, nizozemski fizik, * 25. maj 1865, Zonnemaire, Nizozemska, † 9. oktober 1943, Amsterdam, Nizozemska.

Poglej Fizika in Pieter Zeeman

Pitagora

Pitagora upodobljen na kovancu iz časa rimskega cesarja Decija iz 3. stoletja Pitágora ali Pitágoras, starogrški filozof, matematik in mistik, * okoli 570 pr. n. št. otok Samos, Jonija, Grčija, † okoli 495 pr. n. št. Metapont.

Poglej Fizika in Pitagora

Planckov zakon

črnega telesa Planckov zákon (starejše redkeje tudi Wien-Planckov zakon) je v fiziki zakon, ki podaja spektralno gostoto elektromagnetnega valovanja pri vseh valovnih dolžinah idealnega črnega telesa pri absolutni temperaturi T. Kot funkcija frekvence \nu je Planckov zakon zapisan kot: V odvisnosti od valovne dolžine \lambda je Planckov zakon: Tu so h Planckova konstanta, c hitrost svetlobe v vakuumu, k_ Boltzmannova konstanta in e osnova naravnih logaritmov.

Poglej Fizika in Planckov zakon

Planckova dolžina

Planckova dolžina (oznake \ell_ \!\,, l_ \!\,, L_ \!\, in l_ \!\) je v fiziki naravna enota za dolžino in predstavlja razdaljo, ki jo prepotuje svetloba v Planckovem času.

Poglej Fizika in Planckova dolžina

Planet

Planét (grško πλανήτης: planétes - pohajkovalci) je masivno nebesno telo, ki kroži okrog zvezde v svoji tirnici in ne proizvaja energije s pomočjo jedrskega zlivanja.

Poglej Fizika in Planet

Plazma

Plazma je beseda z več pomeni.

Poglej Fizika in Plazma

Plazma (fizika)

Barve so posledica relaksacije elektronov v vzbujenih stanjih v stanja z nižjo energijo po tem ko so se rekombinirali z ioni. Ti procesi oddajajo svetlobo v spektru, ki je značilen za vzbujene pline. Plázma je v fiziki in kemiji eno od agregatnih stanj snovi.

Poglej Fizika in Plazma (fizika)

Plinski termometer

Slika prikazuje volumsko in tlačno izvedbo plinskega termometra Plínski termométer ali plínski toplomér je fizikalna merilna priprava za merjenje temperature, ki deluje na načelu raztezanja idealnega plina.

Poglej Fizika in Plinski termometer

Pniktogeni

Dušikova skupina periodnega sistema elementov vsebuje dušik (N), fosfor (P), arzen (As), antimon (Sb), bizmut (Bi) in nepotrjeni moskovij (Mc).

Poglej Fizika in Pniktogeni

Poincaréjeva grupa

Poincaréjeva grupa je v fiziki in matematiki grupa togih premikov psevdoevklidskega prostora Minkowskega \mathbb^.

Poglej Fizika in Poincaréjeva grupa

Pojav

Pojáv je strokovni izraz za opazovani dogodek.

Poglej Fizika in Pojav

Poklicna bolezen

Poklicne bolezeni so bolezni, povzročene z daljšim neposrednim vplivom delovnega procesa in delovnih razmer na določenem delovnem mestu ali na delu, ki sodi v neposredni okvir dejavnosti, na podlagi katere je oboleli zavarovan in so v registru poklicnih bolezni.

Poglej Fizika in Poklicna bolezen

Polarni koordinatni sistem

Polarni koordinatni sistem Dve točki podani s polarnimi koordinatami Pretvorba koordinat Polárni koordinátni sistém je ravninski koordinatni sistem, ki se ga uporablja v matematiki, fiziki, astronomiji in nekatrih drugih vedah.

Poglej Fizika in Polarni koordinatni sistem

Polihistor

Polihístor (polí je prislov, izpeljan iz pridevnika: polís - mnog +: historía) je človek, ki je poznavalec več, raznolikih strok.

Poglej Fizika in Polihistor

Polje (fizika)

Polje je v fiziki pojem, ki vsaki točki prostor-časa pripisuje vrednost neke fizikalne količine.

Poglej Fizika in Polje (fizika)

Polonij

Polonij (lat. polonium, Po) je kemijski element, ki sta ga leta 1898 odkrila zakonca Pierre in Marie Curie.

Poglej Fizika in Polonij

Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 10001 do 11000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 10001–11000

Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 11001 do 12000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 11001–12000

Pomeni imen asteroidov: 19001–20000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 19001 do 20000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 19001–20000

Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 30001 do 31000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 30001–31000

Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 3001 do 3500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 3001–3500

Pomeni imen asteroidov: 31001–32000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 31001 do 32000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 31001–32000

Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 32001 do 3300, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 32001–33000

Pomeni imen asteroidov: 61001–62000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 61001 do 62000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 61001–62000

Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 6001 do 6500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 6501–7000

Pomeni imen asteroidov: 70001–71000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 70001 do 71000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 70001–71000

Pomeni imen asteroidov: 72001–73000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 72001 do 73000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 72001–73000

Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8001 do 8500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 8001–8500

Pomeni imen asteroidov: 81001–82000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 81001 do 82000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 81001–82000

Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 8501 do 9000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 8501–9000

Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9001 do 9500, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 9001–9500

Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 9501 do 10000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Fizika in Pomeni imen asteroidov: 9501–10000

Pomerančukova nagrada

Pomerančukova nagrada je mednarodna znanstvena nagrada za teoretično fiziko, ki jo od leta 1998 enkrat letno podeljuje Inštitut za teoretično in eksperimentalno fiziko Alihanova (ITEP) v Moskvi.

Poglej Fizika in Pomerančukova nagrada

Pomnilnik prevodov

Pomnilnik prevodov so orodja za računalniško podprto prevajanje (ang. computer-assisted translation - CAT), ki prevajalcu omogoča shranjevanje že prevedenih enot in njihovo ponovno uporabo pri nadaljnjih prevajalskih projektih.

Poglej Fizika in Pomnilnik prevodov

Popolna teorija poenotenja

Popolna teorija poenotenja je fizikalna teorija, ki sicer še ne obstaja.

Poglej Fizika in Popolna teorija poenotenja

Porazdelitev mase

Porazdelítev máse je izraz, ki se uporablja v fiziki, znanostih o Zemlji in tehniki, in opisuje prostorsko porazdelitev mase znotraj trdnih teles.

Poglej Fizika in Porazdelitev mase

Posebna teorija relativnosti

svetlobnim stožcem pa so dogodki v prihodnosti. Pike so poljubni dogodki v prostoru-času. Odmik svetovnice od navpične smeri podaja relativno hitrost opazovalca. Pri pospeševanju opazovalca se izgled prostora-časa zelo spremeni. Posébna teoríja rélativnosti ali ~ ~ relatívnosti (skrajšano PTR) je fizikalna teorija, ki opisuje gibanje teles izven gravitacijskega polja.

Poglej Fizika in Posebna teorija relativnosti

Pospešek

Pospéšek (oznaka a) je v fiziki kontravariantna vektorska količina, ki podaja spreminjanje hitrosti telesa v prostoru v časovni enoti.

Poglej Fizika in Pospešek

Pot

Pót v fiziki označuje razdaljo, ki jo telo prepotuje med gibanjem iz ene lege v drugo.

Poglej Fizika in Pot

Potencial

Potenciál je skalarna fizikalna količina, ki se jo v vektorski analizi lahko kot skalarno polje pripiše nekaterim vrstam vektorskega polja.

Poglej Fizika in Potencial

Površinska gostota naboja

Površínska gostôta nabôja ali ploskôvna gostôta nabôja (oznaka &sigma) je fizikalna in elektrotehniška količina, določena pri površinskem zvezno porazdeljenem naboju kot naboj e na enoto površine S: Mednarodni sistem enot predpisuje za površinsko gostoto naboja izpeljano enoto A s m-2.

Poglej Fizika in Površinska gostota naboja

Poyntingov vektor

Sevanje dipola. Dipol je vzporeden z osjo z, električno polje in Poyntingov vektor pa ležita v ravnini x-z. Poyntingov véktor (ali tudi Umov-Poyntingov vektor; označba \vec\mathcal ali \vec\mathbf) je v fiziki vektorska količina in predstavlja smer in velikost energijskega toka elektromagnetnega polja.

Poglej Fizika in Poyntingov vektor

Praga

Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.

Poglej Fizika in Praga

Predrag Cvitanović

Predrag Cvitanović, hrvaški fizik, * 1. april 1946.

Poglej Fizika in Predrag Cvitanović

Prirodopis

Prirodopis oz.

Poglej Fizika in Prirodopis

Program Viking

''Obraz na Marsu'' je znana slika sonde Viking 1 Program Viking je Nasin vesoljski program, ki vsebuje dve vesoljski sondi (Viking 1 in 2) in katerega namen je raziskovanje površine Marsa oz.

Poglej Fizika in Program Viking

Prosti dostop

Logotip Prosti dostop (kratica OA) je način objave del v znanosti, pri katerem je polno besedilo dela brezplačno dostopno vsakomur prek svetovnega spleta.

Poglej Fizika in Prosti dostop

Prosti pad (razločitev)

Prosti pad je lahko.

Poglej Fizika in Prosti pad (razločitev)

Prostor

Prôstor je brezsnovna in neomejena entiteta v kateri so telesa, kjer se lahko gibljejo, in v kateri so pojavljajo dogodki.

Poglej Fizika in Prostor

Prostor Minkowskega

Prostor Minkowskega (prostor-čas Minkowskega ali četverni prostor) je v fiziki in matematiki štirirazsežni psevdoevklidski prostor z metrično signaturo (1, 3), ki ga je leta 1908 uvedel Hermann Minkowski za značilnost geometrijske predstavitve prostor-časa Einstenove posebne teorije relativnosti.

Poglej Fizika in Prostor Minkowskega

Prostor-čas

Trirazsežna analogija popačenja prostora-časa. Snov spremeni geometrijo prostora-časa in (ukrivljena) geometrija je obravnavana kot gravitacija. Bele črte ne predstavljajo ukrivljenost prostora, ampak koordinatni sistem naložen na ukrivljeni prostor-čas. V ravnem prostoru-času bi bil raven. Prôstor-čàs je v Einsteinovi posebni in splošni teoriji relativnosti štirirazsežni prostor, ki ga sestavljajo tri prostorske in ena časovna razsežnost.

Poglej Fizika in Prostor-čas

Prostorski kot

'''Prostorski kot''' je razmerje med površino projekcije telesa (rdeče) na kroglo in kvadrata polmera krogle. Na sliki je objekt, ki mu določamo pripadajoči prostorski kot, prikazan kot modra površina. Prostorski kot (oznaka \Omega ali \omega) je v matematiki in fiziki del prostora, ki je omejen s smermi od dane točke do vseh točk zaprte krivulje na izbrani površini (običajno je to krogla s središčem v dani točki).

Poglej Fizika in Prostorski kot

Prostostna stopnja

Prostostna stopnja se lahko nanaša na.

Poglej Fizika in Prostostna stopnja

Prva gimnazija Maribor

Povorka maturantov Prve gimnazije Maribor, 27. maj 1956 Prva gimnazija Maribor je srednješolska ustanova, natančneje gimnazija v Mariboru, Slovenija.

Poglej Fizika in Prva gimnazija Maribor

Psi

Psí (grško:; velika črka: Ψ, mala črka: ψ) je triindvajseta (predzadnja) črka grške abecede in ima številčno vrednost 700.

Poglej Fizika in Psi

Psihologija

Psihologija (starogrško psychē - duša in logos - beseda, govor) je veda, ki znanstveno proučuje duševne procese, vedenje in osebnost, torej psihološke procese pri človeku.

Poglej Fizika in Psihologija

Računalniška igra

''Spacewar!'', ena prvih iger iz leta 1961 Računálniška ígra je računalniški program, ki se ga uporablja za razvedrilo in zabavo.

Poglej Fizika in Računalniška igra

Ralph Asher Alpher

Ralph Asher Alpher, ameriški fizik in kozmolog, * 3. februar 1921, Washington, ZDA, † 12. avgust 2007, Austin, Teksas, ZDA.

Poglej Fizika in Ralph Asher Alpher

Rasmus Bartholin

Rasmus Bartholin, latinizirano Erasmus Bartholinus, danski znanstvenik in zdravnik, * 13. avgust 1625, Roskilde, Danska, † 4. november 1698, Kopenhagen, Danska Bartholin je med študijem je deset let potoval po Evropi.

Poglej Fizika in Rasmus Bartholin

Razcep

Razcèp je lahko.

Poglej Fizika in Razcep

Razdalja

Kilometrski kamen označuje razdaljo, oziroma oddaljenost od začetne postaje Človeške postave, ki stojijo na razdaljah druga od druge Razdálja je dolžina poti med dvema točkama.

Poglej Fizika in Razdalja

Razsežnost (vektorski prostor)

Razséžnost (tudi dimenzíja) vektorskega prostora je enaka številu linearno neodvisnih vektorjev tega prostora, oziroma moči baze tega prostora.

Poglej Fizika in Razsežnost (vektorski prostor)

Razsežnostna analiza

Razsežnostna analiza (tudi dimenzijska analiza) je orodje s katerim se v fiziki, kemiji, tehniki in delno v ekonomiji pomaga razumeti značilnosti in obliko fizikalnih količin.

Poglej Fizika in Razsežnostna analiza

Rdeči premik

Sončevega optičnega spektra (levo). Puščice kažejo rdeči premik. Valovna dolžina narašča proti rdečemu delu spektra in še naprej, frekvenca pa se zmanjšuje Shematski prikaz rdečega in modrega premika Rdéči premík (tudi rdéči pomík) je v fiziki in astronomiji pojav, ki nastane, ko se izsevano ali odbito elektromagnetno valovanje, po navadi vidna svetloba, premakne proti rdečemu delu spektra.

Poglej Fizika in Rdeči premik

Realno število

Številska premica Reálno števílo je matematični pojem, intuitivno določen kot število, ki ustreza točki na številski premici.

Poglej Fizika in Realno število

Realnost

Realnost ali stvarnost je vsota ali skupek vsega, kar je v okviru sistema resnično ali obstaja, v nasprotju z vsem, kar je le namišljeno.

Poglej Fizika in Realnost

Red velikosti

Red velikosti danega pozitivnega realnega števila r imenujemo potenco števila deset 10e s katero moramo množiti neko drugo realno število m med 1 in 10, da dobimo r.

Poglej Fizika in Red velikosti

Refraktometer

ročni refraktometer Abbejev refraktometer Refraktométer je fizikalna merilna priprava za merjenje lomnega količnika.

Poglej Fizika in Refraktometer

René Descartes

René Descartes, francoski filozof in prirodoslovec, * 31. marec 1596, La Haye en Touraine (zdaj Descartes), Indre-et-Loire, Francija, † 11. februar 1650, Stockholm, Švedska.

Poglej Fizika in René Descartes

Renormalizacija

Renormalizacija se v kvantni teoriji polja, statistični mehaniki in teoriji samopodobnih geometričnih struktur nanaša na zbirko tehnik, ki se uporabljajo za iskanje limite kontinuuma.

Poglej Fizika in Renormalizacija

Renormalizacijska grupa

Renormalizácijska grúpa je v fiziki pojem, ki na sistematičen način obravnava enoparametrične družine reskalacije.

Poglej Fizika in Renormalizacijska grupa

Rentgenski žarki

Zgodnji rentgenski posnetek roke Rentgenski žarki ali žarki X so elektromagnetno valovanje z valovno dolžino v območju med 0,01 in 10 nanometra, ustrezna frekvenca je med 30 in 30.000 PHz (1015 hercov).

Poglej Fizika in Rentgenski žarki

Rezultanta

Rezultánta je vektorska vsota dveh ali več vektorjev, npr.

Poglej Fizika in Rezultanta

Richard Bentley

Richard Bentley, angleški anglikanski duhovnik, škof, teolog, klasični učenjak, filolog, filozof in kritik, * 27. januar 1662, Oulton, grofija Yorkshire, Anglija, † 14. julij 1742, Cambridge, Cambridgeshire, Anglija.

Poglej Fizika in Richard Bentley

Richard Matthew Stallman

Richard Matthew Stallman (RMS), ameriški računalnikar in programer, * 16. marec 1953, Manhattan, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Richard Matthew Stallman

Richard Phillips Feynman

Richard F. Phillips Feynman, ameriški fizik in matematik, * 11. maj 1918, Far Rockaway, (Queens – širše območje New Yorka), ZDA, † 15. februar 1988, Los Angeles, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Richard Phillips Feynman

Riemannova funkcija zeta

rdečo. Riemannova funkcija zeta ali Euler-Riemannova funkcija zeta (običajna označba \zeta(s)) je v matematiki in še posebej v analitični teoriji števil specialna funkcija, definirana za vsako kompleksno število s z realnim delom > 1 z neskončno vrsto kot:.

Poglej Fizika in Riemannova funkcija zeta

Riemannova sfera

stereografske projekcije Riemannova sfera z nekaterimi značilnimi točkami Prikaz projekcije kompleksnega števila z\, s kompleksne ravnine v točko z'\, na Riemannovi sferi Brownovo gibanje na 2-sferi - Riemmannovi sferi Riemannova sfera je v matematiki Riemannova ploskev, razširjena na kompleksni ravnini: ki se pojavlja kot kompleksna projektivna premica, kot enorazsežni projektivni prostor \Complex\mathbb^.

Poglej Fizika in Riemannova sfera

Ro

Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.

Poglej Fizika in Ro

Robert Andrews Millikan

Robert Andrews Millikan, ameriški fizik, 22. marec 1868, Morrison, Illinois, ZDA, † 19. december 1953, San Marino, Kalifornija.

Poglej Fizika in Robert Andrews Millikan

Robert Boyle

Robert Boyle (irsko Robaird Ó Bhaoill) je bil angleški fizik, kemik, teolog in izumitelj irskega porekla, * 25. januar 1627, grad Lismore, Munster, Irska, † 30. december 1691, London, Anglija.

Poglej Fizika in Robert Boyle

Robert Coleman Richardson

Robert Coleman Richardson, ameriški eksperimentalni fizik, * 26. junij 1937, Washington, ZDA, † 19. februar 2013, Ithaca, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Robert Coleman Richardson

Robert Julius Trumpler

Robert Julius Trumpler, švicarsko-ameriški astronom, * 2. oktober 1886, Zürich, Švica, † 10. september 1956, Berkeley, Kalifornija, ZDA.

Poglej Fizika in Robert Julius Trumpler

Robert Laurence Mills

Robert Laurence Mills, ameriški fizik, * 15. april 1927, Englewood, New Jersey, ZDA, † 27. oktober 1999.

Poglej Fizika in Robert Laurence Mills

Robert Wald

Robert Manuel Wald, ameriški fizik in kozmolog, * 29. junij 1947, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Robert Wald

Roger Bacon

Roger Bacon, angleški učenjak, teolog, filozof, šolski prenovitelj in manjši brat, * 1214, Ilchester, Somerset, grofija Somersetshire ali Bisley, Gloucester, Anglija, † 1294, (verjetno) Oxford.

Poglej Fizika in Roger Bacon

Ronald Buta

Ronald J. Buta, ameriški astronom, * 1952.

Poglej Fizika in Ronald Buta

Ronald Sega

Ronald "Ron" Michael Sega (tudi Ronald Šega), ameriški astronavt, častnik in fizik slovenskega porekla, * 4. december 1952, Cleveland, Ohio, ZDA.

Poglej Fizika in Ronald Sega

Ruđer Josip Bošković

Ruđer Josip Bošković, dubrovniški fizik, astronom, matematik, geodet, filozof, inženir, hidrograf, diplomat, pesnik in jezuit, * 18. maj 1711, Dubrovnik, Dubrovniška republika (danes Hrvaška), † 13. februar 1787, Milano, Italija.

Poglej Fizika in Ruđer Josip Bošković

Russell Alan Hulse

Russell Alan Hulse, ameriški fizik, * 28. november 1950, New York, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Russell Alan Hulse

Sally Kristen Ride

Sally Kristen Ride, ameriška fizičarka in astronavtka, * 26. maj 1951, Encino, Los Angeles, Kalifornija, ZDA, † 23. julij 2012, La Jolla, Kalifornija.

Poglej Fizika in Sally Kristen Ride

Salvador Dalí

Salvador Felip Jacint Dalí Domènech ali Salvador Felipe Jacinto Dalí Domènech, markiz Pubolski, španski umetnik, * 11. maj 1904, Figueres, Katalonija, Španija, † 23. januar 1989.

Poglej Fizika in Salvador Dalí

Samantha Carter

Stotnica/majorka/podpolkovnica Samantha Carter je ena izmed osrednjih likov serije Zvezdna vrata.

Poglej Fizika in Samantha Carter

Samuel Pierpont Langley

Samuel Pierpont Langley, ameriški astronom, fizik, izumitelj in letalski inženir, * 22. avgust 1834, Roxbury pri Bostonu, Massachusetts, ZDA, † 27. februar 1906, Aiken, Okrožje Aiken, Južna Karolina, ZDA.

Poglej Fizika in Samuel Pierpont Langley

Sándor Mikola

Sándor Mikola (slovensko Aleksander Mikola) madžarski matematik, fizik, politik in iredentist slovenskega rodu, * 16. april 1871, Gornji Petrovci, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 1. oktober 1945, Nagykanizsa, Madžarska.

Poglej Fizika in Sándor Mikola

Schrödingerjeva enačba

Schrödingerjeva enáčba v fiziki opisuje časovno odvisnost kvantnomehanskih sistemov.

Poglej Fizika in Schrödingerjeva enačba

Sergej Pahor

Sergej Pahor, slovenski fizik, * 7. december 1930, Postojna, † 6.

Poglej Fizika in Sergej Pahor

Sergej Vladimirovič Iljušin

Sergej Vladimirovič Iljušin (rusko Серге́й Владими́рович Илю́шин), ruski general, letalski inženir in vojaški pilot, * 30. marec 1894, Diljalevo pri Vologdi, Rusija, † 9. februar 1977, Moskva, Rusija.

Poglej Fizika in Sergej Vladimirovič Iljušin

Sevalni tlak

Seválni tlák je v fiziki tlak, ki deluje na kakšno površino, izpostavljeno elektromagnetnemu valovanju.

Poglej Fizika in Sevalni tlak

Seznam akademskih disciplin

To je seznam akademskih disciplin oziroma področij.

Poglej Fizika in Seznam akademskih disciplin

Seznam filozofskih vsebin

Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.

Poglej Fizika in Seznam filozofskih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih vsebin poskuša podati večino člankov, ki se v Wikipediji nanašajo na fiziko in prvenstveno služi za nadzorovanje sprememb.

Poglej Fizika in Seznam fizikalnih vsebin

Seznam fizikalnih zakonov

Spodaj je seznam fizikalnih zakonov, odkritih v znanosti in še posebej v fiziki.

Poglej Fizika in Seznam fizikalnih zakonov

Seznam meteorologov

Seznam pomembnih meteorologov in klimatologov.

Poglej Fizika in Seznam meteorologov

Sferni koordinatni sistem

Prikazan je sferni koordinatni sistem v odnosu do kartezičnega Sfêrni ali krógelni koordinátni sistém je krivočrtni sistem koordinat v trirazsežnem prostoru, s pomočjo katerega enolično določimo lego točk na sferi ali sferoidu.

Poglej Fizika in Sferni koordinatni sistem

Sigma

Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.

Poglej Fizika in Sigma

Sila

Síla (oznaka F) je v fiziki količina, ki povzroča, da telo pospešuje in mu spreminja njegov hitrostni vektor.

Poglej Fizika in Sila

Silikon

Silikon Silikoni so polimerske spojine silicija, ki so nastale z nadzorovano kondenzacijo ortosilikatne kisline.

Poglej Fizika in Silikon

Simetrija

Simetríja je lastnost geometrijskih likov, teles, enačb in drugih takšnih predmetov.

Poglej Fizika in Simetrija

Simon Dolar

Simon Dolar, slovenski fizik, filozof in kritik, * 26. oktober 1877, Hotinja vas, † 24. julij 1966, Ljubljana.

Poglej Fizika in Simon Dolar

Simon van der Meer

Simon van der Meer, nizozemski fizik, * 24. november 1925, Haag, Nizozemska, † 4. marec 2011, Ženeva, Švica.

Poglej Fizika in Simon van der Meer

Sipanje

Sípanje označuje v fiziki dva pojava.

Poglej Fizika in Sipanje

Sistem linearnih enačb

točka, kjer se križajo. Sistem linearnih enačb ali preprosto linearni sistem je serija linearnih enačb, ki imajo isti nabor neznank.

Poglej Fizika in Sistem linearnih enačb

Skalarno polje

Skalarno polje je funkcija, ki vsaki točki prostora pripiše skalar.

Poglej Fizika in Skalarno polje

Sklopitev

Sklopitev je v fiziki povezava med dvema ali več fizičnih sistemov, ki vplivajo drug na drugega.

Poglej Fizika in Sklopitev

Sklopitvena konstanta

Sklopitvena konstanta (oznaka \alpha \!\) je v fiziki (kvantni teoriji polja) brezrazsežno število, ki določa velikost interakcije med delci ali polji.

Poglej Fizika in Sklopitvena konstanta

Slobodan Žumer

Slobodan Žumer, slovenski fizik, * 9. maj 1945, Ljubljana.

Poglej Fizika in Slobodan Žumer

Snov

Snóv je po sodobnem pogledu vsaka znanstveno opazljiva entiteta.

Poglej Fizika in Snov

Solvay

Solvay se lahko nanaša na.

Poglej Fizika in Solvay

Specifična toplota

vodikove atome Specífična toplôta (redkeje tudi svójska toplôta ali specífična toplôtna kapacitéta) je v fiziki toplota, potrebna, da en kilogram snovi segrejemo za en kelvin.

Poglej Fizika in Specifična toplota

Spektroskopija

prizmo Spektroskopíja (tudi spektrálna analíza) je fizikalna disciplina, ki se ukvarja z analizo energije sevanja po stiku s snovjo.

Poglej Fizika in Spektroskopija

Spinor

Möbiusovega traku, pri čemer pride do spremembe predznaka, ko se krožnica (»fizikalni sistem«) zvezno vrti s polnim obratom 360°. Spínor je v matematiki in fiziki, ter še posebej v teoriji ortogonalnih grup (kot sta vrtenje ali Lorentzeva grupa), element kompleksnega vektorskega prostora, ki razširja pojem prostorskega vektorja.

Poglej Fizika in Spinor

Splošna plinska konstanta

Splôšna plínska konstánta (označbe R\,, R_\, in R_\,, redkeje R_\,, R_\,, R^ ali R^\) je v fiziki konstanta, ki nastopa v splošni plinski enačbi (enačbi stanja za idealni plin): pa tudi v drugih enačbah, na primer v enačbi za Nernstov potencial.

Poglej Fizika in Splošna plinska konstanta

Splošna teorija relativnosti

Splôšna teoríja rêlativnosti in ~ relatívnosti (ali skrajšano STR, angleško GR) je fizikalna teorija gravitacije, ki jo je leta 1915 razvil in leta 1916 objavil Albert Einstein.

Poglej Fizika in Splošna teorija relativnosti

Splošni gravitacijski zakon

Splòšni gravitacíjski zákon (tudi Newtonov gravitacijski zakon ali zakon težnosti) v fiziki pojasnjuje, da gravitacijska sila pojema z razdaljo.

Poglej Fizika in Splošni gravitacijski zakon

Spontani zlom simetrije

Spontani zlom simetrije je v fiziki pojav, da sistem, ki je simetričen glede na kakšno grupo simetrij, preide v nesimetrično vakuumsko stanje.

Poglej Fizika in Spontani zlom simetrije

Spremenljivka

Spremenljívka je v matematiki in računalništvu simbol, ki označuje količino ali simbolno predstavitev.

Poglej Fizika in Spremenljivka

Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Sri Srinivasa Ajangar Ramanudžan (tudi Aiyangar, Aaiyangar, Iyengar) (tamilsko ஸ்ரீனிவாஸ ஐயங்கார் ராமானுஜன்), FRS, indijski matematik tamilskega rodu, * 22. december 1887, Erode, Tamil Nadu, Britanska Indija (sedaj Indija), † 22. april 1920, Četput, Madras (sedaj Čenaj), Britanska Indija.

Poglej Fizika in Srinivasa Ajangar Ramanudžan

Stanislav Južnič

Stanislav Južnič, slovensko-ameriški fizik in zgodovinar, * 11. december 1955, San Francisco, ZDA.

Poglej Fizika in Stanislav Južnič

Stanislaw Marcin Ulam

Stanisław Marcin Ulam, poljsko-ameriški matematik, * 13. april 1909, Lvov, Poljska, (tedaj Lemberg), sedaj Ukrajina, † 13. maj 1984, Santa Fe, Nova Mehika, ZDA.

Poglej Fizika in Stanislaw Marcin Ulam

Stanko Bloudek

Stanko Bloudek, slovenski letalski konstruktor, športnik, načrtovalec športnih objektov, * 11. februar 1890, Idrija, † 26. november 1959, Ljubljana.

Poglej Fizika in Stanko Bloudek

Stanko Lorger

Stanko Lorger, slovenski matematik in atlet, * 14. februar 1931, Buče † 25. april 2014, Ljubljana.

Poglej Fizika in Stanko Lorger

Stanko Uršič

Stanko Uršič, slovenski gimnazijski profesor in matematik ter publicist, * 26. februar 1917, Cerkno, † 14. avgust 2000, Ljubljana.

Poglej Fizika in Stanko Uršič

Starost Zemlje

Starost Zemlje je vprašanje, s katerim se je od nekdaj ukvarjalo veliko ljudi.

Poglej Fizika in Starost Zemlje

Statika

Státika je v fiziki in tehniki veja mehanike, ki obravnava sisteme v statičnem ravnovesju, torej konstrukcije, ki pod vplivom zunanjih sil kot celota mirujejo, ob tem pa se tudi njihovi posamezni sklopi glede na druge sklope ne gibljejo.

Poglej Fizika in Statika

Statistična fizika

Statistična fizika je znanstveno področje fizike, ki se ukvarja z matematičnim opisom narave in naravnih pojavov.

Poglej Fizika in Statistična fizika

Stefan-Boltzmannov zakon

Stefan-Boltzmannov zákon (tudi Stefanov zákon) o sevanju črnega telesa je v fiziki zakon, po katerem je gostota energijskega toka j*, ki ga seva črno telo, sorazmerna četrti potenci njegove termodinamične temperature T: Jožef Stefan Ludwig Edward Boltzmann Sorazmernostna fizikalna konstanta σ.

Poglej Fizika in Stefan-Boltzmannov zakon

Steinerjev izrek

Masni vztrajnostni moment valja okrog tvorilke ζ Steinerjev izrek za vztrajnostni moment ploskve Steinerjev izrek (tudi Huygens-Steinerjev izrek ali redkeje izrek o vzporedni osi) v fiziki podaja masni vztrajnostni moment Jζ togega telesa okrog dane osi vrtenja ζ: kjer je J* vztrajnostni moment okrog vzporedne osi skozi težišče telesa, m masa telesa in r* pravokotna razdalja med osema.

Poglej Fizika in Steinerjev izrek

Stisljivost

Stisljívost (oznaka &chi) je v fiziki snovna konstanta, določena pri deformaciji snovi kot razmerje med relativno spremembo prostornine telesa (ΔV/ V) in spremembe tlaka (Δp), ki je povzročil to spremembo.

Poglej Fizika in Stisljivost

Stisljivostni modul

Stisljívostni módul (običajna oznaka K) je v fiziki snovna konstanta, ki podaja odpor snovi na enakomerno vsestransko stiskanje.

Poglej Fizika in Stisljivostni modul

Stoicizem

Stoicízem je smer helenistične filozofije, ki jo je ustanovil Zenon Kitijski v Atenah v zgodnjem 3. stoletju pr. n. št. Izkazala se je za priljubljeno in stanovitno filozofijo ter pridobivala privržence po vsej Grčiji in Rimskem imperiju, dokler niso po ukazu cesarja Justinijana I. leta 529 zaprli vseh filozofskih šol, ki se niso skladale s krščansko vero.

Poglej Fizika in Stoicizem

Stojan Zalar

Stojan Zalar, slovenski metalurg, * 3. avgust 1921, Šoštanj, † oktober 1990, Poughkeepsei, ZDA.

Poglej Fizika in Stojan Zalar

Stopnja (matematika)

Stopnja ima v matematiki različne pomene.

Poglej Fizika in Stopnja (matematika)

Strojništvo

Strôjništvo (tudi strójništvo) je tehniška veda, ki pri načrtovanju in izdelavi uporabnih naprav, predmetov ali strojev uporablja fizikalna načela.

Poglej Fizika in Strojništvo

Subrahmanyan Chandrasekhar

Subrahmanyan Chandrasekhar (tamilsko சுப்பிரமணியன் சந்திரசேகர், FRS, ameriško-indijski fizik, astrofizik in matematik, * 19. oktober 1910, Lahore, Britanska Indija, (sedaj Pakistan), † 21. avgust 1995, Chicago, Illinois, ZDA.

Poglej Fizika in Subrahmanyan Chandrasekhar

Suha teža

Suha teža biomase za različna kuriva Suha teža je masa snovi, pripravka, materiala ali organizma brez vsebnosti vode.

Poglej Fizika in Suha teža

Supernaloga

Súpernalóga je v matematiki in filozofiji naloga z neskončnim številom korakov opravljena v končnem času.

Poglej Fizika in Supernaloga

Superprevodnost

kapljevinskem dušiku prikazuje Meissnerjev pojav Súperprevódnost (tudi súpraprevódnost) je v fiziki pojav, da električna upornost snovi (t. i. superprevodnikov) pri določeni, za dano snov značilni zelo nizki temperaturi, skokovito pade na nič.

Poglej Fizika in Superprevodnost

Svetloba

valovne dolžine (rdeča) in krajše valovne dolžine (modra) se s tem loči. Svetlôba je elektromagnetno sevanje pri različnih valovnih dolžinah oziroma frekvencah.

Poglej Fizika in Svetloba

Svetovnica

Svetóvnica točkastega telesa je v fiziki množica dogodkov pri njegovem gibanju skozi štirirazsežni prostor-čas.

Poglej Fizika in Svetovnica

Tahion

Táhion ali tahión (grško ταχύς: takhús - hiter) je domnevni delec, ki vedno potuje z »nadsvetlobno« hitrostjo.

Poglej Fizika in Tahion

Taksonomija

Taksonomíja (grško τάχις: táksis red, razpored, ureditev + νόμος: nómos - zakon, zakonitost; latinsko taxo) oziroma (v biologiji) starejše ime sistemátika se lahko nanaša na stopenjsko razvrstitev stvari oziroma na načela, ki podpirajo razvrstitev.

Poglej Fizika in Taksonomija

Tatomir Anđelić

Tatomir P. Anđelić, srbski matematik, * 11. november 1903, zaselek Bukovac, Bečanj, Srbija, † 7. avgust 1993, Beograd, ZR Jugoslavija.

Poglej Fizika in Tatomir Anđelić

Tau

Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.

Poglej Fizika in Tau

Težišče

Trikotnik s težiščnicami in težiščem Težíšče je v fiziki točka telesa, na katero je navor sile teže enak nič.

Poglej Fizika in Težišče

Tekočina

Tekočína (tudi flúid) je skupno ime za podmnožico faz snovi, ki zajema kapljevine in pline, v posplošenem smislu pa lahko med tekočine uvrščamo tudi plazmo in plastične trdnine.

Poglej Fizika in Tekočina

Tel Aviv

Tel Aviv – Yafo (hebrejsko: תֵּל־אָבִיב-יָפוֹ; navadno imenovan le Tel Aviv) je drugo največje mesto države Izrael, ki leži na sredozemski obali.

Poglej Fizika in Tel Aviv

Telo (fizika)

Teló (redkeje tudi fizikálno teló) je v fiziki je množina mas, ki jo obravnavamo kot eno.

Poglej Fizika in Telo (fizika)

Tenzor

kocke '''e'''1, '''e'''2 in '''e'''3. Ténzor je v matematiki posplošena linearna količina, oziroma geometrijska entiteta, ki jo lahko izrazimo z večrazsežno tabelo, oziroma matriko, relativno glede na izbiro baze.

Poglej Fizika in Tenzor

Teoretična fizika

Teorétična fízika (tudi teoríjska fízika in redkeje teorétska fízika) poskuša razumeti svet z izdelavo modela, ki odslikuje stvarnost in z njim poskuša pojasniti in napovedati fizikalne pojave.

Poglej Fizika in Teoretična fizika

Teoretična kemija

Teoretična kemija je področje kemije, ki skuša s pomočjo fizike razložiti in napovedati kemijske pojave.

Poglej Fizika in Teoretična kemija

Teorija

Teoríja (starogrško: theorein - gledati, opazovati) je zamisel ali spoznanje o nekem pojavu, ki največkrat temelji na opazovanju.

Poglej Fizika in Teorija

Teorija grup

Teoríja grúp je matematična disciplina, nastala v 19.

Poglej Fizika in Teorija grup

Teorija relativnosti

Slavna enačba Teoriji relativnosti sta dve fizikalni teoriji, ki ju je objavil Albert Einstein: posebna teorija relativnosti in splošna teorija relativnosti.

Poglej Fizika in Teorija relativnosti

Teorija superstrun

Teoríja súperstrún je sodobna fizikalna teorija, ki poskuša opisati vse osnovne delce in osnovne sile narave z enotnim prijemom.

Poglej Fizika in Teorija superstrun

Teorija velikega poenotenja

Teorija velikega poenotenja ali veliko poenotenje (angleško grand unification, grand unified theory ali okrajšano GUT) je fizikalna teorija, ki združuje močno interakcijo in elektrošibko interakcijo.

Poglej Fizika in Teorija velikega poenotenja

Teorija vsega

Teorija vsega (tudi kvantna teorija gravitacije) je fizikalna teorija, ki bi gravitacijo združila z drugimi osnovnimi silami narave.

Poglej Fizika in Teorija vsega

Termodinamika

Carnotovega cikla Termodinamika (iz starogrškega, therme - toplota in, dynamis – sprememba, moč) je veja fizike, ki se ukvarja s toploto in temperaturo in njuno povezavo z energijo, delom, sevanjem in lastnostmi snovi.

Poglej Fizika in Termodinamika

Termodinamska spremenljivka

Termodinámska spremenljívka je fizikalna količina, enolično določena s stanjem termodinamičnega sistema.

Poglej Fizika in Termodinamska spremenljivka

Termoelektrični pojav

Têrmoeléktrični pojáv označuje skupino fizikalnih pojavov, pri katerih gre za neposredno pretvorbo temperaturne razlike v električno napetost in obratno.

Poglej Fizika in Termoelektrični pojav

TeX

TeX (IPA:, včasih s posnemanjem logotipa zapisano TEX, grški koren \tau\epsilon\chi) je programsko okolje za urejevanje (oblikovanje in izpis) besedil, ki ga je ustvaril znani ameriški matematik, računalnikar in programer Donald Knuth.

Poglej Fizika in TeX

TGV

Lokomotiva serije TGV Duplex na postaji ''Gare de Lyon'' v Parizu TGV (kratica za Train à Grande Vitesse) je francoski sistem hitrih vlakov, ki ga upravljata koncern Alstom in francosko javno podjetje SNCF.

Poglej Fizika in TGV

Théophile Ernest de Donder

Théophile Ernest de Donder, belgijski matematik in fizik, * 19. avgust 1872, Bruselj, Belgija, † 11. maj 1957, Bruselj.

Poglej Fizika in Théophile Ernest de Donder

Thomas Townsend Brown

Thomas Townsend Brown, ameriški fizik, * 18. marec 1905, Zanesville, Ohio, ZDA, † 22. oktober 1985, Avalon, otok Catalina, Kalifornija.

Poglej Fizika in Thomas Townsend Brown

Tim Berners-Lee

Sir Timothy John »Tim« Berners-Lee, OM, KBE, FRS, britanski informatik, * 8. junij 1955, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Fizika in Tim Berners-Lee

Tir

Tír ali tírnica je v fiziki pot, ki jo opravi telo pri svojem gibanju.

Poglej Fizika in Tir

Tlak

Tlák ali pritísk (oznaka p ali redkeje P) je kot fizikalna intenzivna količina razmerje med velikostjo ploskovno porazdeljene (normalne) sile Fn in površino ploskve S, na katero ta sila prijemlje.

Poglej Fizika in Tlak

Točka

Tóčka ima več pomenov.

Poglej Fizika in Točka

Točka (geometrija)

Tóčka je poleg premice in ravnine eden osnovnih pojmov geometrije.

Poglej Fizika in Točka (geometrija)

Točkasto telo

točko (vijolični krog). kroženju Tóčkasto teló (ali másna tóčka, točkóvna mása, oziroma másni délec) je v fiziki idealizacija telesa, pri kateri se lahko njegove razsežnosti zanemari glede na njegove premike pri gibanju.

Poglej Fizika in Točkasto telo

Togo telo

Tógo teló je v fiziki idealizacija končnorazsežnega trdnega telesa, pri kateri se zanemari deformacijo in privzame, da se razdalja med poljubnima izbranima točkama telesa ne spreminja, tudi če nanj delujejo zunanje sile.

Poglej Fizika in Togo telo

Translacija

Translacija Translácija ali vzporédni premík je v fiziki gibanje togega telesa, pri katerem se njegovi deli gibljejo po vzporednih krivuljah, tako da ostaja telo ves čas vzporedno z začetno lego.

Poglej Fizika in Translacija

Transportni pojav

Transpôrtni pojáv označuje v fiziki razred pojavov, pri katerih gre za prevajanje energije, snovi, električnega naboja ipd.

Poglej Fizika in Transportni pojav

Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca

Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca je peta in zadnja knjiga iz zbirke.

Poglej Fizika in Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca

Troposkina

Darrieusova vetrna turbina (ima vertikalno os) ima lopatice, ki imajo približno obliko troposkine, da se zmanjšajo upogibne napetosti. Troposkina je v fiziki in geometriji krivulja, ki jo ima idealna vrv, če je pritrjena na svojih konceh in se vrti okoli osi s konstantno kotno hitrostjo.

Poglej Fizika in Troposkina

Trzaj (fizika)

Trzáj je v fiziki stopnja spreminjanja pospeška.

Poglej Fizika in Trzaj (fizika)

Tullio Regge

Tullio Regge, italijanski fizik, * 11. julij 1931, Torino, Italija, † 23. oktober 2014, Orbassano.

Poglej Fizika in Tullio Regge

Ubežna hitrost

Ubéžna hitróst (tudi drúga kózmična hitróst) je v fiziki za dano gravitacijsko polje najmanjša hitrost, ki jo telo potrebuje, da se brez pogona neskončno oddalji od vira gravitacijskega polja, oziroma da ne pade nazaj ali da ne ostane v tiru na določeni razdalji od izvora.

Poglej Fizika in Ubežna hitrost

Umeritvena teorija

Umeritvene teorije so v fiziki široko sprejete teorije standardnega modela.

Poglej Fizika in Umeritvena teorija

Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Pečat univerze Univerza Friedricha Schillerja v Jeni (kratica FSU) je javna univerza s sedežem v mestu Jena v nemški zvezni deželi Turingija.

Poglej Fizika in Univerza Friedricha Schillerja v Jeni

Univerza v Freiburgu

Univerza v Freiburgu (nemško Albert-Ludwigs-Universität Freiburg) je univerza v Freiburgu (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1457.

Poglej Fizika in Univerza v Freiburgu

Univerza v Göttingenu

Univerza v Göttingenu (tudi Georgia Augusta) je univerza v Göttingenu (Nemčija), ki jo je leta 1734 ustanovil Jurij II. Britanski, kralj Velike Britanije in elektor Hannovra.

Poglej Fizika in Univerza v Göttingenu

Univerza v Hannovru

Univerza v Hannovru (nemško Gottfried Wilhelm Leibniz Universität Hannover) je univerza v Hannovru (Nemčija), ki je bila ustanovljena leta 1831.

Poglej Fizika in Univerza v Hannovru

Univerza v Heidelbergu

Univerzitetna knjižnica, simbol Univerze v Heidelbergu. ''Alte Universität'', delo Johanna Adama Breuniga, je sedež rektorja Univerza v Heidelbergu je univerza s sedežem v Heidelbergu v nemški zvezni deželi deželi Baden-Württemberg.

Poglej Fizika in Univerza v Heidelbergu

Univerza v Ljubljani

Univerza v Ljubljani je najstarejša in s 40.000 študenti (v študijskem letu 2016/17) največja univerza v Sloveniji.

Poglej Fizika in Univerza v Ljubljani

Upor

Upòr ima lahko več pomenov.

Poglej Fizika in Upor

Upor sredstva

Upòr je v fiziki pojav, da na telo, ki se giblje v tekočini, deluje sila upora, ki ima nasprotno smer od smeri gibanja, ali pojav, da se tekočina upira pretakanju po cevi.

Poglej Fizika in Upor sredstva

Uspehi fizičeskih nauk

Uspehi fizičeskih nauk (Napredki fizikalnih znanosti, kratica UFN) je znanstvena revija, ki objavlja najaktualnejše probleme iz fizike in z njo povezanih znanosti.

Poglej Fizika in Uspehi fizičeskih nauk

UV

UV je kratica, ki lahko pomeni.

Poglej Fizika in UV

V

V v V je triindvajseta črka slovenske abecede.

Poglej Fizika in V

Vakuum

Vakuumska črpalka s stekleno zvonasto posodo za poučevalske namene z začetka 20. stoletja, Schulhistorische Sammlung, Bremerhaven žarnice vsebuje delni vakuum, po navadi z dodanim argonom, ki varuje volframovo žičko Vákuum (tudi vakum, latinsko vacuus - prazen, prost) je prazen prostor, prostor brez molekul, atomov ali podatomskih delcev.

Poglej Fizika in Vakuum

Valovno število

Valovno število je v fiziki značilnost valovanja, ki je definirana kot.

Poglej Fizika in Valovno število

Veda

Véda je skupek znanj, postopkov in metod, ki preučujejo in razvijajo znanje o določeni temi, stvari.

Poglej Fizika in Veda

Vektor

Vektor (latinsko vector – nosilec; iz vehere – nositi) je izraz, ki označuje v različnih vedah naslednje pojme.

Poglej Fizika in Vektor

Vektor (matematika)

točke A \!\, do točke B \!\,. Véktor (latinsko vector – nosilec; iz vehēre – nositi) ali evklídski véktor je v matematiki, fiziki in inženirstvu količina, ki ima velikost (dolžino ali normo) in smer, nima pa lege.

Poglej Fizika in Vektor (matematika)

Vektor četverec

Véktor četvêrec (ali kar četvêrec in 4-vektor) je v teoriji relativnosti (PTR, STR) vektor v štirirazsežnem realnem vektorskem prostoru, katerega komponente se pri rotacijah in translacijah inercialnega koordinatnega sistema obnašajo kot krajevne in časovne koordinate (ct, x, y, z).

Poglej Fizika in Vektor četverec

Venceslav Rutar

Venceslav Rutar, slovenski fizik, * 30. avgust 1950, Modrej Rutar je na ljubljanski na FNT študiral tehniško fiziko ter tu 1974 diplomiral in 1980 doktoriral.

Poglej Fizika in Venceslav Rutar

Vesolje

Galaksije lesores, Pariz 1888, barve Heikenwaelder Hugo, Dunaj 1998 Vesólje ali vsemírje je pojem, s katerim so v prvi polovici 20.

Poglej Fizika in Vesolje

Victor Franz Hess

Victor Francis Hess, avstrijsko-ameriški fizik, * 24. junij 1883, Grad Waldstein pri Peggau, Avstro-Ogrska (danes Avstrija), † 17. december 1964, Mount Vernon, New York, ZDA.

Poglej Fizika in Victor Franz Hess

Viktor Dimic

Viktor Dimic, slovenski fizik, * 24. januar 1934, Moste pri Kamniku.

Poglej Fizika in Viktor Dimic

Viktor Kuzmič Abalakin

Viktor Kuzmič Abalakin, ruski astronom, * 27. avgust 1930, Odesa, Sovjetska zveza (danes Ukrajina), † 23. april 2018.

Poglej Fizika in Viktor Kuzmič Abalakin

Vincenzo Viviani

Vincenzo Viviani, italijanski matematik in fizik, * 5. april 1622, Firence, Italija, † 22. september 1703, Firence.

Poglej Fizika in Vincenzo Viviani

Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Aleksandrovič Fok (večkrat zapisano tudi Fock), ruski fizik in matematik, * 22. december 1898, Sankt Peterburg, Ruski imperij (sedaj Rusija), † 27. december 1974, Leningrad, Sovjetska zveza (sedaj Sankt Peterburg, Rusija).

Poglej Fizika in Vladimir Aleksandrovič Fok

Vladimir Žitko

Vladimir Žitko, slovenski gimnazijski profesor, * 15. junij 1903, Gorica, † 13. oktober 1954, Ljubljana.

Poglej Fizika in Vladimir Žitko

Vladimir Nazor

Vladimir Nazor, hrvaški pedagog, politik, pesnik, esejist, romanopisec in prevajalec, * 30. maj 1876, Postira, † 19. junij 1949, Zagreb.

Poglej Fizika in Vladimir Nazor

Vodik

Vodík je kemični element s simbolom H, atomskim številom 1 in atomsko maso 1,00794 u. Je najlažji element v periodnem sistemu elementov.

Poglej Fizika in Vodik

Vojaška akademija Združenih držav Amerike

Vojaška akademija Združenih držav Amerike (angleško United States Military Academy (USMA); tudi West Point) je vojaška akademija Združenih držav Amerike in bivša vojaška postojanka.

Poglej Fizika in Vojaška akademija Združenih držav Amerike

Vojmir Bratina

Vojmir Bratina, slovenski fizik, * 21. februar 1916, Šturje, † 18. januar 1997, Toronto.

Poglej Fizika in Vojmir Bratina

Vrtenje

Animacija vrtenja krogle okoli svoje osi. Vrtênje ali rotácija je gibanje okrog dane osi.

Poglej Fizika in Vrtenje

Vztrajnost

Vztrájnost je v fiziki značilnost teles, da vztrajajo v enakomernem gibanju in se upirajo spremembi velikosti ali smeri hitrosti.

Poglej Fizika in Vztrajnost

Vztrajnostni moment

Skakalki v vodo zmanjšata svoj vztrajnostni moment, da bi povečali hitrost vrtenja Másni vztrájnostni momênt je skalarna fizikalna količina, določena kot sorazmernostni koeficient med navorom in kotnim pospeškom pri vrtenju togega telesa okrog nepremične osi.

Poglej Fizika in Vztrajnostni moment

Vztrajnostni polmer

Vztrájnostni polmér plôskve je fizikalna količina, določena glede na izbrano nepremično os vrtenja kot kvadratni koren količnika med vztrajnostnim momentom ploskve I in ploščine ploskve S. Po navadi ga označujemo z malo črko i, v tujejezični literaturi pa s črko r.

Poglej Fizika in Vztrajnostni polmer

W

W w W (dvojni v) je črka latinske abecede.

Poglej Fizika in W

Warren de la Rue

Warren de la Rue, angleški astronom, kemik in izumitelj, * 18. januar 1815, Guernsey, Kanalski otoki, † 19. april 1889, London, Anglija.

Poglej Fizika in Warren de la Rue

Wienov zakon

temperature belo Wienov zákon (tudi Wienov zakon o premiku) je v fiziki zakon, po katerem je zmnožek valovne dolžine \lambda_ vrha spektralne gostote sevanja črnega telesa in njegove absolutne temperature T konstanten: Sorazmernostna fizikalna konstanta: je Wienova konstanta.

Poglej Fizika in Wienov zakon

Wignerjev prijatelj

Wignerjev prijatelj (ali paradoks Wignerjevega prijatelja) je v fiziki miselni preskus ali paradoks, ki ga je predlagal fizik Eugene Paul Wigner leta 1961 in je razširitev preskusa s Schrödingerjevo mačko, ta pa je nastala zaradi problemov Berkeley-københavnske interpretacije nerelativistične kvantne mehanike (predvsem Bohr, Heisenberg, pa tudi Dirac, Pauli, von Neumann).

Poglej Fizika in Wignerjev prijatelj

Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Eduard Weber, nemški fizik, * 24. oktober 1804, Wittenberg, Saška, (sedaj Nemčija), † 23. junij 1891, Göttingen, Nemčija.

Poglej Fizika in Wilhelm Eduard Weber

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Poglej Fizika in Wilhelm Röntgen

Wilhelm Wien

Wilhelm Carl Werner Otto Fritz Franz Wien, nemški fizik, * 13. januar 1864, Gaffken (sedaj Parusnoje, Kaliningrajska oblast, Rusija) pri Fischhausnu (sedaj Primorsk), Vzhodna Prusija, † 30. avgust 1928, München, Nemčija.

Poglej Fizika in Wilhelm Wien

Willard Sterling Boyle

Willard Sterling Boyle, kanadski fizik, * 19. avgust 1924, Amherst, Nova Škotska, Kanada, † 7. maj 2011, Halifax Boyle je leta 2009 skupaj s Smithom prejel Nobelovo nagrado za fiziko za izum polprevodniškega vezja za zajem slike, senzorja CCD.

Poglej Fizika in Willard Sterling Boyle

Willem Einthoven

Willem Einthoven, nizozemski fiziolog, * 22. maj, 1860, Semarang, Indonezija, † 29. september, 1927, Leiden, Nizozemska.

Poglej Fizika in Willem Einthoven

William Edwards Deming

Wiliam Edwards Deming, ameriški fizik in statistik, * 14. oktober 1900, Sioux City, Iowa, ZDA, † 20. december 1993, Washington, ZDA.

Poglej Fizika in William Edwards Deming

William George Unruh

William George »Bill« Unruh, FRS, kanadski fizik, astrofizik in kozmolog, * 28. avgust 1945, Winnipeg, Manitoba, Kanada.

Poglej Fizika in William George Unruh

William Henry Bragg

Sir William Henry Bragg, PRS, angleški fizik in kemik, * 2. julij 1862, Wigton, Westward, grofija Cumberland, Anglija, † 10. marec 1942, London, Anglija.

Poglej Fizika in William Henry Bragg

William Lawrence Bragg

Sir William Lawrence Bragg, FRS, avstralski fizik, * 31. marec 1890, Adelaide, Južna Avstralija, Avstralija, † 1. julij 1971, Waldringford pri Ipswichu, grofija Suffolk, Anglija.

Poglej Fizika in William Lawrence Bragg

William Rowan Hamilton

Sir William Rowan Hamilton, irski matematik, fizik in astronom, * 4. avgust 1805, Dublin, Irska, † 2. september 1865, Dublin.

Poglej Fizika in William Rowan Hamilton

Woldemar Voigt

Woldemar Voigt, nemški fizik, * 2. september 1850, Leipzig, Nemčija, † 13. december 1919, Göttingen, Nemčija.

Poglej Fizika in Woldemar Voigt

Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Ernst Pauli, avstrijski fizik, * 25. april 1900, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 15. december 1958, Zürich, Švica.

Poglej Fizika in Wolfgang Ernst Pauli

Wolfgang Rindler

Wolfgang Rindler, avstrijski fizik, * 18. maj 1924, Dunaj, † 8. februar 2019.

Poglej Fizika in Wolfgang Rindler

Yrjö Väisälä

Yrjö Väisälä (včasih tudi Yrjo Vaisala, IPA: 'yrjø 'væisælæ), finski fizik in astronom, * 6. september 1891 (po gregorijanskem koledarju), Kontiolahti Finska, † 21. julij 1971 (po gregorijanskem koledarju), Rymättylä, Finska.

Poglej Fizika in Yrjö Väisälä

Zakon o vzajemnem učinku

Ponazoritev vzajemnega učinka na dveh drsalcih Zakon o vzajemnem učinku (tudi 3. Newtonov zakon ali zakon o akciji in reakciji) je fizikalna zakonitost, ki jo je odkril Isaac Newton.

Poglej Fizika in Zakon o vzajemnem učinku

Zakoni termodinamike

Zakóni têrmodinámike (tudi glávni zakoni têrmodinámike) načeloma opisujejo značilnosti prenosa toplote in dela v spremembah stanja.

Poglej Fizika in Zakoni termodinamike

Zdravje

Zdravje je stanje telesnega, duševnega in socialnega blagostanja, in ne le odsotnost bolezni ali napake.

Poglej Fizika in Zdravje

Zeitschrift für Physik

Zeitschrift für Physik je bila nemška akademska revija, ki je izhajala med letoma 1920 in 1997.

Poglej Fizika in Zeitschrift für Physik

Zlom simetrije

Zlòm simetríje je pojem, ki sta ga v fiziko uvedla kitajsko-ameriška fizika Tsung-Dao Lee (rojen 1924) in Chen Ning Franklin Yang (rojen 1922).

Poglej Fizika in Zlom simetrije

Znanost

Znánost (− znanje) se nanaša na sistematično pridobivanje novega znanja o naravi in spoznanj, pridobljenih na ta način z obstoječim znanjem.

Poglej Fizika in Znanost

Zoisova nagrada

Zoisova nagrada je najvišja nagrada v Sloveniji za dosežke na področju znanstvenoraziskovalnega dela in razvojne dejavnosti.

Poglej Fizika in Zoisova nagrada

Zvezda

Zvézda je sijoče (plinasto) nebesno telo z veliko maso.

Poglej Fizika in Zvezda

Zvezdna ladja

Koncept medzvezdne ladje z ionskim pogonom, tehnologijo domnevno bližnje prihodnosti Zvezdna oz.

Poglej Fizika in Zvezdna ladja

1 − 2 + 3 − 4 + ···

delne vsote vrste 1 − 2 + 3 − 4 + ··· 1 − 2 + 3 − 4 + ··· je neskončna vrsta, katere členi so zaporedna cela števila z alternirajočimi predznaki.

Poglej Fizika in 1 − 2 + 3 − 4 + ···

126 (število)

126 (stó šéstindvájset) je naravno število, za katero velja 126.

Poglej Fizika in 126 (število)

137 (število)

137 (stó sédemintrídeset) je naravno število, za katero velja 137.

Poglej Fizika in 137 (število)

2 (število)

2 (dvá) je naravno število, za katero velja 2.

Poglej Fizika in 2 (število)

20 (število)

20 (dvájset) je naravno število, za katero velja 20.

Poglej Fizika in 20 (število)

2005

2005 (MMV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Fizika in 2005

28 (število)

28 (ósemindvájset) je naravno število, za katero velja 28.

Poglej Fizika in 28 (število)

50 (število)

50 (pétdeset) je naravno število, za katero velja velja 50.

Poglej Fizika in 50 (število)

8 (število)

8 (ósem) je naravno število, za katero velja 8.

Poglej Fizika in 8 (število)

82 (število)

82 (dváinósemdeset) je naravno število, za katero velja velja 82.

Poglej Fizika in 82 (število)

, Anton Urbas, Antony Valentini, Arheologija, Arhimed, Arhimedova točka, Aristotel, Arnold Sommerfeld, Arnold Wolfendale, Arthur Holly Compton, Astrobiologija, Astrofizika, Astronomija, Atmometer, Atomska, molekulska in optična fizika, Avicenna, Škrat, Švicarska državna tehniška visoka šola Zürich, Žiroskop, Življenje, Čas, Časovni pregled življenja Alberta Einsteina, Časovni pregled fizike črnih lukenj, Čistilna naprava, Čop (rodbina), Črna, Črtomir Zupančič, Črvina, Čuširo Hajaši, Émile Léonard Mathieu, Balistika, Balmerjeva serija, Bar (enota), Barometer, Bela luknja, Bernard Bolzano, Bert Sakmann, Bethe-Blochova enačba, Bibijana Čujec, Bioakustika, Biocenologija, Biofizika, Bionika, Blaise Pascal, Blender, Božo Kos, Bogdan Povh, Bolometer, Boltzmannov faktor, Boltzmannova porazdelitev, Brandon Carter, Branko Borštnik, Brezrazsežna količina, Brian May, Brownovo gibanje, C, Carl David Anderson, Carl Friedrich Gauss, Carl Friedrich von Weizsäcker, Carl Zeiss, Carl-Gustav Arvid Rossby, Casimirjev pojav, Charles Édouard Guillaume, Charles Francis Richter, Charles Glover Barkla, Charles Soret, Charles Wheatstone, Comptonov pojav, Copleyjeva medalja, Coulombov zakon, Curiejeva temperatura, D'Alembertovo načelo, Daniel Bernoulli, David Jonathan Gross, David Ruelle, Džul, Decibel, Delo (fizika), Detektor svetlobe, Diamagnetizem, Diamant, Diferencialna enačba, Digitalna fizika, Dimitrij Ivanovič Mendelejev, Dinozavri, Diracov zapis, Divergentna vrsta, Dogodek, Dolžina, Dopplerjev pojav, Dozimetrija, Društvo matematikov, fizikov in astronomov Slovenije, Dušan Avsec, Dušan Petrač, E = mc², Eddingtonova meja, Edgar Buckingham, Edward Andrade, Edward Crisp Bullard, Edward Witten, Ehrenfestov izrek, Ehrenfestov paradoks, Einsteinov zapis, Ekologija dela, Ekvivalentna doza, Eleanor Margaret Peachey Burbidge, Električna napetost, Električni naboj, Električni potencial, Električni tok, Električni upor, Elektrika in magnetizem, Elektrošibka interakcija, Elektromagnetno valovanje, Elektronska vrzel, Elektrooptični pojav, Elektrostatika, Elektrotehnik, Emmy Noether, Enačba, Enačba stanja, Energija, Energija ničelne točke, Enologija, Enotski vektor, Enrico Fermi, Epikur, Epsilon, Epsilon (razločitev), Ernest Orlando Lawrence, Ernst Emil Alexander Back, Ernst Karl Abbe, Ernst Mach, Ernst Pascual Jordan, Ernst Stuhlinger, Erwin Neher, Erwin Schrödinger, Eta (črka), Eter (fizika), Etuda št. 9 (Ligeti), Etude za klavir (Ligeti), EUFORIA, Eugene Paul Wigner, F, Faradayeva konstanta, Faza (fizika), Fazna hitrost, Felix Bloch, Ferdinand Seidl, Ferdinand von Lindemann, Fermijev problem, Filadelfijski poskus, Fizik, Fizika osnovnih delcev, Fizikalna fakulteta v Moskvi, Fizikalna količina, Fontana, Fotoelektrični pojav, Foton, Fran Čadež, Frančiškanska knjižnica, Ljubljana, François Jean Dominique Arago, François-Marie Raoult, Franc Hočevar, Franc Močnik (duhovnik), France Ahlin, France Avčin, France Bezjak, France Križanič, Francis Crick, Franck-Hertzev poskus, Franjo Dominko, Franjo Dugan (1874-1948), Franz Boas, Franz Carl Achard, Franz Ernst Neumann, Franz Serafin Exner, Franz Xaver von Wulfen, Fred Hoyle, Frederick Seitz, Freeman John Dyson, Friderik Pregl, Friedrich Ernst Dorn, Friedrich Mohs, Friedrich Wilhelm Bessel, Frits Zernike, G, Gabriel Gruber, Gabriel Lippmann, Gabriele Veneziano, Gabrijel Kernel, Galilejeva transformacija, Galileo Galilei, Gama, Gaussov gravitacijski zakon, Geoffrey Ingram Taylor, Geoffrey Ronald Burbidge, Geografija, Geografija Slovenije, Geologija, Geometrična vrsta, Geomorfologija, Georg Ferdinand Cantor, Georg von Békésy, George Biddell Airy, George Elwood Smith, George Fitzgerald Smoot III., George Green, George Lake, George Pólya, Georges Lemaître, Gerardus 't Hooft, Gibanje, Gimnazija Želimlje, Gimnazija Bežigrad, Gostota električnega polja, Gostota naboja, Gottfried Wilhelm Leibniz, Gradbeništvo, Gravitacijska anomalija, Gravitacijska fizika, Gravitacijska konstanta, Gravitacijska sklopitvena konstanta, Graviton, Grčija, Grška abeceda, Gregor Mendel, Grigorij Jakovljevič Perelman, Grupa, Guglielmo Marconi, Gustav Ludwig Hertz, Gustav Robert Kirchhoff, Gustav Theodor Fechner, H, Haldan Keffer Hartline, Hans Albrecht Bethe, Hans Christian Ørsted, Hans Georg Dehmelt, Heike Kamerlingh Onnes, Heinemanova nagrada, Heinrich Rubens, Hendrik Antoon Lorentz, Henry Augustus Rowland, Heraklit Pontski, Herbert Friedman, Herbert George Wells, Hermann Ludwig Ferdinand von Helmholtz, Hermann Oberth, Hilbertov prostor, Hilbertovi problemi, Hillova enačba (matematika), Hironari Mijazava, Histereza, Hitrost, Holger Bech Nielsen, Holografija, Horace Welcome Babcock, Hugh Everett, Humboldtovska univerza, Huygensovo načelo, I, Ibn Rušd, Ignacij Klemenčič, II. gimnazija Maribor, Indukcijski zakon, Induktivnost, Inercialni opazovalni sistem, Informatika, Institut "Jožef Stefan", Ipsilon (črka), Isaac Newton, Italija, Ivan Štalec, Ivan Šubic, Ivan Žmavc, Ivan Benigar (profesor), Ivan Berbuč, Ivan Leban (kemik), Ivan Macher, Ivan Molinaro, Ivan Supek, Ivan Tušek, Ivo Zobec, Izkoristek, Izočrte, Izotropija, Izrael, Izrek, Jacobus Cornelius Kapteyn, Jakob Žnidaršič, Jakob Čebular, Jakob Zupančič (znanstvenik), Jakov Borisovič Zeldovič, James Dewar, James Dwight Dana, James Prescott Joule, Janez Ferbar, Janez Možina, Janez Puhar, Janez Strnad, Janez Vrečko, Janez Zajec (naravoslovec), Janez Zorec, Jati-Matic, Jav, Prav in Nav, Javier Solana, Javljalnik dima, Jean Baptiste Perrin, Jean le Rond d'Alembert, Jean-Baptiste Biot, Jedrska fizika, Jedrska magnetna resonanca, Jennifer Wiseman, Jezuitski kolegij v Ljubljani, Jože Žabkar, Jožef Horvat, Jožef Stefan, Johann Friedrich Wilhelm Adolf von Baeyer, Johann Jakob Scheuchzer, Johann Josef Loschmidt, Johann Philipp Reis, Johannes Diderik van der Waals, Johannes Frischauf, Johannes Rydberg, Johannes Stark, John Archibald Wheeler, John Ashworth Ratcliffe, John Carlos Baez, John Henry Poynting, John Lewis Hall, John Paul Wild, John Polkinghorne, John Scott Haldane, John Stewart Bell, John William Strutt Rayleigh, Josef Allen Hynek, Josef Erben, Joseph Black, Joseph Fourier, Joseph John Thomson, Joseph Louis Gay-Lussac, Joseph-Louis de Lagrange, Josiah Willard Gibbs, Josip Žitek, Josip Celestina, Josip Križan, Josip Salomon Delmedigo, Juan Martín Maldacena, Julian Seymour Schwinger, Julij Nardin, Julius Plücker, Jure Zupan (kemik), Jurij Slatkonja, Jurij Vega, Kaluza-Kleinova teorija, Kamalakara, Kapa (črka), Karl Ferdinand Braun, Karl Popper, Karl Ulmer, Kemija, Kemijski element, Kemijski zakon, Kenneth Geddes Wilson, Kilopond, Kinematika, Kinetična teorija plinov, Kiralnost (fizika), Klasična gimnazija v Ljubljani, Klimatologija, Kožni pojav, Koideova enačba, Konstanta fine strukture, Konstantin Edvardovič Ciolkovski, Konstruiranje, Kotna hitrost, Kotni pospešek, Kovina, Kozmološko načelo, Kozmologija, Krajevni vektor, Kraljeva medalja, Krasoslovje, Kriobiologija, Kritična masa, Kritična točka, Krožna frekvenca, Krožna polarizacija, Kroneckerjeva delta, Kurt Gödel, Kvant, Kvantna mehanika, Kvazidelec, Lagrangeeva funkcija, Lavo Čermelj, Léon Nicolas Brillouin, Leó Szilárd, Legendrova transformacija, Legendrovi polinomi, Leidenfrostov pojav, Lennard-Jonesov potencial, Lenzovo pravilo, Leo Graetz, Leonard Susskind, Leonardo da Vinci, Leonhard Euler, Leopold Andree (učitelj), Levi-Civitajev simbol, Libracija, Liebnova nagrada, Liejeva grupa, Lise Meitner, Ločitev spina in naboja, Lojze Malovrh, Lojze Vodovnik, Lom svetlobe, Loránd Eötvös, Lorentzeva transformacija, Louis Poinsot, Louis-Victor Pierre Raymond de Broglie, Luboš Kohoutek, Ludwig Edward Boltzmann, Luka Lavtar, M, Machovo število, Machovo načelo, Madžarska, Magično število (fizika), Magnetizem, Magnituda, Manca Košir, Manometer, Marc William Buie, Marcel Grossmann, Marcel Jules Edouard Golay, Maria Goeppert-Mayer, Maria Montessori, Marian Smoluchowski, Marie Skłodowska-Curie, Marie von Ebner-Eschenbach, Marijan Čadež (meteorolog), Marin Soljačić, Marjan Hribar (fizik), Mark Avrelij, Marko Brecelj, Martin Čopič, Marvin Leonard Goldberger, Masa, Matematika, Matjaž Koželj, Matteo Ricci, Matura, Max Planck, Max von Laue, Maxwellove enačbe, Medicina, Mednarodna zveza za osnovno in uporabno fiziko, Mehanika, Mehanska energija, Melvin Calvin, Meniskus, Meritev, Metamorfne kamnine, Mi (črka), Michael Faraday, Michael Francis Atiyah, Michel Hénon, Mihael Fidel Sreš, Mihael Peternel, Mihael Psel, Mihail Josifovič Gurevič, Mihajlo Pupin-Idvorski, Mila Kunis, Milan Čopič, Mineralogija, Mirko Bitenc, Miroslav Adlešič, Mirovna masa, Miselni preizkus, Mitchell Jay Feigenbaum, Mitja Rosina, Mnogočasovne razsežnosti, Mnogoterost, Model žare (verjetnost), Molalna koncentracija, Moment (matematika), Morski preliv, Multiplet, Murray Gell-Mann, N, Načelo najmanjše akcije, Načelo nedoločenosti, Naboj, Nacionalna medalja znanosti, Narava, Naravno okolje, Naravoslovje, Nasir at-Tusi, Nathan Abraham Rosen, Navor, Nebesna mehanika, Negotovost, Nerešeni problemi v fiziki, Ni (črka), Ničla, Nicholas Metropolis, Nick Holonyak, Niels Henrik David Bohr, Nihajni čas, Nihalo, Nikola Tesla, Nikolaj Nikolajevič Bogoljubov, Nils Gustaf Dalén, Nina Claire Snaith, Nobelova nagrada za fiziko, Nukleon, Nutacija, Obhodni čas, Objekt, Observatorij Yerkes, Obsevna doza, Obzornik za matematiko in fiziko, Oceanografija, Odboj, Odd Hassel, Odvod, Ogljikova skupina, Ohmov zakon, Ohranitveni zakon, Oliver Heaviside, Omar Hajam, Onesnaženje, Opazovalni sistem, Optika, Orest Danilovič Hvolson, Osišče, Osnovna sila, Osnovni izrek infinitezimalnega računa, Osnovni naboj, Osončje, Otto von Guericke, PACS, Paradoks, Paradoks dvojčkov, Paralelogram sil, Parnost (fizika), Parton, Paskal, Paul Ehrenfest, Paul Ginsparg, Pavel Aleksandrovič Florenski, Pavel Grošelj, Pavel Zlobec, Pavol Jozef Šafárik, Pedagoška fakulteta v Ljubljani, Peta sila, Peter Gosar, Peter Grünberg, Peter Guthrie Tait, Peter Joseph William Debye, Peter Kozler, Peter Leonidovič Kapica, Peter Mansfield, Peter Nikolajevič Lebedjev, Peter Rupnik, Peter Us, Peter Ware Higgs, Philipp Eduard Anton von Lenard, Philosophical Transactions of the Royal Society, Physical Review, Physical Review Letters, Pi, Pi (črka), Pierre Curie, Pierre Victor Auger, Pierre-François-André Méchain, Pierre-Louis Moreau de Maupertuis, Pieter Zeeman, Pitagora, Planckov zakon, Planckova dolžina, Planet, Plazma, Plazma (fizika), Plinski termometer, Pniktogeni, Poincaréjeva grupa, Pojav, Poklicna bolezen, Polarni koordinatni sistem, Polihistor, Polje (fizika), Polonij, Pomeni imen asteroidov: 10001–11000, Pomeni imen asteroidov: 11001–12000, Pomeni imen asteroidov: 19001–20000, Pomeni imen asteroidov: 30001–31000, Pomeni imen asteroidov: 3001–3500, Pomeni imen asteroidov: 31001–32000, Pomeni imen asteroidov: 32001–33000, Pomeni imen asteroidov: 61001–62000, Pomeni imen asteroidov: 6501–7000, Pomeni imen asteroidov: 70001–71000, Pomeni imen asteroidov: 72001–73000, Pomeni imen asteroidov: 8001–8500, Pomeni imen asteroidov: 81001–82000, Pomeni imen asteroidov: 8501–9000, Pomeni imen asteroidov: 9001–9500, Pomeni imen asteroidov: 9501–10000, Pomerančukova nagrada, Pomnilnik prevodov, Popolna teorija poenotenja, Porazdelitev mase, Posebna teorija relativnosti, Pospešek, Pot, Potencial, Površinska gostota naboja, Poyntingov vektor, Praga, Predrag Cvitanović, Prirodopis, Program Viking, Prosti dostop, Prosti pad (razločitev), Prostor, Prostor Minkowskega, Prostor-čas, Prostorski kot, Prostostna stopnja, Prva gimnazija Maribor, Psi, Psihologija, Računalniška igra, Ralph Asher Alpher, Rasmus Bartholin, Razcep, Razdalja, Razsežnost (vektorski prostor), Razsežnostna analiza, Rdeči premik, Realno število, Realnost, Red velikosti, Refraktometer, René Descartes, Renormalizacija, Renormalizacijska grupa, Rentgenski žarki, Rezultanta, Richard Bentley, Richard Matthew Stallman, Richard Phillips Feynman, Riemannova funkcija zeta, Riemannova sfera, Ro, Robert Andrews Millikan, Robert Boyle, Robert Coleman Richardson, Robert Julius Trumpler, Robert Laurence Mills, Robert Wald, Roger Bacon, Ronald Buta, Ronald Sega, Ruđer Josip Bošković, Russell Alan Hulse, Sally Kristen Ride, Salvador Dalí, Samantha Carter, Samuel Pierpont Langley, Sándor Mikola, Schrödingerjeva enačba, Sergej Pahor, Sergej Vladimirovič Iljušin, Sevalni tlak, Seznam akademskih disciplin, Seznam filozofskih vsebin, Seznam fizikalnih vsebin, Seznam fizikalnih zakonov, Seznam meteorologov, Sferni koordinatni sistem, Sigma, Sila, Silikon, Simetrija, Simon Dolar, Simon van der Meer, Sipanje, Sistem linearnih enačb, Skalarno polje, Sklopitev, Sklopitvena konstanta, Slobodan Žumer, Snov, Solvay, Specifična toplota, Spektroskopija, Spinor, Splošna plinska konstanta, Splošna teorija relativnosti, Splošni gravitacijski zakon, Spontani zlom simetrije, Spremenljivka, Srinivasa Ajangar Ramanudžan, Stanislav Južnič, Stanislaw Marcin Ulam, Stanko Bloudek, Stanko Lorger, Stanko Uršič, Starost Zemlje, Statika, Statistična fizika, Stefan-Boltzmannov zakon, Steinerjev izrek, Stisljivost, Stisljivostni modul, Stoicizem, Stojan Zalar, Stopnja (matematika), Strojništvo, Subrahmanyan Chandrasekhar, Suha teža, Supernaloga, Superprevodnost, Svetloba, Svetovnica, Tahion, Taksonomija, Tatomir Anđelić, Tau, Težišče, Tekočina, Tel Aviv, Telo (fizika), Tenzor, Teoretična fizika, Teoretična kemija, Teorija, Teorija grup, Teorija relativnosti, Teorija superstrun, Teorija velikega poenotenja, Teorija vsega, Termodinamika, Termodinamska spremenljivka, Termoelektrični pojav, TeX, TGV, Théophile Ernest de Donder, Thomas Townsend Brown, Tim Berners-Lee, Tir, Tlak, Točka, Točka (geometrija), Točkasto telo, Togo telo, Translacija, Transportni pojav, Tri spoznanja Drekca Pekca in Pukca Smukca, Troposkina, Trzaj (fizika), Tullio Regge, Ubežna hitrost, Umeritvena teorija, Univerza Friedricha Schillerja v Jeni, Univerza v Freiburgu, Univerza v Göttingenu, Univerza v Hannovru, Univerza v Heidelbergu, Univerza v Ljubljani, Upor, Upor sredstva, Uspehi fizičeskih nauk, UV, V, Vakuum, Valovno število, Veda, Vektor, Vektor (matematika), Vektor četverec, Venceslav Rutar, Vesolje, Victor Franz Hess, Viktor Dimic, Viktor Kuzmič Abalakin, Vincenzo Viviani, Vladimir Aleksandrovič Fok, Vladimir Žitko, Vladimir Nazor, Vodik, Vojaška akademija Združenih držav Amerike, Vojmir Bratina, Vrtenje, Vztrajnost, Vztrajnostni moment, Vztrajnostni polmer, W, Warren de la Rue, Wienov zakon, Wignerjev prijatelj, Wilhelm Eduard Weber, Wilhelm Röntgen, Wilhelm Wien, Willard Sterling Boyle, Willem Einthoven, William Edwards Deming, William George Unruh, William Henry Bragg, William Lawrence Bragg, William Rowan Hamilton, Woldemar Voigt, Wolfgang Ernst Pauli, Wolfgang Rindler, Yrjö Väisälä, Zakon o vzajemnem učinku, Zakoni termodinamike, Zdravje, Zeitschrift für Physik, Zlom simetrije, Znanost, Zoisova nagrada, Zvezda, Zvezdna ladja, 1 − 2 + 3 − 4 + ···, 126 (število), 137 (število), 2 (število), 20 (število), 2005, 28 (število), 50 (število), 8 (število), 82 (število).