Kazalo
47 odnosi: Abu Bakr, Afganistan, Anatolija, Antiohija, Arabščina, Arabski polotok, Berberi, Bizantinsko cesarstvo, Bospor, Buhara, Ciper, Cirenajka, Damask, Grški ogenj, Guverner, Ind, Indijski ocean, Islam, Jazdegerd III., Jeruzalem, Kabul, Kairouan, Kalif, Kartagina (mesto), Koran, Kuga, Likija, Medina, Meka, Mezopotamija, Mohamed, Muavija I., Omajadi, Omajadski kalifat, Omar (kalif), Palestina (regija), Rašidunski kalifat, Samarkand, Sasanidsko cesarstvo, Sredozemlje, Tibet, Transoksanija, Tripoli, Tunizija, 26. april, 602, 680.
Abu Bakr
Abu Bakr, islamski kalif, * 573 Meka, † 634 Medina.
Poglej Muavija I. in Abu Bakr
Afganistan
Afganistan (perzijsko in paštunsko افغانستان) je celinska država v Srednji Aziji.
Poglej Muavija I. in Afganistan
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Muavija I. in Anatolija
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Muavija I. in Antiohija
Arabščina
Arábščina je semitski jezik, soroden hebrejščini in aramejščini.
Poglej Muavija I. in Arabščina
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Poglej Muavija I. in Arabski polotok
Berberi
Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.
Poglej Muavija I. in Berberi
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Muavija I. in Bizantinsko cesarstvo
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Muavija I. in Bospor
Buhara
Buhara je tretje največje mesto v Uzbekistanu. Leta 1991 je bila Buhara vključena na seznam svetovne dediščine UNESCO. Leta 1997 se je odvijala, pod njegovim pokroviteljstvom, 2500. obletnica nastanka mesta. Buhara je edinstven kulturni center vzhoda. Je kraj, kjer so delovali izjemni islamski znanstveniki, filozofi, pesniki in islamski učenjaki, kot so Ibn Sina, Rudaki, Firdousi, Imam Bukhari in drugi.
Poglej Muavija I. in Buhara
Ciper
Ciper (Κύπρος, Kýpros; Kıbrıs), uradno Republika Ciper, (Kypriakḗ Dēmokratía; Kıbrıs Cumhuriyeti) je evrazijska otoška država v vzhodnem delu Sredozemlja južno od Turčije, zahodno od Levanta, severno od Egipta in vzhodno-jugovzhodno od Grčije.
Poglej Muavija I. in Ciper
Cirenajka
Cirenajka (Barqah; po mestu Kirena) je vzhodna obalna pokrajina v Libiji.
Poglej Muavija I. in Cirenajka
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Muavija I. in Damask
Grški ogenj
Slika uporabe grškega ognja na bizantinski ladji iz rokopisa iz 10. stoletja Grški ogenj je izraz za zažigalno bojno sredstvo, ki naj bi po bizantinskem kronistu Teofanu nastalo okoli leta 650.
Poglej Muavija I. in Grški ogenj
Guverner
Guverner je vladni izvršilni uradnik nesuverene oblike vlade, ki je nižji ranga kot vodja države.
Poglej Muavija I. in Guverner
Ind
Ind, ki se imenuje tudi reka Sindu, ali Abāsīn v Kiber Pakhtunkhvi, je ena izmed najdaljših rek v Aziji.
Poglej Muavija I. in Ind
Indijski ocean
right Índijski oceán je tretje največje vodno telo na svetu, pokriva namreč približno petino vodne površine Zemlje.
Poglej Muavija I. in Indijski ocean
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Poglej Muavija I. in Islam
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Poglej Muavija I. in Jazdegerd III.
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Poglej Muavija I. in Jeruzalem
Kabul
Kabúl (perzijsko in paštunsko) je glavno in največje mesto Afganistana.
Poglej Muavija I. in Kabul
Kairouan
Kairouan (tudi Al Kairouan, arabsko القيروان, Al Qayrawan) je mesto in guvernat v osrednji severni Tuniziji.
Poglej Muavija I. in Kairouan
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Poglej Muavija I. in Kalif
Kartagina (mesto)
Animacija Kartagine Kartagina (latinsko večinoma Karthago, redkeje Carthago, starogrško Καρχηδών Karchēdṓn, etruščansko Karθazie; iz feničansko-punskega Qart-Ḥadašt 'novo mesto', kar pomeni: 'novi Tir') je bilo veliko mesto v Severni Afriki blizu današnjega Tunisa v Tuniziji.
Poglej Muavija I. in Kartagina (mesto)
Koran
Koran (arabsko:, al-qurʾān) je sveta knjiga islama.
Poglej Muavija I. in Koran
Kuga
Kúga (imenovana tudi črna smrt) je huda nalezljiva bolezen, ki prizadene različne dele telesa.
Poglej Muavija I. in Kuga
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Muavija I. in Likija
Medina
Medina /mɛˈdiːnə/ (arabsko: المدينة المنورة IPA: ali المدينة IPA) je mesto v regiji Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Muavija I. in Medina
Meka
Proseč romar v mošeji Al-Masjid al-Haram Hadž Meka (arabsko مكة المكرمةi - Makkah al-Mukarramah) je glavno mesto pokrajine Hedžas v Saudovi Arabiji.
Poglej Muavija I. in Meka
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Muavija I. in Mezopotamija
Mohamed
Abū al-kāsim Muḥamad ibn ʿAbd Alāh ibn ʿAbd al-Mutalib ibn Hāšim (ابو القاسممحمد ابن عبد الله ابن عبد المطلب ابن هاشم), transliterirano tudi kot Mohamed (محمد), je bil mož iz Meke, ki je z islamom dal Arabiji enotno versko podobo.
Poglej Muavija I. in Mohamed
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Poglej Muavija I. in Muavija I.
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Poglej Muavija I. in Omajadi
Omajadski kalifat
Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.
Poglej Muavija I. in Omajadski kalifat
Omar (kalif)
Omar, polno ime Omar ibn al-Hattab (arabsko), islamski kalif, * 585, Meka, † 3. november 644, Medina.
Poglej Muavija I. in Omar (kalif)
Palestina (regija)
Satelitski posnetek regije. Trenutne državne meje so označene s sivo barvo Palestina (Filasṭīn, Falasṭīn, Filisṭīn; Palaistinē; Palaestina; Palestina) je geografska regija v zahodni Aziji, ki vključuje Izrael, Zahodni breg, Gazo in po nekaterih definicijah dele zahodne Jordanije.
Poglej Muavija I. in Palestina (regija)
Rašidunski kalifat
Rašidunski kalifat Rašidunski kalifat je bil eden izmed prvih štirih kalifatov po smrti Mohameda.
Poglej Muavija I. in Rašidunski kalifat
Samarkand
Samarkand (uzbeško, perzijsko: سمرقند iz časa Sogdije: "Kamnita trdnjava" ali "Kamnito mesto") je eno izmed najstarejših mest na svetu in najbolj znano mesto sodobnega Uzbekistana.
Poglej Muavija I. in Samarkand
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Poglej Muavija I. in Sasanidsko cesarstvo
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Muavija I. in Sredozemlje
Tibet
Tibet (IPA: pʰø̀ʔ) je regija v vzhodni Aziji, ki pokriva večji del Tibetanske planote in se razteza na približno 2.500.000 km².
Poglej Muavija I. in Tibet
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom.
Poglej Muavija I. in Transoksanija
Tripoli
Tripoli je glavno mesto Libije in z okrog 1,8 milijona prebivalcev največje mesto te severnoafriške države.
Poglej Muavija I. in Tripoli
Tunizija
Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.
Poglej Muavija I. in Tunizija
26. april
26.
Poglej Muavija I. in 26. april
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Muavija I. in 602
680
680 (DCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Muavija I. in 680