Odpri v Google MapsKazalo
97 odnosi: Ahemenidi, Ahemenidsko cesarstvo, Aleksander Veliki, Anatolija, Anatolski jeziki, Antična Šparta, Antioh III. Veliki, Apamejski sporazum, Apolon, Armenija, Artemida, Belerofont, Bitka pri Salamini, Bitka pri Termopilah, Bizantinsko cesarstvo, Britanski muzej, Bronasta doba, Citadela, Darej I., Delsko-atiška pomorska zveza, Diadohi, Dorci, Druga mitridatska vojna, Egipt, Evropa (mitologija), Gaj Julij Cezar, Grščina, Grki, Herodot, Hetitščina, Hetiti, Hieroglif, Homer, Iliada, Indoevropski jeziki, Iranci, Karija, Kasij Dion, Kir II., Klavdij I., Kreta, Ksantos, Kserks I., Laodamija, Legenda, Leto (boginja), Letoon, Libanonska cedra, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Likijščina, ... Razširi indeks (47 več) »
Ahemenidi
Rodbina Ahemenidov (staroperzijsko: 𐏃𐎧𐎠𐎶𐎴𐎡𐏁𐎡𐎹 |Haxāmanišyaʰ; perzijsko هخامنشی Haxâmaneši; starogrško Ἀχαιμενίδης - Akhaimenídēs; latinsko Achaemenides) je bila rodbina starega perzijskega cesarstva oziroma Ahemenidskega cesarstva, imenovana po svojem ustanovitelju Ahemenu.
Poglej Likija in Ahemenidi
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Poglej Likija in Ahemenidsko cesarstvo
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Poglej Likija in Aleksander Veliki
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Likija in Anatolija
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Poglej Likija in Anatolski jeziki
Antična Šparta
Antična Šparta (dorsko Σπάρτα, Spárta, atiško Σπάρτη, Spárti, starogrško Λακεδαιμονία/Λακεδαίμων, Lakedaimonía/Lakedaímōn - Lakedamonija/Lakedajmon) je bila mestna država v Antični Grčiji na jugovzhodnem delu Peloponeza v dolini reke Evrote v Lakoniji.
Poglej Likija in Antična Šparta
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Likija in Antioh III. Veliki
Apamejski sporazum
Apamejski sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen leta 188 pr. n. št. med Rimsko republiko in Antiohom III., vladarjem Selevkidskega cesarstva.
Poglej Likija in Apamejski sporazum
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Likija in Apolon
Armenija
Republika Armenija je celinska država v južnem Zakavkazju, ozemeljskem pasu med Črnim morjem in Kaspijskim jezerom.
Poglej Likija in Armenija
Artemida
Kip Artemide Ruševine templja, posvečenega Artemidi, v Jordaniji Artémida (starogrško /imenovalnik/: Ártemis, /rodilnik/: Artémidos) spada med dvanajst velikih bogov v grški mitologiji.
Poglej Likija in Artemida
Belerofont
Belerofont na Pegazu, slika iz leta 1914 Belerofont (belerofôn) je v grški mitologiji sin korintskega kralja Glavka in Evrimede ter Sizifov vnuk, sprva imenovan Hiponoos.
Poglej Likija in Belerofont
Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah in premiki k Salamini Bitka pri Salamini je bila pomorska bitka med grškimi polis in Perzijo.
Poglej Likija in Bitka pri Salamini
Bitka pri Termopilah
Bitka pri Termopilah je prva bitka druge perzijske invazije v grško-perzijskih vojnah.
Poglej Likija in Bitka pri Termopilah
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Likija in Bizantinsko cesarstvo
Britanski muzej
Británski muzéj (kratica BM) je eden največjih in najslavnejših svetovnih muzejev.
Poglej Likija in Britanski muzej
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Likija in Bronasta doba
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Likija in Citadela
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Likija in Darej I.
Delsko-atiška pomorska zveza
Atene Delsko-atiška zveza je bila ustanovljena po koncu grško-perzijske vojne leta 478 pr. n. št. Vanjo je vstopila večina mest ob Egejskem morju pod vodstvom Aten.
Poglej Likija in Delsko-atiška pomorska zveza
Diadohi
Grške države Kip Selevka (358 - 281 pr. n. št.), zadnjega od prvih diadohov. Diadohi (množina iz latinskih Diadochus, prevzeta beseda iz grške: Diádokhoi, "nasledniki") so bili rivalski generali, družine in prijatelji Aleksandra Velikega, ki so se po njegovi smrti leta 323 pr.
Poglej Likija in Diadohi
Dorci
Dorci so bili ena od štirih večjih etničnih skupin v antični Grčiji (ostale tri skupine predstavljajo Ahajci, Eolci in Jonci).
Poglej Likija in Dorci
Druga mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Druga mitriadska vojna (83–81 pr. n. št.), druga od treh vojn med Pontskim kraljestvom in Rimsko republiko.
Poglej Likija in Druga mitridatska vojna
Egipt
Egipt (arabsko Jumhuriyat Misr al-Arabiyah / Arabska republika Egipt), mednarodna oznaka RG / EGY, je velika država v severovzhodni Afriki, vključuje pa tudi polotok Sinaj, ki ga imamo lahko za del Azije.
Poglej Likija in Egipt
Evropa (mitologija)
Kipec Evrope, ki jo nosi Zevs v podobi bika. Evropa (grško Ευρώπη, Eurṓpē) je v grški mitologiji hči feničanskega kralja Agenorja in Kadmosova sestra.
Poglej Likija in Evropa (mitologija)
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Likija in Gaj Julij Cezar
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Likija in Grščina
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Likija in Grki
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Likija in Herodot
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Poglej Likija in Hetitščina
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Likija in Hetiti
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Likija in Hieroglif
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Poglej Likija in Homer
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Likija in Iliada
Indoevropski jeziki
Izraz indoevropski jeziki označuje jezike, razširjene od Evrope do Indije.
Poglej Likija in Indoevropski jeziki
Iranci
Iranci so narod, ki primarno živi na področju današnjega Irana.
Poglej Likija in Iranci
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Poglej Likija in Karija
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Likija in Kasij Dion
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Poglej Likija in Kir II.
Klavdij I.
Tiberij Klavdij Neron Druz Germanik (latinsko Tiberius Claudius Nero Drusus Germanicus; krajše Klavdij I.), rimski cesar, * 1. avgust 10 pr. n. št., Lugdunum, Lugdunska Galija, † 13. oktober 54, Rim.
Poglej Likija in Klavdij I.
Kreta
Kreta (Kréte) je z 8261 km² največji grški otok v Egejskem morju in peti največji v Sredozemskem morju (od zahoda do vzhoda je dolg preko 270 kilometrov).
Poglej Likija in Kreta
Ksantos
Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.
Poglej Likija in Ksantos
Kserks I.
Kserks I. ali Kserks Veliki (staroperzijsko 𐎧𐏁𐎹𐎠𐎼𐏁𐎠, x-š-y-a-r-š-a, Hašajarša, vladar herojev, perzijsko خشایارشاه, Khashâyâr Shâh, grško Ξέρξης, Kserkses) je bil četrti kralj iz Ahemenidske dinastije perzijskih vladarjev, ki je vladal od leta 486 do 465 pr.
Poglej Likija in Kserks I.
Laodamija
V grški mitologiji je Laodamija (grško) lahko.
Poglej Likija in Laodamija
Legenda
Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.
Poglej Likija in Legenda
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Likija in Leto (boginja)
Letoon
Letoon (starogrško Λητῶον), včasih polatinjeno v Letoum, je bilo svetišče boginje Leto blizu starodavnega mesta Ksantos v Likiji v južni Anatoliji.
Poglej Likija in Letoon
Libanonska cedra
Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.
Poglej Likija in Libanonska cedra
Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.
Poglej Likija in Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Likijščina
Likijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Likija in Likijščina
Livij
Livij je moško osebno ime.
Poglej Likija in Livij
Lizimah
Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.
Poglej Likija in Lizimah
London
Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Likija in London
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Poglej Likija in Lozanski sporazum
Lukka
Položaj Lukka na jugozahodu Anatolije Lukka je hetitski izraz, ki se je od 2.
Poglej Likija in Lukka
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Poglej Likija in Luvijščina
Mavzol
Mavzol (grško: Mausolos ali: Maussollos) je bil vladar Karije, ki je vladal leta 377-353 pr.
Poglej Likija in Mavzol
Medijci
Medijci Medija Medijci so bili indoevropsko ljudstvo, ki je živelo v severnih, zahodnih in severozahodnih območjih današnjega Irana, v grobem jih lahko označimo z območji Teherana, Hamedana, Azerbajdžana, severa Isfahana, Zanjana, in Kurdistana.
Poglej Likija in Medijci
Metan
Metan je najpreprostejši ogljikovodik, je plin s kemijsko formulo CH4.
Poglej Likija in Metan
Minos
Scila Minos je v grški mitologiji kretski kralj; sin Zevsa in Evrope.
Poglej Likija in Minos
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Likija in Mira, Likija
Olimp
Olimp (grščina: Όλυμπος, tj. transliterirana kot Olimp, na grških zemljevidih Oros Olympos) je najvišja gora v Grčiji in za bolgarsko Musalo druga najvišja gora na Balkanskem polotoku.
Poglej Likija in Olimp
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Organizácija Zdrúženih národov za izobraževánje, znánost in kultúro (UNESCO - iz angleškega poimenovanja: United Nations Educational, Scientific and Cultural Organisation) je specializirana agencija znotraj Organizacije združenih narodov, ki je bila ustanovljena 16.
Poglej Likija in Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Likija in Osmansko cesarstvo
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Likija in Pamfilija
Patara
Pátara (likijsko 𐊓𐊗𐊗𐊀𐊕𐊀, Pttara), kasneje preimenovana v Arsinoe (grško, Arsinón), je bila cvetoče mesto in trgovsko središče na jugozahodni sredozemski obali Likije v bližini sedanjega majhnega turškega mesta Gelemiş v Provinci Antalya.
Poglej Likija in Patara
Peloponeška vojna
Šparto in zaveznike) Peloponeška vojna je bila vojna med Atenami z zavezniki in Šparto z zavezniki, ki je trajala 27 let, z začetkom leta 431 pr. n. št.
Poglej Likija in Peloponeška vojna
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Poglej Likija in Pergamon
Pinara
Pínara (likijsko 𐊓𐊆𐊍𐊍𐊁𐊑𐊏𐊆 Pilleñni, izpeljano domnevno iz pridevnika okrogel, grško, ta Pínara, pred tem po enem od zapisov Artymnesus ali Artymnesos) je bilo veliko antično mesto v Likiji ob vznožju gore Kragus (zdaj Babadağ), nedaleč od zahodne obale reke Ksantos (zdaj Eşen).
Poglej Likija in Pinara
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Likija in Pizidija
Polibij
Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..
Poglej Likija in Polibij
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Likija in Rimska provinca
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Likija in Rimska republika
Rimski konzul
Konzul (latinsko: consul), najvišji izvoljeni politični funkcionar (magistrat) Rimske republike.
Poglej Likija in Rimski konzul
Rimski senat
Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.
Poglej Likija in Rimski senat
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Likija in Rimsko cesarstvo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Likija in Rodos
Sarpedon
Hipnos in Tanatos nosita Sarpedonovo truplo z bojišča pred Trojo; detajl z atiške vaze, okoli 440. pr. n. št. Sarpedon (grško, Sarpidón) je ime treh oseb iz grške mitologije.
Poglej Likija in Sarpedon
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Poglej Likija in Satrap
Satrapija
Satrapija (grško: σατραπεία, satrapeia iz staroperzijskega (medijskega): khšatrapāvā - satrap) je bila provinca oziroma upravna enota v perzijskih državah Ahemenidov (550-330 pr. n. št.), Aleksandra Velikega in Selevkidov (312-140 ali 64 pr.
Poglej Likija in Satrapija
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Likija in Selevkidsko cesarstvo
Skiti
Ozemlje Skitov Skiti so bili iranska nomadska ljudstva, govorili so iranski jezik, ozemlje, ki so ga naseljevali, pa je svoj obseg spreminjalo.
Poglej Likija in Skiti
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Poglej Likija in Sredozemlje
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Poglej Likija in Sredozemsko morje
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Likija in Stari Egipt
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Poglej Likija in Svetonij
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Poglej Likija in Taurus
Tlos
Tlos (likijsko Tlawa) je porušeno antično likijsko naselje, zgrajeno na vrhu hriba pri sedanjem turističnem mestu Kalkan v provinci Antalya v južni Turčiji.
Poglej Likija in Tlos
Tretja makedonska vojna
Tretja makedonska vojna (171-168 pr. n. št.) je bila vojna med Rimsko republiko in kraljem Perzejem Makedonskim.
Poglej Likija in Tretja makedonska vojna
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Poglej Likija in Troja
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Poglej Likija in Trojanska vojna
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Likija in Turčija
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Poglej Likija in Turščina
Turški jeziki
Túrški jezíki so skupina sorodnih jezikov, ki jih govorijo ljudstva od Turčije do Jakutije v severovzhodni Sibiriji.
Poglej Likija in Turški jeziki
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Likija in Vespazijan
Združene države Amerike
Združene države Amerike (tudi Združene države, ZDA; angleško United States of America) so zvezna republika v Severni Ameriki, sestavljena iz 50 zveznih držav (48 geografsko povezanih in dveh ločenih zveznih držav).
Poglej Likija in Združene države Amerike
Zevs
Zevs (Zeús - nebo, dan) je v grški mitologiji poglavar vseh bogov, bog neba in nevihte.
Poglej Likija in Zevs