Odpri v Google MapsKazalo
31 odnosi: Ahil, Akropola, Antalya (provinca), Antropomorfizem, Apijan, Arijan, Darej I., Diodor Sicilski, Grško-perzijske vojne, Herodot, Hetiti, Iliada, Kasij Dion, Konstantinopel, Leon I. Tračan, Leto (boginja), Likija, Mark Antonij, Mesto, Mira, Likija, Plutarh, Prvi koncil v Konstantinoplu, Ptolemaj I. Soter, Reka, Rimska provinca, Rimski most, Spomenik Nereid, Strabon, Tempelj, Trulanska sinoda, Turčija.
- Kraji svetovne dediščine v Turčiji
Ahil
Ahil (grško) je v grški mitologiji najpomembnejši grški heroj v boju za Trojo; Homer ga opisuje kot lepega in hrabrega vojščaka; velja za prototipskega hoplitskega bojevnika.
Poglej Ksantos in Ahil
Akropola
Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.
Poglej Ksantos in Akropola
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Poglej Ksantos in Antalya (provinca)
Antropomorfizem
vetra kot človeške glave, ki piha, v ilustraciji Ezopove basni, avtor Milo Winter Antropomorfizem je počlovečevanje oz.
Poglej Ksantos in Antropomorfizem
Apijan
Apijan iz Aleksandrije (antično grško: Ἀππιανός Ἀλεξανδρεύς, latinsko: Appianus Alexandrinus), rimski zgodovinar grškega porekla, ki je ustvarjal med vladanjem rimskih cesarjev Trajana, Hadrijana in Antonina Pija, * okoli 95, † okoli 165.
Poglej Ksantos in Apijan
Arijan
Arijan iz Nikomedije (starogrški zgodovinar in filozof ter senator Rimskega imperija, * ok. 86/89, Nikomedija, Bitinija, † po 146/160, Atene. Bil je eden izmed najbolj imenitnih avtorjev drugega stoletja rimskega imperija. Napisal je številna zgodovinska dela, najbolj prepoznaven pa je po setu knjig Alexándrou Anábasis (Anabaza o Alexandru Velikemu), obširnem življenjepisu o Aleksandru Velikem.
Poglej Ksantos in Arijan
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.
Poglej Ksantos in Darej I.
Diodor Sicilski
Diodor Sicilski ali Diodor Sikul (antično grško: Διόδωρος Σικελιώτης), grški zgodovinar, ki je ustvarjal v letih 60 do 30 pr.
Poglej Ksantos in Diodor Sicilski
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Poglej Ksantos in Grško-perzijske vojne
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Poglej Ksantos in Herodot
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Poglej Ksantos in Hetiti
Iliada
Ambrozijanske Iliade) Iliada (v stari grščini: Ἰλιάς 'Iliás'; omenja se tudi kot Pesem o Ilionu) je ep, napisan v daktilskem heksametru, katerega avtorstvo se tradicionalno pripisuje Homerju.
Poglej Ksantos in Iliada
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Poglej Ksantos in Kasij Dion
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Ksantos in Konstantinopel
Leon I. Tračan
Leon I. Tračan, včasih tudi Mesar in Veliki (grško Λέων Α' ὁ Θρᾷξ, latinsko), je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 457 do 474, * 401, † 18. januar 474.
Poglej Ksantos in Leon I. Tračan
Leto (boginja)
Upodobitev Leto Letó (tudi Letoja, Letona) je v grški mitologiji boginja materinstva.
Poglej Ksantos in Leto (boginja)
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Ksantos in Likija
Mark Antonij
Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.
Poglej Ksantos in Mark Antonij
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Poglej Ksantos in Mesto
Mira, Likija
Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.
Poglej Ksantos in Mira, Likija
Plutarh
Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.
Poglej Ksantos in Plutarh
Prvi koncil v Konstantinoplu
Prvi koncil v Konstantinoplu je potekal leta 381 v Konstantinoplu.
Poglej Ksantos in Prvi koncil v Konstantinoplu
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Poglej Ksantos in Ptolemaj I. Soter
Reka
Reka Kučerla v Altaju Münchnu, Nemčija Réka je velik naravni vodni tok.
Poglej Ksantos in Reka
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Ksantos in Rimska provinca
Rimski most
Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.
Poglej Ksantos in Rimski most
Spomenik Nereid
Spomenik Nereid je grobnica s kipi v Ksantosu v Likiji (ki je bila del perzijskega ahemenidskega imperija), blizu današnjega Fethiya v provinci Muğla v Turčiji.
Poglej Ksantos in Spomenik Nereid
Strabon
Strabon (tudi Strabo) (»škilav«; starogrško Strábon, latinsko Strabo), grški geograf, zgodovinar in filozof, * 63 pr. n. št./64 pr. n. št., Amaseja (Amasija) v Pontu, (danes Amasja v Turčiji), † okoli 24 pr. n. št. (19, 20 pr. n. št.).
Poglej Ksantos in Strabon
Tempelj
Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.
Poglej Ksantos in Tempelj
Trulanska sinoda
Trulanska sinoda (ali: koncil Quinisext,, Penthekte Synodos) je cerkveni zbor, ki je potekal v Konstantinoplu (sodobni Carigrad), glavnem mestu Bizantinskega cesarstva v cesarski palači leta 692. Sklical ga je in mu osebno predsedoval cesar Justinijan II.. Pravoslavne Cerkve ga imajo za dopolnitev tretjega carigrajskega koncila, medtem ko ga katoliška Cerkev ne priznava.
Poglej Ksantos in Trulanska sinoda
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Ksantos in Turčija