Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Antalya (provinca)

Index Antalya (provinca)

Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.

Odpri v Google Maps

Kazalo

  1. 38 odnosi: Alanya, Aleksander Veliki, Antalya, Arzava, Atal II. Filadelf, Belbaşı, Danišmendi, Helenistično obdobje, Hetiti, Himera, Islam, Kılıç Arslan I., Kilikija, Križarske vojne, Ksantos, Levant, Likija, Ludvik VII. Francoski, Mezolitik, Mira, Likija, Murat II., Neolitik, Nikolaj iz Mire, Obleganje Sard, Osmansko cesarstvo, Paleolitik, Pamfilija, Patara, Pergamon, Pizidija, Rihard I. Levjesrčni, Seldžuki, Selevkidsko cesarstvo, Slap Düden, Sredozemsko morje, Taurus, Termessos, Turčija.

Alanya

Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.

Poglej Antalya (provinca) in Alanya

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Antalya (provinca) in Aleksander Veliki

Antalya

Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.

Poglej Antalya (provinca) in Antalya

Arzava

Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.

Poglej Antalya (provinca) in Arzava

Atal II. Filadelf

Atal II.

Poglej Antalya (provinca) in Atal II. Filadelf

Belbaşı

Belbaşı je jama in pozno paleolitsko / mezolitsko mesto v južni Turčiji, ki leži jugozahodno od Antalye.

Poglej Antalya (provinca) in Belbaşı

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Poglej Antalya (provinca) in Danišmendi

Helenistično obdobje

Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.

Poglej Antalya (provinca) in Helenistično obdobje

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Poglej Antalya (provinca) in Hetiti

Himera

Himera iz Apulije, okoli 350–340 pr. n. št. (Muzej Louvre) Himera, (grško: Χίμαιρα, Chimaira), je v grški mitologiji pošast z levjo glavo, kozjim trupom in zmajskim repom.

Poglej Antalya (provinca) in Himera

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Antalya (provinca) in Islam

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Poglej Antalya (provinca) in Kılıç Arslan I.

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Antalya (provinca) in Kilikija

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Antalya (provinca) in Križarske vojne

Ksantos

Ksantos (Lycian: 𐊀𐊕𐊑𐊏𐊀 Arńna, grščina Ξάνθος, latinščina: Xanthus, turščina: Ksantos) je bilo mesto v starodavni Likiji, na mestu današnjega Kınıka v provinci Antalya v Turčiji in ime reke, ob kateri je mesto.

Poglej Antalya (provinca) in Ksantos

Levant

Levant je geografska, zgodovinska in kulturna regija, ki v širšem smislu označuje prostor vzhodnega Sredozemlja oz.

Poglej Antalya (provinca) in Levant

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Antalya (provinca) in Likija

Ludvik VII. Francoski

Ludvik VII.

Poglej Antalya (provinca) in Ludvik VII. Francoski

Mezolitik

Mezolitik je zgodovinsko obdobje, ki se začne pred 10.000 leti s koncem ledene dobe.

Poglej Antalya (provinca) in Mezolitik

Mira, Likija

Mira (starogrško, Míra) je bilo antično grško mesto v Likiji na mestu sedanjega mesta Demre v turški provinci Antalya.

Poglej Antalya (provinca) in Mira, Likija

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Antalya (provinca) in Murat II.

Neolitik

Moravč pri Gabrovki Neolitik ali »mlajša« kamena doba je bilo obdobje v razvoju človeške tehnike in tradicionalno zadnji del kamene dobe.

Poglej Antalya (provinca) in Neolitik

Nikolaj iz Mire

Nikolaj iz Mire, znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija.

Poglej Antalya (provinca) in Nikolaj iz Mire

Obleganje Sard

Obleganje Sard leta 547/546 pr. n. št. je bil zadnji odločilni spopad po bitki pri Timbri, v kateri sta se spopadli vojski Kreza Lidijskega in Kira II. Velikega, kralja perzijskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Antalya (provinca) in Obleganje Sard

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Antalya (provinca) in Osmansko cesarstvo

Paleolitik

Paleolitik je prazgodovinsko obdobje človeške zgodovine, ki ga odlikuje razvoj najbolj primitivnih odkritih kamnitih orodij (Grahama Clarka Modes I in II) in pokriva približno 95% človeške tehnološke prazgodovine.

Poglej Antalya (provinca) in Paleolitik

Pamfilija

Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Antalya (provinca) in Pamfilija

Patara

Pátara (likijsko 𐊓𐊗𐊗𐊀𐊕𐊀, Pttara), kasneje preimenovana v Arsinoe (grško, Arsinón), je bila cvetoče mesto in trgovsko središče na jugozahodni sredozemski obali Likije v bližini sedanjega majhnega turškega mesta Gelemiş v Provinci Antalya.

Poglej Antalya (provinca) in Patara

Pergamon

Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.

Poglej Antalya (provinca) in Pergamon

Pizidija

Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.

Poglej Antalya (provinca) in Pizidija

Rihard I. Levjesrčni

Rihard I. (8. september 1157 – 6. april 1199) je bil kralj Anglije od leta 1189 do svoje smrti leta 1199.

Poglej Antalya (provinca) in Rihard I. Levjesrčni

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Antalya (provinca) in Seldžuki

Selevkidsko cesarstvo

Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.

Poglej Antalya (provinca) in Selevkidsko cesarstvo

Slap Düden

Slapovi Düden so skupina slapov v provinci Antalya v Turčiji.

Poglej Antalya (provinca) in Slap Düden

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Antalya (provinca) in Sredozemsko morje

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Antalya (provinca) in Taurus

Termessos

Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Antalya (provinca) in Termessos

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Antalya (provinca) in Turčija