Hitreje kot brskalnik!
152 odnosi: Ašdod, Abasidi, Abasidski kalifat, Abd Al Rahman I., Abd Al Rahman II., Abd Al Rahman III., Abd al-Malik ibn Marvan, Abdul-Rahman ibn Abi Bakr, Abdulah ibn al-Zubejr, Al Andaluz, Al Hakam II., Al-Aksa, Al-Mansur, Al-Valid I., Alcázar de los Reyes Cristianos, Anaba, Anastazij II., Andaluzija, Anikonizem, Arabski polotok, Artabazd, Azerbajdžan, Bari, Bitka pri Covadongi, Bitka pri Guadaleti, Bitka pri Toursu, Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Carcassonne, Ceuta, Cezarejska Mavretanija, Dabujidi, Džeraš, Dekapolis, Dolina Timna, Efez, Ekstremadura, Filipik Bardan, Folis, Galilejsko jezero, Gjumri, Granada, Hagija Sofija, Hamam, Harač, Harakena, Harran, Hazari, Hedžas, Ibrahim ibn al-Valid, ..., Ime Gruzije, Imperij, Irena Atenska, Islamska arhitektura, Islamska umetnost, Jeruzalem, Jordanija, Justinijan II., Kalif, Kanaan, Katalonija, Konstans II., Konstantin IV., Konstantin V. Kopronim, Konstantinopelsko obzidje, Kordovski emirat, Kordovski kalifat, Latakija, Leon III. Izavrijec, Leon V. Armenec, Libanon, Madaba, Marvan I., Marvan II., Maslama ibn Abd al-Malik, Mavri, Málaga, Medresa, Merv, Minbar, Muavija I., Muavija II., Narbonne, Nikifor I. Logotet, Nilometer, Obleganje Bagdada (1258), Obleganje Konstantinopla (626), Obleganje Konstantinopla (674–678), Omajadi, Oman, Papež Gregor III., Papež Konstantin, Papir, Poitiers, Policija, Portugalska, Preplet (umetnost), Prva križarska vojna, Qasr Azraq, Rekonkvista, Rodos, Saudova Arabija, Selevkija Pierija, Sevilja, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu, Seznam obleganj Konstantinopla, Sidon, Suk (tržnica), Sveti Bonifacij, Taifa, Taj Šan, Tarik ibn Zijad, Teodozij III., Tiana, Timur Lenk, Tingiška Mavretanija, Transoksanija, Tripolitanija, Turkestan, Tus, Iran, Umaja ibn Abd Šams, Valladolid, Velika mošeja, Córdoba, Veliki Horasan, Vizigoti, Vizigotsko kraljestvo, Vladarsko ime, Zemljevid iz Madabe, Zgodovina Španije, Zgodovina Rimskega cesarstva, 23. februar, 26. april, 6. avgust, 602, 623, 646, 661, 674, 680, 684, 685, 691, 705, 711, 715, 722, 731, 750, 788, 889, 961. Razširi indeks (102 več) »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Ašdod · Poglej več »
Abasidi
Abasidi (arabsko العبّاسيّون DIN Abbāsīyūn) je naziv za dinastijo kalifov Bagdada, ki so med letu 750 in 1258 vladali celotnemu islamskemu svetu (razen Španije).
Novo!!: Omajadski kalifat in Abasidi · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abasidski kalifat · Poglej več »
Abd Al Rahman I.
Abd Al Rahman I. (arabsko عبد الرحمن الداخِل, DIN ʿAbd ar-Raḥman, špansko Abderramán I) s polnim imenom Abd al-Rahman ibn Mu'awiya ibn Hisham ibn Abd al-Malik ibn Marwan, je bil prvi emir Kordovskega emirata, ki je vladal od leta 756 do 788, * 731, Damask, Umajadski kalifat, † 30. september 788, Córdoba, Kordovski emirat.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abd Al Rahman I. · Poglej več »
Abd Al Rahman II.
Abd Al Rahman II. (arabsko عبد الرحمن الثاني, DIN ʿAbd ar-Raḥman ibn al-Ḥakam, špansko Abderramán II) je bil od leta 822 do 852 omajadski emir Kordovskega emirata, * 788, Toledo, Kordovski emirat, † 852, Córdoba, Kordovski emirat.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abd Al Rahman II. · Poglej več »
Abd Al Rahman III.
Abd Al Rahman III. (arabsko عبد الرحمن الثالث, DIN: ′Abd ar-Rahmān ibn Muhammad ibn ′Abd Allāh ibn Muhammad ibn ′abd ar-Rahman ibn al-Hakam ar-Rabdi ibn Hisham ibn ′abd ar-Rahman ad-Dakhil, špansko Abderramán III), kordovski emir (912-929) in kalif (929-961) iz andaluške veje Omajadske dinastije, * 889 ali 891, Córdoba, † 961, Córdoba.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abd Al Rahman III. · Poglej več »
Abd al-Malik ibn Marvan
Abd al-Malik ibn Marvan, (arabsko: عبد الملك بن مروان), peti kalif Omajadskega kalifata, * 646, Meka, † 705, al-Sinabra.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abd al-Malik ibn Marvan · Poglej več »
Abdul-Rahman ibn Abi Bakr
ʿAbd al-Raḥmān ibn Abu Bakr (arabsko عبد الرحمن بن أبي بكر) je bil arabski vojskovodja v službi islamskega preroka Mohameda in rašidunskih kalifov Abu Bakra (vladal 632–634) in Omarja (vladal 634–644), * okoli 596 ali 605, Meka, Arabija, † 675, Meka, Onmajadski kalifat.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abdul-Rahman ibn Abi Bakr · Poglej več »
Abdulah ibn al-Zubejr
Abdulah Ibn al-Zubejr (arabsko: عبد الله بن الزبير, Abd Allah al-Zubayr), arabski ashab in samozvani kalif islama, * 624, † 692.
Novo!!: Omajadski kalifat in Abdulah ibn al-Zubejr · Poglej več »
Al Andaluz
Al Andaluz leta 910 Al Andaluz (arabsko الأندلس, DIN al-ʼAndalus, špansko Al-Ándalus, portugalsko Al-Andalus, aragonsko Al-Andalus, katalonsko Al-Àndalus, berbersko Andalus ali Vandalus), znana tudi kot Mavrska Iberija in Islamska Iberija, je bila srednjeveška islamska država, ki je na svojem višku obsegala večino današnje Španije in Portugalske, Andoro in del južne Francije.
Novo!!: Omajadski kalifat in Al Andaluz · Poglej več »
Al Hakam II.
Al Hakam II. (arabsko الحكمالثاني ابن عبد الرحمن, DIN al-Ḥakam II ibn Abd al-Raḥmān III, špansko Alhakén II) je bil drugi kalif arabskega kalifata Al Andaluz na Iberskem polotoku v sedanji Španiji, ki je vladal od leta 961 do 976, * 13.
Novo!!: Omajadski kalifat in Al Hakam II. · Poglej več »
Al-Aksa
Mošeja al-Aksa ali džamija Al-Aksa, znana tudi kot mošeja Qibli,Williams, George (1849).
Novo!!: Omajadski kalifat in Al-Aksa · Poglej več »
Al-Mansur
Abu Džafar Abd Alah ibn Mohamed al-Mansur (arabsko أبو جعفر عبد الله بن محمد المنصور) ali krajše al-Manṣur (arabsko المنصور) je bil drugi abasisdski kalif, ki je vladal od leta 136 do 158 po hidžri (754–775), * 714, † 6. oktober 775.
Novo!!: Omajadski kalifat in Al-Mansur · Poglej več »
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Novo!!: Omajadski kalifat in Al-Valid I. · Poglej več »
Alcázar de los Reyes Cristianos
Alcázar de los Reyes Cristianos (slovensko Alcazar krščanskih kraljev) je srednjeveški alcazar ob reki Guadalquivir v Córdobi, Španija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Alcázar de los Reyes Cristianos · Poglej več »
Anaba
Anaba (arabsko نابة, ‘Annābah), nekdanja Bône ali Bona, zgodovinski Hippo ali Hippo Regius, je mesto v severovzhodni Alžiriji ob reki Seybouse in glavno mesto Province Anaba.
Novo!!: Omajadski kalifat in Anaba · Poglej več »
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Novo!!: Omajadski kalifat in Anastazij II. · Poglej več »
Andaluzija
Andaluzija (špansko: Andalucía) je najjužnejša pokrajina na Pirenejskem polotoku, z 8,5 milijoni prebivalcev je najštevilčneje naseljena, po površini pa druga največja avtonomna skupnost v Španiji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Andaluzija · Poglej več »
Anikonizem
Anikonizem je odsotnost materialnih predstavitev naravnega in nadnaravnega sveta v različnih kulturah, zlasti v monoteističnih Abrahamovih religijah.
Novo!!: Omajadski kalifat in Anikonizem · Poglej več »
Arabski polotok
Satelitski posnetek Arabskega polotoka Arabski polotok (arabsko شِبْهُ الْجَزِيرَةِ الْعَرَبِيَّة, šibhu l-džazīrati l-ʿarabija, ali جَزِيرَةُ الْعَرَب, džazīratu l-ʿarab) ali Arabija, je polotok v zahodni Aziji, ki leži severovzhodno od Afrike na Arabski plošči.
Novo!!: Omajadski kalifat in Arabski polotok · Poglej več »
Artabazd
Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.
Novo!!: Omajadski kalifat in Artabazd · Poglej več »
Azerbajdžan
Azerbajdžan (Azərbaycan), uradno Republika Azerbajdžan, je transkontinentalna država na meji med Vzhodno Evropo in zahodno Azijo.
Novo!!: Omajadski kalifat in Azerbajdžan · Poglej več »
Bari
Bari (bareško Bare) je glavno mesto metropolitanskega mesta Bari in dežele Apulije ob Jadranskem morju, južna Italija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Bari · Poglej več »
Bitka pri Covadongi
Po naglem arabskem osvajanju Iberskega polotoka v letih 711 do 718 so muslimanski voditelji doživeli svoj prvi poraz v boju proti kristjanom leta 722 v bitki pri Covadongi, kjer jih je premagala vojska pod vodstvom vizigotskega plemiča Pelagija (špansko: Don Pelayo, angleško: Pelagius).
Novo!!: Omajadski kalifat in Bitka pri Covadongi · Poglej več »
Bitka pri Guadaleti
Bitka pri Guadaleti je bila prva velika bitka med omajadskim osvajanjem Hispanije.
Novo!!: Omajadski kalifat in Bitka pri Guadaleti · Poglej več »
Bitka pri Toursu
Bitka pri Toursu ali bitka pri Poitiersu, v arabskih virih Bitka pri Palači Mučencev (arabsko معركة بلاط الشهداء) je bila bitka med mestoma Poitiers in Tours v severni osrednji Franciji, v kateri sta se 10. oktobra 732 frankovska in burgundska vojska pod poveljstvom Karla Martela spopadla z vojsko Umajadskega kalifata pod poveljstvom Abdul Rahmana Al Gafikija, guvernerja Al Andaluza.
Novo!!: Omajadski kalifat in Bitka pri Toursu · Poglej več »
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Bizantinska arhitektura · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Novo!!: Omajadski kalifat in Carcassonne · Poglej več »
Ceuta
Ceuta (špansko: ; berbersko Sebta) je špansko avtonomno mesto na severni obali Afrike.
Novo!!: Omajadski kalifat in Ceuta · Poglej več »
Cezarejska Mavretanija
Severna Afrika v rimskem obdobju Cezarejska Mavretanija (latinsko: Mauretania Caesariensis), najbolj zahodna rimska provinca v severozahodni Afriki.
Novo!!: Omajadski kalifat in Cezarejska Mavretanija · Poglej več »
Dabujidi
Dabujidska ali Gaubaridska dinastija je bila zoroastrska iranska država, ki se je začela v zgodnjem 7.
Novo!!: Omajadski kalifat in Dabujidi · Poglej več »
Džeraš
Džeraš (arabsko: جرش), v grško-rimskem svetu znan kot Gerasa (starogrško Γέρασα), je glavno mesto in največje mesto guvernorata Džeraš, Jordanija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Džeraš · Poglej več »
Dekapolis
Dekapolis (grško: Δεκάπολις Dekápolis, 'Deset mest') je bila skupina desetih mest na vzhodni meji Rimskega cesarstva v jugovzhodnem Levantu v 1.
Novo!!: Omajadski kalifat in Dekapolis · Poglej več »
Dolina Timna
Dolina Timna se nahaja v južnem Izraelu v jugozahodnem Aabah (arabsko: وادي عربة, Wādī ʻAraba), približno 30 km severno od Akabskega zaliva in mesta Eilat.
Novo!!: Omajadski kalifat in Dolina Timna · Poglej več »
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Efez · Poglej več »
Ekstremadura
Ekstremadura (ekstremadursko in falsko Extremaúra) je avtonomna skupnost v zahodni Španiji s provincama Cáceres in Badajoz in glavnim mestom Mérida. Na zahodu meji na Portugalsko, na severu na Kastiljo in León (provinci Salamanca in Ávila), na jugu na Andaluzijo (province Huelva, Sevilla in Córdoba) in na vzhodu na Kastiljo-La Mancho (provinci Toledo in Ciudad Real). Uradni jezik v pokrajini je španščina. Vlada Extremadure se imenuje Junta de Extremadura. Ekstremadura je pomembno področje za prosto živeče živali, še posebej velik naravni rezervat v okrožju Monfragüe, ki je bil leta 2007 preimenovan v narodni park (Parque nacional de Monfragüe), in naravni park ob reki Tajo (Terreno Natural Río Tajo Internacional).
Novo!!: Omajadski kalifat in Ekstremadura · Poglej več »
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Novo!!: Omajadski kalifat in Filipik Bardan · Poglej več »
Folis
Folis cesarja Galerija Folis (latinsko, grško, arabsko fals) je bil rimski in bizantinski kovanec.
Novo!!: Omajadski kalifat in Folis · Poglej več »
Galilejsko jezero
Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Galilejsko jezero · Poglej več »
Gjumri
Gjumri (armensko: Գյումրի, izgovarja se), je mestna občinska skupnost in drugo največje mesto v Armeniji, ki deluje kot upravno središče province Širak na severozahodu države.
Novo!!: Omajadski kalifat in Gjumri · Poglej več »
Granada
Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Granada · Poglej več »
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Novo!!: Omajadski kalifat in Hagija Sofija · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Omajadski kalifat in Hamam · Poglej več »
Harač
Harač (arabsko خراج, haradž, turško haraç, harač) je bil vrsta davka na kmetijsko zemljišče in njegove pridelke, ki je temeljil na islamskem pravu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Harač · Poglej več »
Harakena
Harakena (starogrško, Harakiní), znana tudi kot Mesena (Messíni) ali Mešan, je bila kraljevina, ki jo je ustanovil Iranec Hispaozin na vrhu Perzijskega zaliva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Harakena · Poglej več »
Harran
Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.
Novo!!: Omajadski kalifat in Harran · Poglej več »
Hazari
Hazarski kaganat od leta 650 do 850 Hazari (narečno turško: Xazarlar) so bili polnomadsko turško ljudstvo, ki je od 7.
Novo!!: Omajadski kalifat in Hazari · Poglej več »
Hedžas
Hedžas (/hiːˈdʒæz, hɪˈ-/, lit, hedžaska izgovorjava) je regija, ki vključuje večino zahodne Saudove Arabije, z mesti Meka, Medina, Džida, Tabuk, Džanbu, Taif in Baldžuraši.
Novo!!: Omajadski kalifat in Hedžas · Poglej več »
Ibrahim ibn al-Valid
Ibrahim ibn al-Valid ibn Abd al-Malik (arabsko ابراهيمابن الوليد بن عبد الملك) je bil od 4.
Novo!!: Omajadski kalifat in Ibrahim ibn al-Valid · Poglej več »
Ime Gruzije
Gruzija je slovenski eksonim za državo na Kavkazu, ki jo domačini imenujejo Sakartvelo (/ sʌkʌrtvɛlɔː / gruzijsko საქართველო). Ruski eksonim je Gruziya (/ ɡrʊziːjʌ / rusko: Грузия, IPA). Druge zahodne države jo imenujejo Georgia.
Novo!!: Omajadski kalifat in Ime Gruzije · Poglej več »
Imperij
Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.
Novo!!: Omajadski kalifat in Imperij · Poglej več »
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.
Novo!!: Omajadski kalifat in Irena Atenska · Poglej več »
Islamska arhitektura
Velike mošeje v Córdobi (Španija) Petkova mošeja v Isfahanu (Iran) Selimijeve mošeje v (Odrinu, Turčija Islamska arhitektura obsega arhitekturne sloge stavb, povezanih z islamom.
Novo!!: Omajadski kalifat in Islamska arhitektura · Poglej več »
Islamska umetnost
Islamska umetnost je del islamske kulture in zajema vizualne umetnosti, ki so jih od 7.
Novo!!: Omajadski kalifat in Islamska umetnost · Poglej več »
Jeruzalem
Jerúzalem (svetopisemsko in tradicionalno sefardsko hebrejsko יְרוּשָׁלַםִ) je starodavno bližnjevzhodno mesto s ključnim pomenom v judovstvu, krščanstvu in islamu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Jeruzalem · Poglej več »
Jordanija
Jordanija (arabsko الْأُرْدُن-Al-ʾUrdunn), uradno Hašemitska kraljevina Jordanija (arabsko المملكة الأردنية الهاشمية Al-Mamlakah Al-Urdunnīyah Al-Hāshimīyahje), je obmorska država na Bližnjem vzhodu na vzhodnem bregu reke Jordan.
Novo!!: Omajadski kalifat in Jordanija · Poglej več »
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4. november 711.
Novo!!: Omajadski kalifat in Justinijan II. · Poglej več »
Kalif
Kalif Harun al-Rašid Kalif (arabsko خليفة, Khalīfah) je naziv vladarja kalifata ali naziv duhovnega poglavarja islamske skupnosti (umma), ki živi po šeriatskem pravu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Kalif · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Omajadski kalifat in Kanaan · Poglej več »
Katalonija
Katalonija (v katalonščini Catalunya, v španščini Cataluña, v okcitanščini (aranščini) Catalonha) je pokrajina (regija), ki leži na skrajnem severovzhodu Pirenejskega polotoka.
Novo!!: Omajadski kalifat in Katalonija · Poglej več »
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Konstans II. · Poglej več »
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10. julij 685.
Novo!!: Omajadski kalifat in Konstantin IV. · Poglej več »
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Novo!!: Omajadski kalifat in Konstantin V. Kopronim · Poglej več »
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »
Kordovski emirat
Kordovski emirat (arabsko إمارة قرطبة, DIN Imārah Qurṭuba, špansko Emirato de Córdoba) je bil od leta 756 do 929 neodvisen emirat na Iberskem polotoku s prestolnico v Córdobi.
Novo!!: Omajadski kalifat in Kordovski emirat · Poglej več »
Kordovski kalifat
Kordovski kalifat (arabsko خلافة قرطبة, DIN Khilāfat Qurṭuba, špansko Califato de Córdoba) je bilo od leta 929 do 1031 islamsko kraljestvo na Iberskem polotoku in delu severne Afrike s prestolnico v Qurtubi, sedanji Córdobi.
Novo!!: Omajadski kalifat in Kordovski kalifat · Poglej več »
Latakija
Latakija (arabsko اللَاذِقِيَّة, al-Lādhiqīyah) je glavno sirsko pristanišče in upravno središče Latakijskega governorata.
Novo!!: Omajadski kalifat in Latakija · Poglej več »
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Novo!!: Omajadski kalifat in Leon III. Izavrijec · Poglej več »
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Novo!!: Omajadski kalifat in Leon V. Armenec · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Libanon · Poglej več »
Madaba
Madaba (arabsko: مادبا; svetopisemsko hebrejsko מֵידְבָא Medvah, starogrško Μήδαβα) je glavno mesto guvernorata Madaba v osrednji Jordaniji s približno 80.000 prebivalci.
Novo!!: Omajadski kalifat in Madaba · Poglej več »
Marvan I.
Marvan I. ibn al-Hakam (arabsko: مروان بن الحكم), četrti kalif Umajadskega kalifata, ki je vladal leta 684 in 685, * 28. marec 623, † 7. maj 685.
Novo!!: Omajadski kalifat in Marvan I. · Poglej več »
Marvan II.
Marvan ibn Mohamed ibn Marvan ibn al-Hakam (arabsko مروان بن محمد بن مروان بن الحكم), bolj znan kot Marvan II., je bil štirinajsti in zadnji kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od leta 744 do svoje smrti, * okoli 691, As-Šam, Omajadski kalifat (Sirija), † 6. avgust 750, Al-Misr, Omajadski kalifat (Egipt).
Novo!!: Omajadski kalifat in Marvan II. · Poglej več »
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Novo!!: Omajadski kalifat in Maslama ibn Abd al-Malik · Poglej več »
Mavri
desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.
Novo!!: Omajadski kalifat in Mavri · Poglej več »
Málaga
Málaga, mesto in mestna občina, glavno mesto Province Málaga v avtonomni regiji Andaluziji, Španija.
Novo!!: Omajadski kalifat in Málaga · Poglej več »
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Novo!!: Omajadski kalifat in Medresa · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Omajadski kalifat in Merv · Poglej več »
Minbar
Minbar (arabsko: منبر; včasih latinizirano kot mimber) je prižnica v mošeji, kjer stoji imam (vodja molitev) in izvaja pridige (خطبة, khutbah).
Novo!!: Omajadski kalifat in Minbar · Poglej več »
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Novo!!: Omajadski kalifat in Muavija I. · Poglej več »
Muavija II.
Muavija II.
Novo!!: Omajadski kalifat in Muavija II. · Poglej več »
Narbonne
Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.
Novo!!: Omajadski kalifat in Narbonne · Poglej več »
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Novo!!: Omajadski kalifat in Nikifor I. Logotet · Poglej več »
Nilometer
Kairu Nilometer je bila zgradba za merjenje čistosti vode in vodostaja med letnimi poplavami Nila.
Novo!!: Omajadski kalifat in Nilometer · Poglej več »
Obleganje Bagdada (1258)
Obleganje Bagdada leta 1258 je bil ključna bitka v zgodovini Bližnjega Vzhoda, v kateri je Džingiskanov vnuk Hulegu kan opustošil Bagdad, glavno mesto Abdasidskega kalifata in največji center muslimanske moči. Po zavzetju mesta je bilo pobitih od 100.000 do milijon prebivalcev, mesto pa je bilo izropano in nato požgano. Porušeni Bagdad je ostal nenaseljen nekaj stoletij.
Novo!!: Omajadski kalifat in Obleganje Bagdada (1258) · Poglej več »
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Obleganje Konstantinopla (626) · Poglej več »
Obleganje Konstantinopla (674–678)
Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Novo!!: Omajadski kalifat in Obleganje Konstantinopla (674–678) · Poglej več »
Omajadi
Banu Umayya (arabsko بَنُو أُمَيَّة, translit. Banū Umayya, lit. 'Sinovi Umayya') ali Omajadi (الأمويون), so bili vladajoča družina islamskega kalifata med letoma 661 in 750 ter pozneje islamske Španije med letoma 756 in 1031.
Novo!!: Omajadski kalifat in Omajadi · Poglej več »
Oman
Sultanat Oman je obmorska država v jugozahodni Aziji, na jugovzhodni obali Arabskega polotoka.
Novo!!: Omajadski kalifat in Oman · Poglej več »
Papež Gregor III.
Gregor III., papež Rimskokatoliške cerkve in svetnik; * okrog 690 Sirija (Umajadski kalifat); † 28. november 741, Rim (Bizantinsko cesarstvo).
Novo!!: Omajadski kalifat in Papež Gregor III. · Poglej več »
Papež Konstantin
Za protipapeža glej Protipapež Konstantin II. Konstantin je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 664 Sirija (Umajadski kalifat), † 9. april 715, Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Omajadski kalifat in Papež Konstantin · Poglej več »
Papir
srednjem veku konoplje Papír je ploskovni material, sestavljen pretežno iz prepleta vlaknin, na katerega se zapisujejo znaki (črke in/ali črte), simboli...
Novo!!: Omajadski kalifat in Papir · Poglej več »
Poitiers
Poitiers (/ˈpwɑːtieɪ/, francosko:; Poitevin: Poetàe) je mesto ob reki Clain v zahodni osrednji Franciji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Poitiers · Poglej več »
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Novo!!: Omajadski kalifat in Policija · Poglej več »
Portugalska
Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.
Novo!!: Omajadski kalifat in Portugalska · Poglej več »
Preplet (umetnost)
V vizualnih umetnostih je preplet dekorativni element, ki se je uporabljal v srednjeveški umetnosti.
Novo!!: Omajadski kalifat in Preplet (umetnost) · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Omajadski kalifat in Prva križarska vojna · Poglej več »
Qasr Azraq
Qasr al Azraq (arabsko: قصر الأزرق, 'Modra trdnjava') je velika trdnjava v današnji vzhodni Jordaniji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Qasr Azraq · Poglej več »
Rekonkvista
Ponovno osvajanje Iberskega polotoka skozi leta Rekonkvista (špansko, portugalsko in.
Novo!!: Omajadski kalifat in Rekonkvista · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Omajadski kalifat in Rodos · Poglej več »
Saudova Arabija
Kraljevina Saudova Arabija (krajše Saudova Arabija, manj ustrezno tudi Saudska oz. po še veljavnem Slovenskem pravopisu Savdska Arabija) je obmorska država na Arabskem polotoku.
Novo!!: Omajadski kalifat in Saudova Arabija · Poglej več »
Selevkija Pierija
Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Selevkija Pierija · Poglej več »
Sevilja
Sevilja je kulturno in finančno središče južne Španije in središče province Sevilja.
Novo!!: Omajadski kalifat in Sevilja · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu
To je seznam območij svetovne dediščine V Libanonu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Seznam krajev svetovne dediščine v Libanonu · Poglej več »
Seznam obleganj Konstantinopla
Obelganje Konstantinopla leta 1453 Konstantinopel je v dolgi zgodovini Bizantinskega cesarstva doživel številna obleganja, vendar je samo po dveh obleganjih prešel pod tujo oblast: prvič leta 1204, ko so ga v četrti križarski vojni osvojili križarji, in drugič leta 1453, ko so ga osvojili osmanski Turki sultana Mehmeda II..
Novo!!: Omajadski kalifat in Seznam obleganj Konstantinopla · Poglej več »
Sidon
Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.
Novo!!: Omajadski kalifat in Sidon · Poglej več »
Suk (tržnica)
Suk (arabsko سوق, hebrejsko שוק shuq, armensko շուկա shuka, špansko zoco, tudi črkovano shuk, shooq, soq, esouk, succ, suk, sooq, suq, soek) je tržnica ali trgovska četrt v zahodnoazijskih, severnoafriških in nekaterih afriških mestih (amharsko ሱቅsooq).
Novo!!: Omajadski kalifat in Suk (tržnica) · Poglej več »
Sveti Bonifacij
Bonifacij (675 – 5. junij 754), rojen v Creditonu v anglosaški Angliji, je bil vodilna oseba v anglosaški misiji v germanskih delih Frankovskega cesarstva v osmem stoletju.
Novo!!: Omajadski kalifat in Sveti Bonifacij · Poglej več »
Taifa
Iberski polotok leta 1030 Taifa (arabsko طائفة, DIN ṭā'ifa, mn. طوائف, DIN ṭawā'if, špansko reinos de taifas) je bila ena od devetintrideset državic, večinoma kraljestev in emiratov, ki so razglasile svojo neodvisnost po strmoglavljenju kalifa Hišama III.
Novo!!: Omajadski kalifat in Taifa · Poglej več »
Taj Šan
Taj Šan (gora Taj, kitajsko: 泰山; pinjin Tài Shān) je gora zgodovinskega in kulturnega pomena, ki leži severno od mesta Taj'an v provinci Šandong na Kitajskem.
Novo!!: Omajadski kalifat in Taj Šan · Poglej več »
Tarik ibn Zijad
Tarik ibn Zijad (arabsko طارق بن زياد, Ṭāriq ibn Ziyād) je bil berberski omajadski general, ki je na čelu arabske vojske začel osvajanje vizigotske Hispanije, sedanje Španije in Portugalske, * 670, Magreb, † 719, Damask.
Novo!!: Omajadski kalifat in Tarik ibn Zijad · Poglej več »
Teodozij III.
Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.
Novo!!: Omajadski kalifat in Teodozij III. · Poglej več »
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Tiana · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Timur Lenk · Poglej več »
Tingiška Mavretanija
Karta rimskih ozemelj v Magrebu iz katere je razvidno, da je južna meja Tingitanske Mavretanije segala do Kasablanke Tingiška Mavretanija (latinsko), rimska provinca v severozahodni Afriki na ozemlju sedanjega Maroka in španskih mest Cevte in Melile.
Novo!!: Omajadski kalifat in Tingiška Mavretanija · Poglej več »
Transoksanija
Porečje Amu Darje (Oxus); Transoksanija je na severovzhodu Transoksanija in sosednji pokrajini Horezm in Veliki Horasan Transoksanija (latinsko Transoxania, poslovenjeno Dežela onkraj Amu Darje,, (فرارود, Onkraj reke, (Фарорӯд) in (Варазрӯд) je latinsko ime pokrajine in civilizacije v Srednji Aziji, ki se približno ujema s sedanjim vzhodnim Uzbekistanom, zahodnim Tadžikistanom, deli južnega Kazahstana, delom Turkmenistana in južnim Kirgizistanom. Geografsko je Transoksanija obsegala ozemlje med rekama Amu Darja na jugu in Sir Darja na severu. V perzijskem nacionalnem epu Šahname je omenjena kot Turan, v kitajskih virih pa kot Hedžong (河中地区). Arabsko ime Mā Warāʾ an-Nahr (ما وراء النهر, "kar je onkraj reke ") je prešel v perzijsko knjižno rabo in se ohranil vse do pomongolskih časov. Transoksanija je bila kot Sogdija ena od satrapij (provinc) perzijskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Omajadski kalifat in Transoksanija · Poglej več »
Tripolitanija
Glavne province Libije Tripolitanija (arabsko طرابلس, Ṭarābulus, berbersko Ṭrables, latinsko Regio Tripolitana iz grškega Τριπολιτάνια, Tripolitánia) je zgodovinska regija in bivša provinca Libije.
Novo!!: Omajadski kalifat in Tripolitanija · Poglej več »
Turkestan
Položaj Turkestana (zelena barva) v Srednji Aziji. Današnje državne meje so vrisane z belo. Turkestan, pisan včasih tudi Turkistan, se nanaša na zgodovinsko območje v Srednji Aziji med Sibirijo na severu, Iranom, Afganistanom in Tibetom proti jugu, Kaspijskim jezerom proti zahodu in puščavo Gobi proti vzhodu.
Novo!!: Omajadski kalifat in Turkestan · Poglej več »
Tus, Iran
Tus (perzijsko طوس ali توس Ṫus ali Tus), ime se je pisalo tudi Tous, Toos ali Tūs, je starodavno mesto v iranski provinci Razavi Horasan blizu Mašhada.
Novo!!: Omajadski kalifat in Tus, Iran · Poglej več »
Umaja ibn Abd Šams
Umaja ibn Abd Šams (arabsko: مناف بن قصي بن كلاب, Umajja ibn Abd Šams ben Abd al-Manāf ben Kušaj ben Kilāb), pripadnik arabskega klana Banu Umajad, po katerem se imenuje dinastija Umajadov, ki je vladala v Umajadskem kalifatu od leta 661 do 750.
Novo!!: Omajadski kalifat in Umaja ibn Abd Šams · Poglej več »
Valladolid
Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.
Novo!!: Omajadski kalifat in Valladolid · Poglej več »
Velika mošeja, Córdoba
Velika mošeja (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico.
Novo!!: Omajadski kalifat in Velika mošeja, Córdoba · Poglej več »
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Novo!!: Omajadski kalifat in Veliki Horasan · Poglej več »
Vizigoti
Detajl z votivne krone kralja Rekesvinta (653-672) iz gvarazarskega zaklada, razstavljene v Madridu; s krone visi napis RECCESVINTHUS REX OFFERET (ponuja kralj (R)ekesvint); manjkajoča čerka R je v muzeju v Clunyju Orli na fibulah iz 6. stoletja so bili priljubljen motiv med Vizigoti in Gotihttp://art.thewalters.org/detail/77441 The Walters Art Museum Vizigoti (latinsko, ali) ali Zahodni Goti so bili eno od najpomembnejših vzhodnogermanskih plemen, ki se je v 4.
Novo!!: Omajadski kalifat in Vizigoti · Poglej več »
Vizigotsko kraljestvo
Vizigotsko kraljestvo (gotsko Gutþiuda Þiudinassus, Regnvm Visigothorvm je bilo od 5.-8. stoletja ena od germanskih nasledstvenih držav Zahodnega rimskega cesarstva na ozemlju sedanje jugozahodne Francije in na Iberskem polotoku. Nastalo je po naselitvi Vizigotov pod kraljem Valijom (vladal 415-418) v provinci Akvitaniji v jugozahodni Franciji in se z osvajanji postopoma razširilo na Iberski polotok. Kraljestvo je bilo de facto neodvisno od Vhodnega rimskega cesarstva, katerega poskusi, da bi ponovno osvojili Iberski polotok, so bili samo delno uspešni in kratkotrajni. Na začetku 6. stoletja so vizigotsko ozemlje v Galiji začeli osvajati Franki. Vizigoti so obdržali samo ozek obalni pas ob Sredozemskem morju (Septimanija) in Iberski polotok, na katerem so podjarmili Svebe in Baske. Etnične razlike med domorodnimi Hispano-romani in Vizigoti so v 6. stoletju začele izginjati. Gotski jezik je začel izgubljati svojo vlogo cerkvenega jezika in je po spreobrnitvi Vizigotov v katolištvo leta 589 popolnoma izginil. Z vizigotskim zakonikom Liber Iudiciorum, ki je bil dokončam leta 654, se je ukinila tradicionalno različna zakonodaja za Rimljane in Vizigote. Liber Iudiciorum je verjetno postal osnova za špansko zakonodajo srednjega veka. Leta 711 so večino Vizigotskega kraljestva osvojili islamski osvajalci iz severne Afrike. V krščanskih rokah je ostal samo ozek severni pas Iberskega polotoka. Na tem ozemlju je lokalni zemljiški gospod Pelagij (špansko Pelayo), ki je bil zelo verjetno gotskega porekla, ustanovil srednjeveško Asturijsko kraljestvo. Vizigoti in njihovi prvi kralji so bili arijanci in zato v sporu s katoliško cerkvijo. Po njihovem prestopu v nicejsko krščanstvo je cerkev preko Toledskih cerkvenih zborov dobila ogromen vpliv na posvetne zadeve.
Novo!!: Omajadski kalifat in Vizigotsko kraljestvo · Poglej več »
Vladarsko ime
Vladarsko ali prestolno ime je uradno ime, ki ga po prihodu na oblast uporabljajo vladarji, papeži in drugi.
Novo!!: Omajadski kalifat in Vladarsko ime · Poglej več »
Zemljevid iz Madabe
Zemljevid iz Madabe, znan tudi kot mozaični zemljevid iz Madabe, je del talnega mozaika v zgodnji bizantinski cerkvi svetega Jurija v Madabi v Jordaniji.
Novo!!: Omajadski kalifat in Zemljevid iz Madabe · Poglej več »
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Novo!!: Omajadski kalifat in Zgodovina Španije · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Omajadski kalifat in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
23. februar
23.
Novo!!: Omajadski kalifat in 23. februar · Poglej več »
26. april
26.
Novo!!: Omajadski kalifat in 26. april · Poglej več »
6. avgust
6.
Novo!!: Omajadski kalifat in 6. avgust · Poglej več »
602
602 (DCII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 602 · Poglej več »
623
623 (DCXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Omajadski kalifat in 623 · Poglej več »
646
646 (DCXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 646 · Poglej več »
661
661 (DCLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 661 · Poglej več »
674
674 (DCLXXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 674 · Poglej več »
680
680 (DCLXXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 680 · Poglej več »
684
684 (DCLXXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 684 · Poglej več »
685
685 (DCLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 685 · Poglej več »
691
691 (DCXCI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 691 · Poglej več »
705
705 (DCCV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 705 · Poglej več »
711
711 (DCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 711 · Poglej več »
715
715 (DCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 715 · Poglej več »
722
722 (DCCXXII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 722 · Poglej več »
731
731 (DCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 731 · Poglej več »
750
750 (DCCL) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 750 · Poglej več »
788
788 (DCCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 788 · Poglej več »
889
889 (DCCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Omajadski kalifat in 889 · Poglej več »
961
961 (CMLXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Omajadski kalifat in 961 · Poglej več »
