Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Cisterna bazilika

Index Cisterna bazilika

Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.

Kazalo

  1. 31 odnosi: Abdul Hamid II., Ahmed III., Akvadukt (most), Bazilika (zgradba), Bizantinska arhitektura, Bizantinsko cesarstvo, Carigrad, Dan Brown, Dorski slog, Gorgona, Granit, Hagija Sofija, James Bond, Jonski slog, Justinijan I., Kapitel, Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Korintski slog, Marmor, Meduza (mitologija), Modra mošeja, Osmansko cesarstvo, Palača Topkapi, Spoliacija, Starogrška arhitektura, Sulejmanija, Turčija, Velika palača v Konstantinoplu, Zlati rog, Zlobno oko.

Abdul Hamid II.

Abdul Hamid II., osmanski sultan, * 21. september 1842, Istanbul, † 10. februar 1918, Istanbul.

Poglej Cisterna bazilika in Abdul Hamid II.

Ahmed III.

Ahmed III. je bil od leta 1703 do 1730 sultan Osmanskega cesarstva in kalif Osmanskega kalifata, * 30. december 1673, Hacıoğlu Pazarcık, Osmansko cesarstvo, † 1. julij 1736, Konstantinopel, Osmansko cesarstvo.

Poglej Cisterna bazilika in Ahmed III.

Akvadukt (most)

Akvadukt v Leedsu, Anglija Akvadukt tudi akvedukt je vodni objekt ali mostu podoben objekt za pretok vode, zlasti preko globeli in strug.

Poglej Cisterna bazilika in Akvadukt (most)

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Poglej Cisterna bazilika in Bazilika (zgradba)

Bizantinska arhitektura

Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.

Poglej Cisterna bazilika in Bizantinska arhitektura

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Cisterna bazilika in Bizantinsko cesarstvo

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Cisterna bazilika in Carigrad

Dan Brown

Dan Brown, ameriški pisatelj, * 22. junij 1964, Exeter, New Hampshire, ZDA.

Poglej Cisterna bazilika in Dan Brown

Dorski slog

timpanon, '''2.''' akroterij, '''3.''' venčna sima (gejzon), '''4.''' krona, '''5.''' mutul, '''7.''' friz, '''8.''' triglif, '''9.''' metopa, '''10.''' regula, '''11.''' kaplje (gute), '''12.''' tenija, '''13.''' arhitrav, '''14.''' kapitel, '''15.''' abak, '''16.''' ehin, '''17.''' deblo, '''18.''' kanelura, '''19.''' stilobat Najbolj znano grško dorsko svetišče je Partenon na atenski akropoli iz 5.

Poglej Cisterna bazilika in Dorski slog

Gorgona

Meduza. Gorgona (starogrško Γοργών/Γοργώ Gorgon/Gorgo) je v grški mitologiji krvoločna pošast, ženska z ostrimi čekani ter živimi, strupenimi kačami namesto las.

Poglej Cisterna bazilika in Gorgona

Granit

ZDA Granit je zrnata magmatska kamnina, ki je svetlejše barve.

Poglej Cisterna bazilika in Granit

Hagija Sofija

Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Poglej Cisterna bazilika in Hagija Sofija

James Bond

James Bond je literarni lik, ki ga je leta 1952 ustvaril angleški pisatelj Ian Fleming in ga pozneje uporabil kot protagonista v 12 romanih in 2 zbirkah krajših zgodb.

Poglej Cisterna bazilika in James Bond

Jonski slog

Jonski slog ali jonski red je eden od treh slogov klasične arhitekture.

Poglej Cisterna bazilika in Jonski slog

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Poglej Cisterna bazilika in Justinijan I.

Kapitel

Jonski kapitel, Atenin tempelj, Priena, Jonija, 19 stoletje, graviran Starodavni korintski kapitel v Veliki mošeji v Kairouanu, Tunizija Kapitél (iz latinsko caput - glava), ali tudi glavič, je arhitekturni element, sestavni del stebra, njegov zgornji zaključni del, ki je pogosto okrašen z rastlinskim ali figuralnim okrasjem.

Poglej Cisterna bazilika in Kapitel

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Cisterna bazilika in Konstantin I. Veliki

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Cisterna bazilika in Konstantinopel

Korintski slog

Stebri korintskega sloga na Jupitrovem templju v Atenah Korintski slog ali korintski red je eden od slogov v klasični grški arhitekturi z značilnimi stebri s 24 kanelurami in bazo kot jonski, ki ji je dodana kvadratna plošča plinta s kapitelom, oblikovanim kot košara s stiliziranimi listi akanta.

Poglej Cisterna bazilika in Korintski slog

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Cisterna bazilika in Marmor

Meduza (mitologija)

Meduza, kot jo je upodobil Caravaggio. Meduza (grško Μέδουσα) je bila v grški mitologiji ena izmed treh sester gorgon, grozna pošast s kačami namesto las.

Poglej Cisterna bazilika in Meduza (mitologija)

Modra mošeja

Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.

Poglej Cisterna bazilika in Modra mošeja

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Cisterna bazilika in Osmansko cesarstvo

Palača Topkapi

Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.

Poglej Cisterna bazilika in Palača Topkapi

Spoliacija

Oropanje ali spoliacija (lat. spoliatio) je postopek pridobivanja gradbenega materiala iz že obstoječih zgradb.

Poglej Cisterna bazilika in Spoliacija

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Poglej Cisterna bazilika in Starogrška arhitektura

Sulejmanija

Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.

Poglej Cisterna bazilika in Sulejmanija

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Cisterna bazilika in Turčija

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad).

Poglej Cisterna bazilika in Velika palača v Konstantinoplu

Zlati rog

Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج‎ - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.

Poglej Cisterna bazilika in Zlati rog

Zlobno oko

Napad na zlobno oko: oko prebode meč, krokar, pes, mačka, kača, škorpijon in stonoga. Škrat z grotesknim penisom ima dve palici. Rimski mozaik iz hiše zlobnega očesa v Antiohiji (Arheološki muzej Antakyija Za zlobno oko verjamejo, da gre za v sile nadnaravnega, ki obstajajo že tisočletja.

Poglej Cisterna bazilika in Zlobno oko