Kazalo
81 odnosi: Akvadukt (vodovod), Alep, Anadolu Hisarı, Anatolija, Apsida, Arabeska, Arhitektura, İzmir, İzniška keramika, İznik, Çinili Köşk, Bajazid II., Baročna arhitektura, Bitka pri Ankari, Bitka pri Nikopolju, Bizantinska arhitektura, Bližnji vzhod, Bospor, Bursa, Carigrad, Damask, Derviš, Diyarbakır, Družina Balyan, Eklekticizem v arhitekturi, Hagija Sofija, Hamam, Hipostil, Iranska arhitektura, Ivan (mošeja), Karavanseraj, Kibla (islam), Konstantinopel, Kupola, Kurtina, Mavzolej, Medresa, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mihrab, Milas, Mimar Sinan, Minbar, Mošeja, Mošeja Şehzade, Modra mošeja, Mostar, Muqarnas, Murat III., Murat IV., ... Razširi indeks (31 več) »
Akvadukt (vodovod)
Akvadukt je vodotok, zgrajen za prenos vode od izvira do distribucijskega mesta na daljavo.
Poglej Osmanska arhitektura in Akvadukt (vodovod)
Alep
Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.
Poglej Osmanska arhitektura in Alep
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Poglej Osmanska arhitektura in Anadolu Hisarı
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Poglej Osmanska arhitektura in Anatolija
Apsida
Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.
Poglej Osmanska arhitektura in Apsida
Arabeska
Del keramične plošče iz 15. st., Samarkand z belo kaligrafijo na modri arabeskni podlagi Primeri osnovnih oblik '''arabeske''', vzete iz obstoječih spomenikov.Drawings based on illustrations in Talbot-Rice, op.cit., plates 109-115 Note the common core element of the heart shaped confronted volutes & stem, highlighted in green.
Poglej Osmanska arhitektura in Arabeska
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Osmanska arhitektura in Arhitektura
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Poglej Osmanska arhitektura in İzmir
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Poglej Osmanska arhitektura in İzniška keramika
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Poglej Osmanska arhitektura in İznik
Çinili Köşk
Çinili Köşk (izg. činili köšk, slovensko Poploščeni paviljon) je s keramičnimi ploščicami obložen paviljon v carigrajski cesarski palači Topkapi Saraj.
Poglej Osmanska arhitektura in Çinili Köşk
Bajazid II.
Bajazid II., sultan Osmanskega cesarstva od leta 1481 do 1512, * 3. december 1447, Dimetoka, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1512, Büyükçekmece, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanska arhitektura in Bajazid II.
Baročna arhitektura
Baročna arhitektura je izrazito dekorativen in teatralen slog, ki se je v Italiji pojavil v začetku 17.
Poglej Osmanska arhitektura in Baročna arhitektura
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Poglej Osmanska arhitektura in Bitka pri Ankari
Bitka pri Nikopolju
Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.
Poglej Osmanska arhitektura in Bitka pri Nikopolju
Bizantinska arhitektura
Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva.
Poglej Osmanska arhitektura in Bizantinska arhitektura
Bližnji vzhod
Zemljevid politične razdelitve Bližnjega vzhoda (2003) z vrisanimi prometnimi povezavami Blížnji vzhòd je zgodovinska, geografska, kulturna in politična regija, ki navadno obsega države Jugozahodne Azije in Egipt v Severni Afriki.
Poglej Osmanska arhitektura in Bližnji vzhod
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Poglej Osmanska arhitektura in Bospor
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.
Poglej Osmanska arhitektura in Bursa
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Poglej Osmanska arhitektura in Carigrad
Damask
Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.
Poglej Osmanska arhitektura in Damask
Derviš
Derviši v Turčiji Derviš (arabsko: ﺵﻴﻭﺭﺩ, darwīš; turško: derviş) je izraz, ki označuje muslimanskega mistika, privrženci tasavufa, mističnega nauka o islamu, disciplina ki se bavi z najglobljim bistvom.
Poglej Osmanska arhitektura in Derviš
Diyarbakır
Diyarbakır (kurdsko Amed)Gunter, Michael M. (2010).
Poglej Osmanska arhitektura in Diyarbakır
Družina Balyan
Družina Balyan je bila ugledna armenska družina v Osmanskem cesarstvu, ki so jo sestavljali dvorni arhitekti v službi osmanskih sultanov in drugih članov osmanske rodbine v 18.
Poglej Osmanska arhitektura in Družina Balyan
Eklekticizem v arhitekturi
Palacio de Larrinaga (Zaragoza, Španija) Eklekticizem v arhitekturi je slog 19.
Poglej Osmanska arhitektura in Eklekticizem v arhitekturi
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Osmanska arhitektura in Hagija Sofija
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Poglej Osmanska arhitektura in Hamam
Hipostil
Velika hipostilna dvorana v templju v Karnaku, Egipt Hipostil je ime za dvorano stebrov v staroegipčanskem templju, perzijski arhitekturi in drugih do sodobne uporabe v arhitekturi.
Poglej Osmanska arhitektura in Hipostil
Iranska arhitektura
Iranska arhitektura bolje rečeno Perzijska arhitektura je arhitektura Irana in iranskega kulturnega prostora.
Poglej Osmanska arhitektura in Iranska arhitektura
Ivan (mošeja)
Ivan (perzijsko: ایوان eyvān, arabsko: إيوان Iwan)Wright, 1992, p. 508Boas, 2010, p. 366 je pravokotna dvorana ali prostor, običajno obokan, obzidan na treh straneh, z enim koncem popolnoma odprt.
Poglej Osmanska arhitektura in Ivan (mošeja)
Karavanseraj
Isfahanski karavanseraj iz 18. st., danes hotel Abas Tloris tipičnega safavidskega karavanseraja Karavanseraj (perz: كاروانسرا kārvānsarā ali کاروانسرای kārvānsarāi, turško: Kervansaray) je obcestno počivališče za sprejemanje in nastanitev karavan, pogosto tudi lokalno trgovsko središče ali vojaško oporišče.
Poglej Osmanska arhitektura in Karavanseraj
Kibla (islam)
Kibla je arabska beseda za smer proti kateri bi moral biti obrnjen musliman med molitvijo.
Poglej Osmanska arhitektura in Kibla (islam)
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Osmanska arhitektura in Konstantinopel
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Poglej Osmanska arhitektura in Kupola
Kurtina
Kurtina je bila v grajski arhitekturi znana že v 16.
Poglej Osmanska arhitektura in Kurtina
Mavzolej
Mavzoléj je običajno razkošna stavba, praviloma namenjena za grobnico, ki kot spomenik obdaja prostor za pokop (grobnico).
Poglej Osmanska arhitektura in Mavzolej
Medresa
Portal medrese Kasımiye v Mardinu, Turčija Medresa (arabsko مدرسة, madrasa, mn. مدارس, madāris, slovensko šola) je arabski naziv vseh vrst šolskih ustanov, posvetnih ali verskih (vseh verstev), od osnovnih do visokih.
Poglej Osmanska arhitektura in Medresa
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanska arhitektura in Mehmed I.
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Poglej Osmanska arhitektura in Mehmed II. Osvajalec
Mihrab
Mihrab (arabsko محراب, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.
Poglej Osmanska arhitektura in Mihrab
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Poglej Osmanska arhitektura in Milas
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanska arhitektura in Mimar Sinan
Minbar
Minbar (arabsko: منبر; včasih latinizirano kot mimber) je prižnica v mošeji, kjer stoji imam (vodja molitev) in izvaja pridige (خطبة, khutbah).
Poglej Osmanska arhitektura in Minbar
Mošeja
Mošéja (iz arabske besede »masdžid«) ali džamija (iz arabske besede »džami«) je muslimanski verski objekt, ki služi kot molilnica.
Poglej Osmanska arhitektura in Mošeja
Mošeja Şehzade
Mošeja Şehzade (turško Şehzade Camii, iz izvirne perzijščine شاهزاده Šāhzādeh, kar pomeni 'princ') je osmanska cesarska mošeja iz 16.
Poglej Osmanska arhitektura in Mošeja Şehzade
Modra mošeja
Modra mošeja, znana tudi po svojem uradnem imenu mošeja sultana Ahmeda (turško Sultan Ahmet Camii), je zgodovinska cesarska mošeja iz osmanskega obdobja v Carigradu v Turčiji.
Poglej Osmanska arhitektura in Modra mošeja
Mostar
Mostar je mesto in občina v Bosni in Hercegovini.
Poglej Osmanska arhitektura in Mostar
Muqarnas
Muqarnas (arabsko: مقرنص; perzijsko: مقرنس), ki je v iranski arhitekturi znan kot ahoopāy (perzijsko: آهوپای) in v iberski arhitekturi kot mocárabe, tudi stalaktitni obok, je oblika okrašenega oboka v islamski arhitekturi.
Poglej Osmanska arhitektura in Muqarnas
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanska arhitektura in Murat III.
Murat IV.
Murat IV.
Poglej Osmanska arhitektura in Murat IV.
Mustafa III.
Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Poglej Osmanska arhitektura in Mustafa III.
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Osmanska arhitektura in Obok
Odrin
Odrin, prej znan kot Adrianople ali Hadrianopolis, je mesto v Turčiji, v severozahodnem delu province Edirne in Vzhodne Trakije, blizu meje Turčije z Grčijo in Bolgarijo (5,22 kilometra od grške meje na najbližji točki).
Poglej Osmanska arhitektura in Odrin
Okulus (arhitektura)
'''Okulus''' na vrhu kupole rimskega Panteona, Rim, začetek 2. st. Okulus (iz latinčine oculus - oko) je ime za odprtino krožne oblike, pogosto manjših dimenzij, običajno na vrhu kupole, lahko pa tudi na tamburju ali na katerem od zidov.
Poglej Osmanska arhitektura in Okulus (arhitektura)
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Poglej Osmanska arhitektura in Orhan I.
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Osmanska arhitektura in Osmansko cesarstvo
Paša
Bayrak Paša (turško: paşa iz perzijskega padšah ali padišah, kar pomeni »kralj«) je bil visok naslov v političnem sistemu Osmanskega cesarstva, ki so ga običajno podeljevali guvernerjem provinc in generalom.
Poglej Osmanska arhitektura in Paša
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Osmanska arhitektura in Palača Dolmabahçe
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Poglej Osmanska arhitektura in Palača Topkapi
Pendantiv
Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.
Poglej Osmanska arhitektura in Pendantiv
Petkova mošeja
Velika mošeja v Meki Petkova ali kongregacijska mošeja.
Poglej Osmanska arhitektura in Petkova mošeja
Portik
Portik zapira trg Santo Stefano, Bologna Pórtik (latinsko: porticus) je v arhitekturi pokrit prostor s stebri na eni ali treh straneh, navadno pred glavnim vhodom v stavbo.
Poglej Osmanska arhitektura in Portik
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Poglej Osmanska arhitektura in Rumeli Hisarı
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Poglej Osmanska arhitektura in Söğüt
Sebil
Sebil ali sabil je majhen kiosk v islamski arhitekturni tradiciji, kjer se voda brezplačno deli prebivalcem za zamreženim oknom.
Poglej Osmanska arhitektura in Sebil
Selimova mošeja, Odrin
Selimova mošeja (turško Selimiye Camii) je osmanska cesarska mošeja v mestu Odrinu (prej Adrianople) v Turčiji.
Poglej Osmanska arhitektura in Selimova mošeja, Odrin
Sirska državljanska vojna
Sirska državljanska vojna (arabsko: الحرب الأهلية السورية) je trenutna državljanska vojna v Siriji, ki poteka med vlado, ki jo vodi predsednik Bašar al Asad (skupaj z domačimi in tujimi zavezniki), in različnimi domačimi in tujimi silami, ki nasprotujejo tako vladi, kot tudi druga drugi (v različnih kombinacijah).
Poglej Osmanska arhitektura in Sirska državljanska vojna
Slop
Slop je pokončen podporni element v arhitekturi in je, drugače od okroglega stebra, pravokotnega prereza.
Poglej Osmanska arhitektura in Slop
Stari most, Mostar
Stari Most je most čez reko Neretvo v bosanskohercegovskem mestu Mostar.
Poglej Osmanska arhitektura in Stari most, Mostar
Steber
Steber v arhitekturi in statiki je konstrukcijski element, ki prenaša težo pritiska od zgoraj na druge konstrukcijske elemente spodaj.
Poglej Osmanska arhitektura in Steber
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Poglej Osmanska arhitektura in Sulejman Čelebi
Sulejmanija
Sulejmanija (turško Süleymaniye Camii) je osmanska cesarska mošeja na Tretjem carigrajskem griču, Carigrad, Turčija.
Poglej Osmanska arhitektura in Sulejmanija
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.
Poglej Osmanska arhitektura in Sultanat Rum
Terakota
Terakota (italijansko terracotta – 'pečena zemlja', iz latinščine terra cocta) je vrsta lončenine, glazirana ali neglazirana keramika na osnovi gline, ko je žgano telo porozno.
Poglej Osmanska arhitektura in Terakota
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Poglej Osmanska arhitektura in Timur Lenk
Trakija
Trakija (rumeno) znotraj današnje Bolgarije, Grčije in Turčije Trakija je zgodovinska in zemljepisna pokrajina v jugovzhodni Evropi.
Poglej Osmanska arhitektura in Trakija
Traveja
Stolnica v Lyonu Stolnica v Toulu Creyssac – traveja pred korom s kupolo, ''Église Saint-Barthélemy'' V arhitekturi je traveja modularna ritmična prostorska enota ali skupna celota obočnega polja v srednji ali stranski ladji; tudi sredinska razdalja med dvema stebroma ali slopoma.
Poglej Osmanska arhitektura in Traveja
Trompa
V arhitekturi je trompa ali votli stožec konstrukcija, ki zapolni (ali zaokroži) zgornje kote kvadratnega prostora, tako da omogoča prehod iz poligonalnega tlorisa v okroglino kupole.
Poglej Osmanska arhitektura in Trompa
Veliki bazar, Carigrad
Veliki bazar (turško Kapalıçarşı, kar pomeni »pokrita tržnica«; tudi Büyük Çarşı, kar pomeni »veliki trg« Müller-Wiener (1977), p. 345.) v Carigradu je ena največjih in najstarejših pokritih tržnic na svetu z 61 pokritimi ulicami in več kot 4000 trgovinami,Müller-Wiener (1977), p.
Poglej Osmanska arhitektura in Veliki bazar, Carigrad
Veliki Horasan
Veliki Horasan, tudi Korasan, Khorasaan, Khurasan in Khurasaan (perzijsko خراسان بزرگ) je sodobno ime zgodovinske zemljepisne regije, ki je obsegala severovzhodni in vzhodni Iran, Turkmenistan, Uzbekistan, Tadžikistan, zahodni in severni Afganistan ter severni in zahodni Pakistan.
Poglej Osmanska arhitektura in Veliki Horasan
Vodnjak
samostana Wald v nemčiji Vodnjak je zaprt prostor ali posebej oblikovan objekt za zbiranje, shranjevanje oziroma pridobivanje pitne vode.
Poglej Osmanska arhitektura in Vodnjak