Podobnosti med Bizantinska arhitektura in Hagija Irene
Bizantinska arhitektura in Hagija Irene še 9 stvari v skupni (v Unijapedija): Bazilika (zgradba), Carigrad, Hagija Sofija, Justinijan I., Konstantin I. Veliki, Konstantinopel, Kupola, Mozaik, Narteks.
Bazilika (zgradba)
Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.
Bazilika (zgradba) in Bizantinska arhitektura · Bazilika (zgradba) in Hagija Irene ·
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Bizantinska arhitektura in Carigrad · Carigrad in Hagija Irene ·
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Bizantinska arhitektura in Hagija Sofija · Hagija Irene in Hagija Sofija ·
Justinijan I.
Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).
Bizantinska arhitektura in Justinijan I. · Hagija Irene in Justinijan I. ·
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Bizantinska arhitektura in Konstantin I. Veliki · Hagija Irene in Konstantin I. Veliki ·
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Bizantinska arhitektura in Konstantinopel · Hagija Irene in Konstantinopel ·
Kupola
Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.
Bizantinska arhitektura in Kupola · Hagija Irene in Kupola ·
Mozaik
Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.
Bizantinska arhitektura in Mozaik · Hagija Irene in Mozaik ·
Narteks
Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.
Bizantinska arhitektura in Narteks · Hagija Irene in Narteks ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Bizantinska arhitektura in Hagija Irene imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Bizantinska arhitektura in Hagija Irene
Primerjava med Bizantinska arhitektura in Hagija Irene
Bizantinska arhitektura 87 odnose, medtem ko je Hagija Irene 28. Saj imajo skupno 9, indeks Jaccard je 7.83% = 9 / (87 + 28).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Bizantinska arhitektura in Hagija Irene. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: