Bizantinska arhitektura in Hagija Sofija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Bizantinska arhitektura in Hagija Sofija

Bizantinska arhitektura vs. Hagija Sofija

Bizantinska arhitektura je arhitektura bizantinskega ali vzhodnorimskega cesarstva. Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).

Alabaster

Okno iz alabastra v mavzoleju Galle Placidije v Raveni (Italija) Alabaster je mineral ali kamnina, ki je mehka in se pogosto uporablja za rezanje, pa tudi za izdelavo mavca v prahu.

Alabaster in Bizantinska arhitektura · Alabaster in Hagija Sofija · Poglej več »

Ambon

Oltarna miza z dvema ambonoma Ambón je del cerkve namenjen besednemu bogoslužju.

Ambon in Bizantinska arhitektura · Ambon in Hagija Sofija · Poglej več »

Bazilij I. Makedonec

Bazilij I. Makedonec (grško: Βασίλειος ὁ Μακεδών) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 867 do 886, * 811, † 29. avgust, 886.

Bazilij I. Makedonec in Bizantinska arhitektura · Bazilij I. Makedonec in Hagija Sofija · Poglej več »

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Bazilika (zgradba) in Bizantinska arhitektura · Bazilika (zgradba) in Hagija Sofija · Poglej več »

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Bizantinska arhitektura · Bazilika Božjega groba, Jeruzalem in Hagija Sofija · Poglej več »

Bazilika San Vitale

Bazilika San Vitale je cerkev v Raveni v Italiji in eden najpomembnejših ohranjenih primerov zgodnjekrščanske bizantinske umetnosti in arhitekture v Evropi.

Bazilika San Vitale in Bizantinska arhitektura · Bazilika San Vitale in Hagija Sofija · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinska arhitektura in Bizantinsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Hagija Sofija · Poglej več »

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Bizantinska arhitektura in Carigrad · Carigrad in Hagija Sofija · Poglej več »

Ciborij (arhitektura)

V cerkveni arhitekturi je ciborij (ciboron - κιβώριον v grščini) krošnja ali strešica, ki jo podpirajo stebri, prostostoječ v svetišču nad oltarjem v bazilikah ali drugih cerkvah.

Bizantinska arhitektura in Ciborij (arhitektura) · Ciborij (arhitektura) in Hagija Sofija · Poglej več »

Cisterna bazilika

Cisterna bazilika (turško Yerebatan Sarnıcı – 'cisterna potopljena v zemljo'), je največja izmed več sto starodavnih cistern, ki ležijo pod mestom Carigrad (nekdanji Konstantinopel) v Turčiji.

Bizantinska arhitektura in Cisterna bazilika · Cisterna bazilika in Hagija Sofija · Poglej več »

Friz

Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.

Bizantinska arhitektura in Friz · Friz in Hagija Sofija · Poglej več »

Hagija Irene

Hagija Irene (Αγία Ειρήνη) ali Hagia Eirene (v srednjeveški grščini Ἁγία Εἰρήνη, grška izgovorjava:, »Sveti mir«, Aya İrini), včasih znana tudi kot sveta Irene, je vzhodna pravoslavna cerkev v zunanjem dvorišču palače Topkapı v Carigradu.

Bizantinska arhitektura in Hagija Irene · Hagija Irene in Hagija Sofija · Poglej več »

Hosios Lukas

Hosios Lukas (grško Ὅσιος Λουκᾶς) je zgodovinski, utrjen samostan v bližini mesta Distomo v Beociji v Grčiji.

Bizantinska arhitektura in Hosios Lukas · Hagija Sofija in Hosios Lukas · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Bizantinska arhitektura in Justinijan I. · Hagija Sofija in Justinijan I. · Poglej več »

Kijev

Kijev (Kyjiv) je glavno in največje mesto Ukrajine.

Bizantinska arhitektura in Kijev · Hagija Sofija in Kijev · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Bizantinska arhitektura in Konstantin I. Veliki · Hagija Sofija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »

Mihrab

Mihrab (arabsko محراب‎, miḥrāb, pl. محاريب maḥārīb) je polkrožna niša v steni mošeje, ki označuje kiblo, torej smer Kabe v Meki in s tem smer, v katero naj se obrne musliman pri molitvi.

Bizantinska arhitektura in Mihrab · Hagija Sofija in Mihrab · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Bizantinska arhitektura in Mozaik · Hagija Sofija in Mozaik · Poglej več »

Narteks

Narteks Izraz narteks v cerkveni arhitekturi pomeni preddverje ali vhodno lopo pri cerkvah starejšega tipa.

Bizantinska arhitektura in Narteks · Hagija Sofija in Narteks · Poglej več »

Omajadski kalifat

Omajadski kalifat je bil drugi od štirih velikih arabskih kalifatov, ki so bili ustanovljeni po smrti preroka Mohameda.

Bizantinska arhitektura in Omajadski kalifat · Hagija Sofija in Omajadski kalifat · Poglej več »

Pendantiv

Pendantiv, tudi sferični trikotnik je konstruktivni element, ki omogoča nastaviti krožno kupolo nad kvadratnim elementom ali eliptično kupolo nad pravokotnim prostorom.

Bizantinska arhitektura in Pendantiv · Hagija Sofija in Pendantiv · Poglej več »

Velika palača v Konstantinoplu

Mozaik iz Velike palače (5. stoletje) Velika palača v Konstantinoplu (grško: Μέγα Παλάτιον, latinsko: Palatium Magnum, turško: Büyük Saray), poznana tudi kot Sveta palača (grško: Ιερόν Παλάτιον, latinsko: Sacrum Palatium, je bil velik palačni kompleks na jugovzhodnem delu polotoka med Zlatim rogom in Marmarskim morjem, v današnji carigrajski mestni četrti Fatih (Stari Carigrad). Palača je bila od leta 330 do 1081 glavna rezidenca cesarjev Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva in središče državne administracije. Ohranilo se je samo nekaj ostankov palače in del njenih temeljev.

Bizantinska arhitektura in Velika palača v Konstantinoplu · Hagija Sofija in Velika palača v Konstantinoplu · Poglej več »