Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Bratislavski grad

Index Bratislavski grad

Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.

Kazalo

  1. 80 odnosi: Akropola, Albertina (muzej), Albreht I. Habsburški, Alpe, Amfiteater, Andrej II. Ogrski, Avstrija, Štefan I. Ogrski, Štefan III. Ogrski, Češkoslovaška, Bakrena doba, Balkan, Baltsko morje, Bazilika (zgradba), Béla III., Béla IV. Ogrski, Bitka pri Mohaču, Boji, Bratislava, Budim, Budimpešta, De iure - de facto, Donava, Dunaj, Emerik Thököly, Esztergom, Ferdinand I. Habsburški, Franc I. Štefan Lotarinški, Friderik I. Barbarossa, Gabriel Bethlen, Grad, Habsburžani, Halštatska kultura, Henrik III. Nemški, Hofburg, Husiti, Jadransko morje, János Hunyadi, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Karel VI. Habsburški, Karpati, Kelti, Krona svetega Štefana, Ladislav I. Ogrski, Ladislav Posmrtni, Latenska kultura, Madžarščina, Madžarska, Malteški viteški red, Marija Terezija, ... Razširi indeks (30 več) »

Akropola

Atenska akropola Akropola (grško Acropolis) označuje utrjen, najvišji del starih grških mest.

Poglej Bratislavski grad in Akropola

Albertina (muzej)

Muzej Albertina, Dunaj Albertina je muzej v dunajskem notranjem mestu (Innere Stadt; prvo okrožje mesta Dunaj), Avstrija.

Poglej Bratislavski grad in Albertina (muzej)

Albreht I. Habsburški

Albreht I. Habsburški, vojvoda Avstrije in Štajerske (1282), nemški kralj (1298), * julij 1255, Rheinfelden, † 1. maj 1308, Königsfelden, Brugg, Švica.

Poglej Bratislavski grad in Albreht I. Habsburški

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Bratislavski grad in Alpe

Amfiteater

Rimska arena v Arlesu, Francija. Amfiteater, Nîmes Arena di Verona v Veroni Amfiteater v Pulju Amfiteater v Budimpešti Amfiteater v Trierju Amfiteater je odprto prizorišče, ki se uporablja za zabavo, kulturne in druge prireditve ter šport.

Poglej Bratislavski grad in Amfiteater

Andrej II. Ogrski

Andrej II.

Poglej Bratislavski grad in Andrej II. Ogrski

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Bratislavski grad in Avstrija

Štefan I. Ogrski

Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.

Poglej Bratislavski grad in Štefan I. Ogrski

Štefan III. Ogrski

Štefan III. (III. István., Stjepan III.), hrvaški in ogrski kralj, vladal med 1162in 1172Horváth, B. (2009): str.

Poglej Bratislavski grad in Štefan III. Ogrski

Češkoslovaška

desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.

Poglej Bratislavski grad in Češkoslovaška

Bakrena doba

Bakrena doba (χαλκός khalkós, "baker" and λίθος. líthos, "kamen"), angleščina: Chalcolithic) je obdobje v prazgodovini, ki ki je trajalo med letoma 4000 in 2300 pr.n. št. Znano je tudi kot eneolitik (iz latinščine aeneus "baker"), je arheološko obdobje, za katero je značilna redna človeška manipulacija z bakrom, vendar pred odkritjem bronastih zlitin.

Poglej Bratislavski grad in Bakrena doba

Balkan

Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.

Poglej Bratislavski grad in Balkan

Baltsko morje

Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.

Poglej Bratislavski grad in Baltsko morje

Bazilika (zgradba)

Bazilika je starokrščanska cerkvena stavba z visoko srednjo ladjo in nižjima stranskima ter značilnim tlorisom in drugimi arhitekturnimi elementi.

Poglej Bratislavski grad in Bazilika (zgradba)

Béla III.

Béla III. (madžarsko: III. Béla, hrvaško: Bela III, slovaško: Belo III), kralj Madžarske in kralj Hrvaške (1172-1196), vojvoda Hrvaške in Dalmacije (1161-1163), pripadnik dinastije Árpádovcev, * okrog 1148, † 23. april 1196.

Poglej Bratislavski grad in Béla III.

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Poglej Bratislavski grad in Béla IV. Ogrski

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Bratislavski grad in Bitka pri Mohaču

Boji

thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.

Poglej Bratislavski grad in Boji

Bratislava

Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.

Poglej Bratislavski grad in Bratislava

Budim

Budim (madžarsko Buda, nemško Ofen, prekmursko Büdin, turško Budin) je zahodni del Budimpešte na desni obali Donave.

Poglej Bratislavski grad in Budim

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Bratislavski grad in Budimpešta

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Bratislavski grad in De iure - de facto

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Bratislavski grad in Donava

Dunaj

Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.

Poglej Bratislavski grad in Dunaj

Emerik Thököly

Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.

Poglej Bratislavski grad in Emerik Thököly

Esztergom

Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.

Poglej Bratislavski grad in Esztergom

Ferdinand I. Habsburški

Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.

Poglej Bratislavski grad in Ferdinand I. Habsburški

Franc I. Štefan Lotarinški

Franc I. Štefan Lotarinški, lorenski (1729–1735) in toskanski vojvoda (1737–1765), rimsko-nemški cesar (1745), * 8. december 1708 Nancy (Francija), † 18. avgust 1765 Innsbruck (Tirolska).

Poglej Bratislavski grad in Franc I. Štefan Lotarinški

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Bratislavski grad in Friderik I. Barbarossa

Gabriel Bethlen

Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.

Poglej Bratislavski grad in Gabriel Bethlen

Grad

pa tudi.

Poglej Bratislavski grad in Grad

Habsburžani

Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.

Poglej Bratislavski grad in Habsburžani

Halštatska kultura

Halštatska kultura je bila prevladujoča zahodna in srednjeevropska arheološka kultura zgodnje železne Evrope od 8.

Poglej Bratislavski grad in Halštatska kultura

Henrik III. Nemški

Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.

Poglej Bratislavski grad in Henrik III. Nemški

Hofburg

Palača Hofburg je bivša cesarska palača v središču mesta Dunaj, Avstrija.

Poglej Bratislavski grad in Hofburg

Husiti

Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.

Poglej Bratislavski grad in Husiti

Jadransko morje

NASE Jadránsko mórje ali Jadrán (hrvaško in črnogorsko-srbsko Jadransko more, italijansko Mare Adriatico, albansko Deti Adriatik) je okoli 800 km dolg in 150 km širok zaliv Sredozemskega morja, ki deli Apeninski polotok od Balkanskega polotoka.

Poglej Bratislavski grad in Jadransko morje

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Bratislavski grad in János Hunyadi

Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Jožef II.

Poglej Bratislavski grad in Jožef II. Habsburško-Lotarinški

Karel VI. Habsburški

Karel VI.

Poglej Bratislavski grad in Karel VI. Habsburški

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Bratislavski grad in Karpati

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Bratislavski grad in Kelti

Krona svetega Štefana

Sveta krona Madžarske, znana tudi kot krona svetega Štefana je bila od dvanajstega stoletja naprej kronanska krona ogrskih kraljev.

Poglej Bratislavski grad in Krona svetega Štefana

Ladislav I. Ogrski

Ladislav I. ali Ladislav Sveti (I., Ladislav I Svätý.), ogrski kralj (1077-1095), * ca.

Poglej Bratislavski grad in Ladislav I. Ogrski

Ladislav Posmrtni

Ladislav (imenovan Posmrtni), avstrijski vojvoda, češki in ogrski kralj, * 22. februar 1440, Komárno; † 23. november 1457, Praga.

Poglej Bratislavski grad in Ladislav Posmrtni

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Bratislavski grad in Latenska kultura

Madžarščina

Madžárščina (madžarsko magyar nyelv) je ugrofinski jezik s 14,5 milijoni govorcev, ki ga govori 10 milijonov Madžarov na Madžarskem, preostanek pa na določenih delih Romunije, Slovaške, Ukrajine, Srbije, Hrvaške, Avstrije in Slovenije, kjer je bil pred I. svetovno vojno ogrski (madžarski) del Avstro-Ogrske.

Poglej Bratislavski grad in Madžarščina

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Bratislavski grad in Madžarska

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Bratislavski grad in Malteški viteški red

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Bratislavski grad in Marija Terezija

Mongoli

Mongoli so narod, ki izvira iz Altajskega gorovja in so sorodni s turškimi in tunguško-mandžurskimi narodi.

Poglej Bratislavski grad in Mongoli

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Bratislavski grad in Napoleon Bonaparte

Nemščina

Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.

Poglej Bratislavski grad in Nemščina

Nitra

Nitra je mesto v zahodni Slovaški ob vznožju gore Zobor v dolini reke Nitra.

Poglej Bratislavski grad in Nitra

Obzidje

Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.

Poglej Bratislavski grad in Obzidje

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Bratislavski grad in Ogrska

Oppidum

Opidum (latinsko: oppidum, mn. oppida), veliko utrjeno naselje iz železne dobe.

Poglej Bratislavski grad in Oppidum

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Bratislavski grad in Osmansko cesarstvo

Otokar I. Češki

Otokar I. Přemysl (češko Přemysl I. Otakar) je bil od leta 1192 vojvoda Češke in kasneje dobil naslov kralja, prvič leta 1198 od Filipa Švabskega, nato leta 1203 od Otona IV. Brunsviškega in leta 1212 od Friderika II., * okoli 1155, † 15. december 1230, Praga.

Poglej Bratislavski grad in Otokar I. Češki

Otokar II. Přemysl

Otokar II.

Poglej Bratislavski grad in Otokar II. Přemysl

Palas

Palas (iz pozne latinščine palatium – kraljevska dvorana, stara francščina pales ali palais) je nemški izraz za impozantno ali prestižno stavbo v osrčju srednjeveške pfalce ali gradu, ki je vsebovala veliko dvorano.

Poglej Bratislavski grad in Palas

Praška pomlad

Praška pomlad je bilo obdobje politične liberalizacije na Češkoslovaškem v času sovjetske dominacije nad njo po drugi svetovni vojni.

Poglej Bratislavski grad in Praška pomlad

Preseljevanje ljudstev

Preseljevanje ljudstev imenujemo obdobje po vdoru Hunov v vzhodno Evropo leta 375, ko je prišlo do selitev celotnih narodov v Evropi.

Poglej Bratislavski grad in Preseljevanje ljudstev

Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Bratislavski grad in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Bratislavski grad in Ren

Renesančna arhitektura v Italiji

Renesančna arhitektura je arhitektura obdobja od zgodnjega 15.

Poglej Bratislavski grad in Renesančna arhitektura v Italiji

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Bratislavski grad in Rimsko cesarstvo

Rokoko

Rokoko (1730-1750) je polbaročni umetnostni slog poznega 18.

Poglej Bratislavski grad in Rokoko

Salomon Ogrski

Salomon (I.; Salomonus), ogrski kralj (1063-1087), *. 1053, † 1087.

Poglej Bratislavski grad in Salomon Ogrski

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Poglej Bratislavski grad in Sedemletna vojna

Sigismund Luksemburški

Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.

Poglej Bratislavski grad in Sigismund Luksemburški

Slovaščina

Slováščina (slovenčina, slovenský jazyk) je zahodnoslovanski jezik.

Poglej Bratislavski grad in Slovaščina

Slovaška

Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.

Poglej Bratislavski grad in Slovaška

Slovani

Južni Slovani Izraz Slovani (zgodovinsko Slavi, Slavoni, tudi Sloveni) označuje etnično in jezikovno skupino ljudi, ki govorijo skupino jezikov, ki jim rečemo slovanski jeziki (podskupina indoevropskih jezikov).

Poglej Bratislavski grad in Slovani

Svetopolk I. Moravski

Svetopolk I. znan tudi kot Svetopolk Veliki (češko Svatopluk I., latinsko Zuentepulc, Zuentibald, Sventopulch, Zvataplug, starocerkvenoslovansko Свѧтопълкъ, prečrkovano Svętopъłkъ, grško Σφενδοπλόκος, Sfendoplókos), je bil v letih 870–871 in 871–894 vladar Velikomoravske.

Poglej Bratislavski grad in Svetopolk I. Moravski

Varšavski pakt

Madžarske. Varšavski pakt (tudi Varšavski sporazum; uradno polno ime je bilo Varšavski sporazum o prijateljstvu, sodelovanju in vzajemni pomoči) je bila vojaška zveza držav vzhodnega bloka, ki so se organizirale kot odgovor na zahodno ustanovitev Nata (1949).

Poglej Bratislavski grad in Varšavski pakt

Velikomoravska

Svetopolka I. Velikomóravska (latinsko Moravia Magna) je bila slovanska država, ki je med letom 833 in zgodnjim 10. stoletjem obstajala na ozemlju današnje Moravske (del Češke) in Slovaške.

Poglej Bratislavski grad in Velikomoravska

Vladislav III. Poljski

Vladislav III.

Poglej Bratislavski grad in Vladislav III. Poljski

X. legija Gemina

Deseta legija Gemina (slovensko Dvojčica, latinsko Legio decima Gemina), ena od štirih rimskih legij, s katerimi je Julij Cezar leta 58 pr.

Poglej Bratislavski grad in X. legija Gemina

XIII. legija Gemina

Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.

Poglej Bratislavski grad in XIII. legija Gemina

, Mongoli, Napoleon Bonaparte, Nemščina, Nitra, Obzidje, Ogrska, Oppidum, Osmansko cesarstvo, Otokar I. Češki, Otokar II. Přemysl, Palas, Praška pomlad, Preseljevanje ljudstev, Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo), Ren, Renesančna arhitektura v Italiji, Rimsko cesarstvo, Rokoko, Salomon Ogrski, Sedemletna vojna, Sigismund Luksemburški, Slovaščina, Slovaška, Slovani, Svetopolk I. Moravski, Varšavski pakt, Velikomoravska, Vladislav III. Poljski, X. legija Gemina, XIII. legija Gemina.