Kazalo
39 odnosi: Alba Iulia, Arad, Šopron, Železno, Banská Štiavnica, Bardejov, Brașov, Bratislava, Brezno, Budimpešta, Cluj-Napoca, Debrecen, Esztergom, Gjur, Kőszeg, Kežmarok, Košice, Komárom, Krapina, Levoča, Modra, Novi Sad, Ogrska, Pécs, Reka, Hrvaška, Sibiu, Sighișoara, Sombor, Subotica, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Székesfehérvár, Szeged, Târgu Mureș, Temišvar, Trnava, Vasvár, Vršac, Vukovar.
- Škrbine o zgodovini Madžarske
- Ogrska
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Alba Iulia
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Arad
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Šopron
Železno
Železno je lahko.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Železno
Banská Štiavnica
Banská Štiavnica (madžarsko Selmecbánya, nemško Schemnitz) je mesto s približno 10.000 prebivalci.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Banská Štiavnica
Bardejov
Bardejov (madžarsko Bártfa, nemško Bartfeld) je mesto v vzhodnem delu Slovaške.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Bardejov
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Brașov
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Bratislava
Brezno
Brezno je globoka jama s strmimi stenami.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Brezno
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Budimpešta
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Cluj-Napoca
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Debrecen
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Esztergom
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Gjur
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Kőszeg
Kežmarok
Kežmarok (Kesmark or Käsmark; Késmárk, jidiš קעזמאַרק, Kieżmark) je mesto s približno 16.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slovaške, okoli 15 km severovzhodno od Poprada, ob istoimenski reki Poprad.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Kežmarok
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Košice
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Komárom
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Krapina
Levoča
Levoča (Lőcse; rusinsko Левоча) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 kilometrov vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Levoča
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Modra
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Novi Sad
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Ogrska
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Pécs
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Reka, Hrvaška
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Sibiu
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Sighișoara
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Sombor
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Subotica
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Svobodno cesarsko mesto
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Székesfehérvár
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Szeged
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Târgu Mureș
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Temišvar
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Trnava
Vasvár
Vasvár je manjše mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Vasvári Županije Železna (Vas megye).
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Vasvár
Vršac
Vršac (izvirno Вршац; Vârșeț, Versec oz., Werschetz) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Srbiji (avtonomna pokrajina Vojvodina) v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine, ta pa spada v Južno-banatski upravni okraj.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Vršac
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Poglej Svobodno kraljevo mesto in Vukovar