Hitreje kot brskalnik!
39 odnosi: Alba Iulia, Arad, Šopron, Železno, Banská Štiavnica, Bardejov, Brașov, Bratislava, Brezno, Budimpešta, Cluj-Napoca, Debrecen, Esztergom, Gjur, Kőszeg, Kežmarok, Košice, Komárom, Krapina, Levoča, Modra, Novi Sad, Ogrska, Pécs, Reka, Hrvaška, Sibiu, Sighișoara, Sombor, Subotica, Sveto rimsko cesarstvo, Svobodno cesarsko mesto, Székesfehérvár, Szeged, Târgu Mureș, Temišvar, Trnava, Vasvár, Vršac, Vukovar.
Alba Iulia
Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Alba Iulia · Poglej več »
Arad
Arad je mesto v istoimenskem okrožju v zahodni Romuniji.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Arad · Poglej več »
Šopron
Šopron (madžarsko Sopron; nem. Ödenburg) je mesto z županijskimi pravicami na Madžarskem, z okoli 55.000 prebivalci, ki upravno spada v podregijo Sopron–Fertőd Županije Győr-Moson-Sopron.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Šopron · Poglej več »
Železno
Železno je lahko.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Železno · Poglej več »
Banská Štiavnica
Banská Štiavnica (madžarsko Selmecbánya, nemško Schemnitz) je mesto s približno 10.000 prebivalci.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Banská Štiavnica · Poglej več »
Bardejov
Bardejov (madžarsko Bártfa, nemško Bartfeld) je mesto v vzhodnem delu Slovaške.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Bardejov · Poglej več »
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Brașov · Poglej več »
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Bratislava · Poglej več »
Brezno
Brezno je globoka jama s strmimi stenami.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Brezno · Poglej več »
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave. Ima več kot 1,7 milijona prebivalcev, kar je sicer manj v primerjavi s sredino 1980. let, ko je imela 2,1 milijona prebivalcev. Budimpešta je v upravnem pogledu samostojna županija, ki je v celoti obkrožena z županijo Pešta. Urbano območje Budimpešte šteje okoli 2,5 milijona (vanj spada tudi največje satelitsko mesto Érd), metropolitanska regija pa več kot 3 milijone ljudi, kar jo uvršča med največja srednjeevropska mesta.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Budimpešta · Poglej več »
Cluj-Napoca
Cluj-Napoca (izg. kluž napoka, nemško Kreis Klausenburg, madžarsko Kolozsvár, srednjeveško latinsko Castrum Clus, Claudiopolis, jidiš קלויזנבורג, Kloiznburg) običajno kar Cluj, je po številu prebivalcev četrto največje mesto v Romuniji.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Cluj-Napoca · Poglej več »
Debrecen
Debrecen (v slovenščini pred 1991 znan tudi kot Debrecin) je z dobrimi 200.000 prebivalci drugo ali tretje največje mesto (po številu prebivlastva se na 2. oz. 3. mestu izmenjuje z Miškolcem) in sedež županije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Debreceni Županije Hajdú-Bihar.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Debrecen · Poglej več »
Esztergom
Esztergom je mesto s približno 30.000 prebivalci na severu Madžarske, v županiji Komárom-Esztergom.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Esztergom · Poglej več »
Gjur
Gjur (zapisan tudi Gyor in Györ,,,, zastarelo slovensko Jura), je z okoli 130.000 prebivalci šesto največje mesto na Madžarskem in sedež Županije Győr-Moson-Sopron (poslovenjeno ''Gjur–Mošon–Šopron'') ter istoimenske rimskokatoliške škofije, ustanovljene leta 1009 kot sufragan ostrogonske metropolije in ki je pred ustanovitvijo škofije v Sombotelu leta 1777 vključevala tudi severozahodni del slovenskega Prekmurja (Belmurski arhidiakonat).
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Gjur · Poglej več »
Kőszeg
Kőszeg (nemško Güns, izgovori; prekmurščina Küseg, slovaščina Kysak) je mesto na Madžarskem, ki upravno spada pod podregijo Kőszeg Železne županije.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Kőszeg · Poglej več »
Kežmarok
Kežmarok (Kesmark or Käsmark; Késmárk, jidiš קעזמאַרק, Kieżmark) je mesto s približno 16.000 prebivalci v severovzhodnem delu Slovaške, okoli 15 km severovzhodno od Poprada, ob istoimenski reki Poprad.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Kežmarok · Poglej več »
Košice
Košice so s približno 235.000 prebivalci drugo največje slovaško mesto.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Košice · Poglej več »
Komárom
Komárom je mesto na desnem bregu Donave na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Komáromi Županije Komárom-Esztergom.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Komárom · Poglej več »
Krapina
Krapina je mesto in neformalno središče hrvaškega Zagorja.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Krapina · Poglej več »
Levoča
Levoča (Lőcse; rusinsko Левоча) je mesto v severovzhodnem delu Slovaške, 26 kilometrov vzhodno od Poprada, približno 50 km zahodno od Prešova in 13 km severno od Spišske Nove Vesi.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Levoča · Poglej več »
Modra
Módra je ena od treh primarnih aditivnih barv; modra svetloba ima med tremi primarnimi barvami najkrajšo valovno dolžino (420-490 nm).
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Modra · Poglej več »
Novi Sad
Novi Sad (v cirilici Нови Сад, madžarsko Újvidék, slovaško Nový Sad) je drugo največje mesto v Srbiji in glavno mesto Avtonomne pokrajine Vojvodine.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Novi Sad · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Ogrska · Poglej več »
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Pécs · Poglej več »
Reka, Hrvaška
Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Reka, Hrvaška · Poglej več »
Sibiu
Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Sibiu · Poglej več »
Sighișoara
Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Sighișoara · Poglej več »
Sombor
Sombor (izvirno Сомбор) je mesto v Srbiji, ki je središče upravnega mesta Sombor in Zahodnobačkega upravnega okraja.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Sombor · Poglej več »
Subotica
Subotica (izvirno Суботица; Szabadka) je mesto v Srbiji, ki je središče istoimenske občine; slednja pa je del Severnobačkega upravnega okraja.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Subotica · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Svobodno cesarsko mesto · Poglej več »
Székesfehérvár
Székesfehérvár (tudi Fehérvár ('beli grad'),; nemško Stuhlweißenburg, arhaično slovensko Stolni Belgrad) je mesto z okrog 100.000 prebivalci v osrednji Madžarski, ki upravno spada v podregijo Székesfehérvári Županije Fejér.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Székesfehérvár · Poglej več »
Szeged
Szeged (nem. Szegedin, hrv. in srb. podomačeno Segedin, podobno tudi slovaško, turško, poljsko, italijansko in romunsko-Seghedin; lat. Partiscum) je z več kot 160.000 prebivalci četrto največje mesto in središče župnije na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Szegedi Županije Csongrád.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Szeged · Poglej več »
Târgu Mureș
Târgu Mureș (madžarsko Marosvásárhely, nemško Neumarkt am Mieresch, znan tudi po drugih imenih) je sedež okrožja Mureș na severnoosrednjem delu Romunije.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Târgu Mureș · Poglej več »
Temišvar
Temišvar (madž. Temesvár, nem.Temeswar, banatsko-bolgarsko Timisvár) je tretje največje mesto v Romuniji.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Temišvar · Poglej več »
Trnava
Mestni stolp na vogalu Trga sv. trojice Trnava (Tyrnau; Nagyszombat) je eno najstarejših slovaških mest.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Trnava · Poglej več »
Vasvár
Vasvár je manjše mesto na Madžarskem, ki upravno spada v podregijo Vasvári Županije Železna (Vas megye).
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Vasvár · Poglej več »
Vršac
Vršac (izvirno Вршац; Vârșeț, Versec oz., Werschetz) je mesto z okoli 30.000 prebivalci v Srbiji (avtonomna pokrajina Vojvodina) v bližini meje z Romunijo, je središče istoimenske občine, ta pa spada v Južno-banatski upravni okraj.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Vršac · Poglej več »
Vukovar
Vukovar je hrvaško mesto z okoli 22–27.000 prebivalci (pred vojno leta 1991 še 45.000) v Slavoniji, ki je upravno središče Vukovarsko-sremske županije.
Novo!!: Svobodno kraljevo mesto in Vukovar · Poglej več »
