Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Transilvanija

Index Transilvanija

Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.

Kazalo

  1. 272 odnosi: Ahmed II., Alba Iulia, Albrecht von Wallenstein, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Andrej III. Ogrski, Angoulême, Anton Muznik, Aprilska vojna, Aurillac, Avgust Pavel, Avstrijsko-turška vojna (1716–1718), Avstro-Ogrska, Árpádovci, Đurađ Branković, Štajerska oljna buča, Štefan Dragutin, Štefan I. Ogrski, Štefan III. Moldavski, Štefan V. Ogrski, Črna cerkev, Brașov, Črni Kriš, Črni marec v Târgu Mureșu, Bacău, Balkansko bojišče, Banatska bolgarščina, Banatski Bolgari, Batu kan, Béla IV. Ogrski, Beli Kriš, Belligné, Besançon, Besarabija, Bistrica, Bitka na Kruhovem polju, Bitka na Zlatici, Bitka pri Győru, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Mohiju, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Nikopolju, Bitka pri Petrovaradinu, Bitka pri Posadi, Bitka pri Varni, Blain, Blois, Bogdan Hmelnicki, Bojnice, Brașov, Brukenthalov narodni muzej, ... Razširi indeks (222 več) »

Ahmed II.

Ahmed II. je bil 21.

Poglej Transilvanija in Ahmed II.

Alba Iulia

Alba Iulia (nemško Karlsburg ali Carlsburg, pred tem Weißenburg, madžarsko Gyulafehérvár, latinsko Apulum, osmansko turško Erdel Belgradı ali Belgrad-ı Erdel) je mesto v zahodni osrednji Romuniji in sedež okraja Alba.

Poglej Transilvanija in Alba Iulia

Albrecht von Wallenstein

Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.

Poglej Transilvanija in Albrecht von Wallenstein

Amdžazade Koprulu Husein Paša

Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).

Poglej Transilvanija in Amdžazade Koprulu Husein Paša

Andrej III. Ogrski

Andrej III.

Poglej Transilvanija in Andrej III. Ogrski

Angoulême

Panorama mesta Angoulême Angoulême je mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente.

Poglej Transilvanija in Angoulême

Anton Muznik

Anton Muznik, slovenski zdravnik, * 1726, Most na Soči, † 22. maj 1803, Gorica.

Poglej Transilvanija in Anton Muznik

Aprilska vojna

Napad na Jugoslavijo (znan tudi kot aprilska vojna) je bil kratkotrajni spopad oz.

Poglej Transilvanija in Aprilska vojna

Aurillac

Aurillac (antični Aureliacum, okcitansko Orlhac) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, prefektura departmaja Cantal.

Poglej Transilvanija in Aurillac

Avgust Pavel

Avgust Pavel, madžarsko Pável Ágoston, slovenski pesnik, pisatelj, etnolog, jezikoslovec, literarni zgodovinar, učitelj in muzeolog na Madžarskem, * 28. avgust 1886, Cankova; † 2. januar 1946, Sombotel.

Poglej Transilvanija in Avgust Pavel

Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)

Avstrijsko-turška vojna je bila vojna med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom od januarja 1716 do 21.

Poglej Transilvanija in Avstrijsko-turška vojna (1716–1718)

Avstro-Ogrska

Avstro-Ogrska, imenovana tudi Avstro-Ogrsko cesarstvo ali Dvojna monarhija, je bila dualistična država, ki je nastala po ustavni reformi Avstrijskega cesarstva leta 1867 in je obstajala do razpada leta 1918.

Poglej Transilvanija in Avstro-Ogrska

Árpádovci

Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.

Poglej Transilvanija in Árpádovci

Đurađ Branković

Đurađ Branković (srbsko Ђурађ Бранковић, madžarsko Brankovics György) je bil od leta 1423 do 1456 srbski despot in baron Ogrskega kraljestva, * 1377, verjetno Priština, † 24. december 1456, Smederevo.

Poglej Transilvanija in Đurađ Branković

Štajerska oljna buča

Štajerska oljna buča (znanstveno ime Cucurbita pepo. var. styriaca), tudi »buča golica, štajerska golica«, je podvrsta navadne buče (Cucurbita pepo), ki spada v družino bučevk.

Poglej Transilvanija in Štajerska oljna buča

Štefan Dragutin

Štefan Dragutin (srbsko Стефан Драгутин, Stefan Dragutin, madžarsko Dragutin István) je bil od leta 1276 do 1282 kralj Kraljevine Srbije.

Poglej Transilvanija in Štefan Dragutin

Štefan I. Ogrski

Štefan I. ((Szent) István I..; Sanctus Stephanus) oziroma Sveti Štefan I., z rojstnim imenom Vajk, veliki knez Madžarov (997- 1000) in ogrski kralj (1000-1038), pripadnik dinastije Árpádovcev in krščanski svetnik, * okoli 975, † 1038.

Poglej Transilvanija in Štefan I. Ogrski

Štefan III. Moldavski

Štefan III.

Poglej Transilvanija in Štefan III. Moldavski

Štefan V. Ogrski

Štefan V. (madžarsko V. István, hrvaško Stjepan V., slovaško Štefan V) jo bil kralj Ogrske in Hrvaške (1270-1272) in vojvoda Štajerske (1258-1260), * pred 18. oktobrom 1239, † 6. avgust 1272, otok Csepel, Pešta, Ogrsko kraljestvo. Bil je najstarejši sin kralja Béle IV.

Poglej Transilvanija in Štefan V. Ogrski

Črna cerkev, Brașov

Črna cerkev (romunsko Biserica Neagră, nemško Schwarze Kirche, madžarsko Fekete templom) je cerkev v Brașovu, mestu v jugovzhodni Transilvaniji v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Črna cerkev, Brașov

Črni Kriš

Črni Kriš je reka, ki teče po romunski Transilvaniji in po jugovzhodu Madžarske.

Poglej Transilvanija in Črni Kriš

Črni marec v Târgu Mureșu

Črni marec (madžarsko Fekete március) je bil romunsko-madžarska etnična rabuka v Transilvaniji, v Târgu Mureșu 15. marca in 20. marca, leta 1990.

Poglej Transilvanija in Črni marec v Târgu Mureșu

Bacău

Bacău (romunska izgovarjava, nemško Barchau, madžarsko Bákó) je glavno mesto okrožja Bacău v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Bacău

Balkansko bojišče

Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.

Poglej Transilvanija in Balkansko bojišče

Banatska bolgarščina

''Náša glás,'' banatsko bolgarski časopis. Banatska bolgarščina (banatsko bolgarsko Palćena bâlgàrsćijà jázić, ali Banátsća bâlgàrsćijà jázić, bolgarsko банатски български език, madžarsko Bánáti bolgár nyelv, Bánsági bolgár nyelv, nemško Banater Bulgarische Sprache, romunsko Limba bulgari bănăţeni, srbsko банатски бугарски језик) je osamosvojeno narečje bolgarskega jezika, ki ga govorijo Banatski Bolgari v Banatu, delu Srbije (v Vojvodini) in v Romuniji (v Transilvaniji).

Poglej Transilvanija in Banatska bolgarščina

Banatski Bolgari

Novo zavezp v banatskobolgarščino. Banatski Bolgari (Palćene ali Banátsći balgare, madžarsko Bánáti bolgárok, Bánsági bolgárok, bolgarsko банатски българи, romunsko Bulgari bănăţeni) so južnoslovanska etnična skupina v Banatu, ki je na Ogrsko (Madžarsko) prišla v 18.

Poglej Transilvanija in Banatski Bolgari

Batu kan

Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.

Poglej Transilvanija in Batu kan

Béla IV. Ogrski

Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.

Poglej Transilvanija in Béla IV. Ogrski

Beli Kriš

Beli Kriš je reka, ki teče po romunski Transilvaniji in po jugovzhodu Madžarske.

Poglej Transilvanija in Beli Kriš

Belligné

Belligné (bretonsko Belenieg) je obmorsko naselje in občina v francoskem departmaju Loire-Atlantique regije Loire.

Poglej Transilvanija in Belligné

Besançon

Reke Doubs in Quai Vauban Citadella Besançon je glavno mesto vzhodne francoske regije Franche-Comté, občina in prefektura departmaja Doubs.

Poglej Transilvanija in Besançon

Besarabija

Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.

Poglej Transilvanija in Besarabija

Bistrica

Bistrica je toponim, ki se lahko nanaša na vodotoke, naselja in druge lokacije v kar 20 srednjeevropskih, jugovzhodnoevroskih in vzhodnoevropskih državah.

Poglej Transilvanija in Bistrica

Bitka na Kruhovem polju

Bitka na Kruhovem polju (madžarsko Kenyérmezei csata, romunsko Bătălia de la Câmpul Pâinii) je potekala 13. oktobra 1479 med Ogri in Osmani v Transilvaniji.

Poglej Transilvanija in Bitka na Kruhovem polju

Bitka na Zlatici

Bitka na Zlatici e bila bitka, ki je potekala 12. decembra 1443 med Osmanskim cesarstvom in ogrsko-srbsko križarsko vojsko na prelazu Zlatica (bolgarsko Златишки проход, turško Izladi Derbendi) na Stari planini, ki se je končala s prepričljivo zmago Osmanov.

Poglej Transilvanija in Bitka na Zlatici

Bitka pri Győru

Bitka pri Győru je potekala med poletno kampanjo madžarske osamosvojitvene vojne.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Győru

Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Mohaču

Bitka pri Mohaču (1687)

Druga bitka pri Mohaču 12.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Mohaču (1687)

Bitka pri Mohiju

Bitka pri Mohiju ali bitka na reki Šajo (madžarsko Muhi csata) 11. aprila 1241.je bila glavna bitka med Mongoli in Ogrskim kraljestvom med mongolsko/tatarskim pohodom na Evropo.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Mohiju

Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Nikopolju se je odvijala 25. septembra 1396 med ogrsko-francosko križarsko vojsko in Osmanskim imperijem in je zadnja od križarskih vojn večjega obsega v srednjem veku.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Nikopolju

Bitka pri Petrovaradinu

Bitka pri Petrovaradinu je bila prva velika zmaga habsburška vojske v avstrijsko-turški vojni (1716-1718) pri Petrovaradinu, zdaj delu Novega Sada, Srbija.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Petrovaradinu

Bitka pri Posadi

Bitka pri Posadi je bila bitka med vojvodo Basarabom I. Vlaškim in ogrskim kraljem Karlom I., ki je trajala od 9.–12.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Posadi

Bitka pri Varni

Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.

Poglej Transilvanija in Bitka pri Varni

Blain

Blain (bretonsko Blaen) je naselje in občina v francoskem departmaju Loire-Atlantique regije Loire.

Poglej Transilvanija in Blain

Blois

Panorama Bloisa z reko Loaro, kamnitim mostom in katedralo sv. Ludvika Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher.

Poglej Transilvanija in Blois

Bogdan Hmelnicki

Bogdan Zinovij Mihajlovič Hmelnicki je bil rusinski plemič in hetman Zaporoških kozakov, * okoli 1595, Subotiv, Krona kraljevine Poljske, † 6. avgust 1657.

Poglej Transilvanija in Bogdan Hmelnicki

Bojnice

Bojnice (Weinitz; Bajmóc) je zgodovinsko mesto v osrednji Slovaški, ki leži ob reki Nitri, blizu mesta Prievidza.

Poglej Transilvanija in Bojnice

Brașov

Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.

Poglej Transilvanija in Brașov

Brukenthalov narodni muzej

Brukenthalov narodni muzej (romunsko Muzeul Naţional Brukenthal, nemško Brukenthal National Museum) je skupina muzejev v Sibiuju v Transilvaniji (Romunija).

Poglej Transilvanija in Brukenthalov narodni muzej

Carl von Ghega

Vitez Carl von Ghega, rojen kot Carlo Ghega, avstrijski gradbeni inženir albanskega rodu, * 10. januar 1802, Benetke, † 14. marec 1860, Dunaj.

Poglej Transilvanija in Carl von Ghega

Carquefou

Carquefou (bretonsko Kerc'hfaou) je severovzhodno predmestje Nantesa in občina v francoskem departmaju Loire-Atlantique regije Loire.

Poglej Transilvanija in Carquefou

Câlnic

Grad Câlnic (nemško Kelling, madžarsko Kelnek) – stoji v naselju Câlnic v Romuniji, v južnem delu Transilvanije v okrožju Alba (približno 10 km jugovzhodno od Sebeșa).

Poglej Transilvanija in Câlnic

Câmpulung

Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.

Poglej Transilvanija in Câmpulung

Château-Thierry

Château-Thierry je naselje in občina v severni francoski regiji Pikardiji, podprefektura departmaja Aisne.

Poglej Transilvanija in Château-Thierry

Conrad Haas

Conrad Haas, avstrijski vojaški inženir in izumitelj, * 1509, Dornbach, † 1576, Hermannstadt.

Poglej Transilvanija in Conrad Haas

Constantin Prezan

Constantin Prezan, romunski general, * 27. januar 1861, Butimanu, Dambovita, † 27. avgust, 1943.

Poglej Transilvanija in Constantin Prezan

Curtea de Argeș

Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.

Poglej Transilvanija in Curtea de Argeș

Cusset

Cusset je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Allier regije Auvergne.

Poglej Transilvanija in Cusset

Dačani

Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.

Poglej Transilvanija in Dačani

Dolga turška vojna

Kategorija:Vojne Osmanskega cesarstva Kategorija:Vojne Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Transilvanija in Dolga turška vojna

Domačijska literatura

Domačijska literatura (nem. Heimatliteratur) je v širšem pomenu oznaka za vsako literaturo, nastalo iz občutka povezanosti z domačo zemljo, v ožjem pomenu oznaka za domačijsko povest in domačijski roman, idejno konservativno idilično kmečko pisanje, ki se navaja med žanri trivialne literature.

Poglej Transilvanija in Domačijska literatura

Dracula (miniserija)

Dracula je britanska televizijska miniserija ustvarjalcev Marka Gatissa in Stevena Moffata, ki je bila premierno predvajana v začetku leta 2020 na kanalu BBC One in spletno prek ponudnika Netflix.

Poglej Transilvanija in Dracula (miniserija)

Drakula

Drákula je izmišljena oseba, najbolj slaven vampir.

Poglej Transilvanija in Drakula

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.

Poglej Transilvanija in Država Tevtonskega reda

Druga dunajska šola

Primarne, retrogradne, inverzne in retrogradno-inverzne permutacije. Druga dunajska šola je skupina skladateljev, ki so jo sestavljali Arnold Schoenberg in njegovi učenci ter tesni sodelavci na začetku 20.

Poglej Transilvanija in Druga dunajska šola

Drugo obleganje Dunaja

Bitka pri Dunaju (osmansko turško Beç Ḳalʿası Muḥāṣarası) 12.

Poglej Transilvanija in Drugo obleganje Dunaja

Dvojezičnost

Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.

Poglej Transilvanija in Dvojezičnost

Elizabeta Báthory

Grofica Elizabeta Báthory de Ecsed (madžarsko: Báthory Erzsébet; 7. avgust 1560–21. avgust 1614) je bila potomka družine Bathory in kasneje grofica Kraljevine Madžarske.

Poglej Transilvanija in Elizabeta Báthory

Elizabeth Roboz Einstein

Elizabeth Roboz-Einstein, madžarsko-ameriška biokemičarka in nevro znanstvenica, * 11. april 1904, Orastie, - † 9. januar 1995 Znana je po prečiščenju in karakterizaciji osnovnega mielinskega proteina (MBP), raziskovanju njegove možne vloge pri nevro-degenerativni bolezni multiple skleroze (MS) in pomoči, da je področje nevro-kemije prišlo do veljave.

Poglej Transilvanija in Elizabeth Roboz Einstein

Emerik Thököly

Emerik Thököly Kežmarski (madžarsko Késmárki Thököly Imre, slovaško Imrich Tököli, romunsko Imre Thököly) je bil od leta 1682 do 1685 knez Gornje Ogrske in od leta 1690 knez Transilvanije, * 25. september 1657, Kežmarok, Ogrsko kraljestvo, † 13.

Poglej Transilvanija in Emerik Thököly

Erich von Falkenhayn

Erich von Falkenhayn, nemški general, vrhovni poveljnik generalštaba in vojaški pisatelj, * 11. september 1861, Burg Belchau, † 8. april 1922, Schloss Lindstedt.

Poglej Transilvanija in Erich von Falkenhayn

Evlija Čelebi

Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى‎, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.

Poglej Transilvanija in Evlija Čelebi

Evrazijska stepa

Evrazijska stepa, ki jo imenujejo tudi Velika stepa ali preprosto Stepa, je obsežna stepska ekoregija travišča, savana in makija zmernega pasu Evrazije.

Poglej Transilvanija in Evrazijska stepa

Farkas Bolyai

Farkas Bolyai (znan v nemško govorečih deželah tudi kot Wolfgang Bolyai), madžarski matematik, * 9. februar 1775, Bolya, Nagyszeben, Madžarska (zdaj Sibiu, Transilvanija, Romunija), † 20. november 1856, Marosvásárhely, Madžarska (zdaj Târgu Mureș, Romunija).

Poglej Transilvanija in Farkas Bolyai

Faust Vrančić

Faust Vrančić, (latinsko Faust Vranitus), hrvaški polihistor, jezikoslovec, inženir, izumitelj, škof in diplomat, * 1551, Šibenik, † 20. januar 1617, Benetke.

Poglej Transilvanija in Faust Vrančić

Ferdinand I. Romunski

Ferdinand I. Romunski, romunski kralj, * 24. avgust 1865, Sigmaringen, Romunija, † 20. julij 1927, Sinaia, Romunija.

Poglej Transilvanija in Ferdinand I. Romunski

Ferenc Forgách

Ferenc Forgách, (Forgách Ferenc, ghymesi és gácsi gróf, František Forgáč, Frančišek Forgač, * 1560 Szentkereszt, Ogrsko kraljestvo; † 19. marec 1637 Garamszentkereszt, Ogrsko kraljestvo; je bil madžarski baron, teolog, škof, kardinal, pridigar, pisatelj in politik.

Poglej Transilvanija in Ferenc Forgách

Franc Anton von Steinberg

Franc Anton Steinberg (Franz Anton von Steinberg (Stemberg), Franciscus Antonius de Steinberg), zemljemerec, kartograf, politehnik, rudar in slikar, * 28. oktober 1684, Kalec pri Zagorju, † 7. februar 1765, Ljubljana.

Poglej Transilvanija in Franc Anton von Steinberg

Franc II.

Franc II. je ime več vladarjev.

Poglej Transilvanija in Franc II.

Fritigern

Fritigern (okoli 370-ih) je bil tervinški gotski poglavar, čigar odločilna zmaga pri Adrianoplu med gotsko vojno (376–382) je prinesla ugodne pogoje za Gote, ko je bil leta 382 sklenjen mir z Gracijanom in Teodozijem I.

Poglej Transilvanija in Fritigern

Gabriel Bethlen

Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.

Poglej Transilvanija in Gabriel Bethlen

Gáspár Heltai

Gáspár Heltai ali Kaspar Helth madžarski protestantski duhovnik, pisec, prevajalec, prvi madžarski leposlovni pisatelj, tiskar, * 1510, Cisnădie, † 1574, Cluj-Napoca.

Poglej Transilvanija in Gáspár Heltai

Gáspár Károlyi

Gáspár Károlyi ali Gáspár Károli (dobesedno Gašper iz mesta Carei, pravo ime Gáspár Radicsics), madžarski protestantski teolog, pisec, dekan, * okoli 1529, Carei, † 31. december 1591, Gönc.

Poglej Transilvanija in Gáspár Károlyi

Geografija Madžarske

Madžarska je država v vzhodni in srednji Evropi brez dostopa do morja, s površino 93.030 kvadratnih kilometrov.

Poglej Transilvanija in Geografija Madžarske

Geografija Romunije

Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.

Poglej Transilvanija in Geografija Romunije

Gepidi

Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.

Poglej Transilvanija in Gepidi

Godwin Brumowski

Godwin von Brumowski, avstro-ogrski letalski as, * 26. julij 1889, Wadowice, Galicija, † 3. junij 1936, Schiphol, Nizozemska Von Brumowski je bil najuspešnejši avstro-ogrski letalski as v prvi svetovni vojni.

Poglej Transilvanija in Godwin Brumowski

Grad Bran

Grad Bran (romunsko Castelul Bran, nemško Törzburg, madžarsko Törcsvár) stoji v bližini kraja Bran in v neposredni bližini Brașova, je narodni spomenik in znamenitost v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Grad Bran

Grad Krásna Hôrka

Grad Krásna Hôrka (Hrad Krásna Hôrka, Krasznahorka vára) je grad na Slovaškem, zgrajen na vrhu hriba, ki gleda na vas Krásnohorské Podhradie blizu Rožňave, v Košiškem okraju.

Poglej Transilvanija in Grad Krásna Hôrka

Grad Peleș

Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, izgovarjava) je neorenesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914.

Poglej Transilvanija in Grad Peleș

Grad zatočišče

Rekonstruiran slovanski grad zatočišče Raduš (Dolne Lužice) Grad zatočišče (tudi pribežališče, ljudski grad, kmečki grad) se imenuje gradu podobna utrdba, običajno obdana z obzidjem obrambnega sistema, ki ni bila stalno naseljena ampak je lokalnemu prebivalstvu služila kot začasni umik pred vojno nevarnostjo.

Poglej Transilvanija in Grad zatočišče

Grb Romunije

Grb Romunije Grb Romunije predstavlja ščit modre barve, na katerem je zlati orel z glavo obrnjeno na levo, ki v kljunu drži križ (simbol oblasti), v krempljih pa žezlo (simbol oblasti) in meč (simbol moči).

Poglej Transilvanija in Grb Romunije

György Káldi

György Káldi madžarski jezuit, teolog, katoliški pisec, prevajalec prvega madžarskega katoliškega Svetega pisma.

Poglej Transilvanija in György Káldi

György Ligeti

György Sándor Ligeti, madžarski skladatelj in akademik, * 28. maj 1923, Dicsőszentmárton (zdaj Târnăveni), Madžarska, † 12. junij 2006, Dunaj, Avstrija.

Poglej Transilvanija in György Ligeti

Hajduk

Hajduk, 1703 Slika Hajduka-Veljka pomembnega Srbskega izobčenca, ki se je boril proti okupaciji Otomanov v prvi polovici 19.stoletja. Hajduk je vrsta neregularnega vojaka pehote, ki jo najdemo v Srednji Evropi in delih Jugovzhodne Evrope od začetka 17.

Poglej Transilvanija in Hajduk

Hermann Oberth

Hermann Julius Oberth, nemški fizik in raketni inženir, * 25. junij 1894, Sibiu, Transilvanija, Avstro-Ogrska (sedaj Romunija), † 28. december 1989, Nürnberg, Nemčija.

Poglej Transilvanija in Hermann Oberth

Hermann von Salza

Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.

Poglej Transilvanija in Hermann von Salza

Hitri Kriš

Hitri Kriš je eden od treh povirnih krakov reke Kriš (Körös) v zgodovinski pokrajini Krišani, ki je danes del Romunije in Madžarske.

Poglej Transilvanija in Hitri Kriš

Hunyadi

Hunyadi so bili v 15. stoletju ena od najmočnejših plemiških družin v Ogrskem kraljestvu. Njen član Matija Korvin je bil od leta 1458 do 1490 kralj Ogrske, od leta 1469 do 1490 kralj Češke, ki je vladal na Moravskem, Spodnji in Gornji Lužici in Šleziji, in od leta 1487 do 1490 vojvoda Avstrije.

Poglej Transilvanija in Hunyadi

Husiti

Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.

Poglej Transilvanija in Husiti

Iris aphylla subsp. hungarica

Iris aphylla subsp.

Poglej Transilvanija in Iris aphylla subsp. hungarica

Ivan Zapolja

Ivan I. Zapolja (madžarsko: Zápolya János ali Szapolyai János), transilvanski vojvoda in knez, od leta 1528 do 1540 tudi kralj južnega dela Ogrske, ki ga je zasedlo Osmansko cesarstvo, * 2. februar 1487, Szepesvár, Ogrsko kraljestvo, (sedaj Spišski hrad, Slovaška), 22.

Poglej Transilvanija in Ivan Zapolja

Jazigi

Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.

Poglej Transilvanija in Jazigi

János Hunyadi

‎ János Hunyadi (v slovenščini tudi Ivan Hunyadi, madžarsko Hunyadi János, nemško Johann Hunyadi, romunsko Iancu ali Ioan (Corvinus) de Hunedoara, srbsko Јанко Сибињанин/Janko Sibinjanin, srednjeveško latinsko Ioannes Corvinus), * okoli 1387, grad Hunyad/Hunedoara, † 11.

Poglej Transilvanija in János Hunyadi

Jezero Svete Ane

Jezero Svete Ane (Lacul Sfânta Ana.) je kratersko slano jezero na Sedmograškem (severovzhodna Romunija, vzhodni Karpati).

Poglej Transilvanija in Jezero Svete Ane

Jožef Krajnc

Jožef Krajnc (tudi Josef Krainz, Josef Krainc), slovenski pravnik, * 17. februar 1821, Škale pri Velenju, † 22. februar, 1875, Praga.

Poglej Transilvanija in Jožef Krajnc

Jovan Nenad

Jovan Nenad (srbsko Јован Ненад, Jovan Nenad), znan kot Črni, je bil srbski vojaški poveljnik v službi Kraljevine Ogrske, ki je izkoristil ogrski vojaški poraz v bitki pri Mohaču leta 1526 in kasnejše spopade za ogrski prestol in v južni Panonski nižini ustanovil svojo državo.

Poglej Transilvanija in Jovan Nenad

Južnoslovanski jeziki

bolgarščina Južnoslovanski jeziki skupaj z vzhodnoslovanskimi in zahodnoslovanskimi jeziki sestavljajo skupino slovanskih jezikov.

Poglej Transilvanija in Južnoslovanski jeziki

Jurij I. Rakoczi

Jurij I. Rákóczi (madžarsko I. Rákóczi György), transilvanski knez, * 8. junij 1593, Szerencs, 11. oktober 1648, Gyulafehérvár.

Poglej Transilvanija in Jurij I. Rakoczi

Karel I. Ogrski

Karel I. Ogrski tudi Karel Robert, ogrski in hrvaški kralj, * 1288, Neapelj, † 16. julij 1342, Visegrád.

Poglej Transilvanija in Karel I. Ogrski

Karlovški mir

Karlovški mir je mirovni sporazum, podpisan 26. januarja 1699 v Sremskih Karlovcih v sedanji Srbiji.

Poglej Transilvanija in Karlovški mir

Karpati

Karpati so gorovje v Srednji in Vzhodni Evropi, ki se v loku razteza od Češke na severozahodu preko Slovaške, Poljske, Madžarske in Ukrajine do Romunije in Srbije na jugu.

Poglej Transilvanija in Karpati

Kastrum

Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.

Poglej Transilvanija in Kastrum

Kazimiera Iłłakowiczówna

Kazimiera »Iłła« Iłłakowiczówna, poljska pesnica in prevajalka, * 6. avgust 1888 ali 1892, Vilna, † 16. februar 1983, Poznanj.

Poglej Transilvanija in Kazimiera Iłłakowiczówna

Klaus Iohannis

Klaus Werner Iohannis, romunski politik in fizik, * 13. junij 1959, Sibiu.

Poglej Transilvanija in Klaus Iohannis

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Poglej Transilvanija in Kneževina Moldavija

Kneževina Ogrska

Kneževina OgrskaS.

Poglej Transilvanija in Kneževina Ogrska

Kneževina Transilvanija

Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.

Poglej Transilvanija in Kneževina Transilvanija

Komitat

Ogrski komitati okoli leta 1880 Komitat ali županija (– podjetje, skupina; srednjeveškolatinsko – grofija, grofstvo;;;; ali grajska župa – var.

Poglej Transilvanija in Komitat

Konrad I. Mazovski

Konrad I. Mazovski (poljsko Konrad I mazowiecki) iz dinastije Pjastov je bil od leta 1194 do svoje smrti šesti vojvoda Mazovije in Kujavije in od leta 1229 do 1232 in ponovno od 1241 do 1243 veliki vojvoda Poljske, * okoli 1187/1188, † 31. avgust 1247.

Poglej Transilvanija in Konrad I. Mazovski

Konstantin Șerban

Konstantin Şerban je bil od leta 1654 do 1658 knez Vlaške in leta 1659 in 1661 knez Moldavije, * ni znano, † 1682, Poljska.

Poglej Transilvanija in Konstantin Șerban

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Poglej Transilvanija in Konstantin XI. Paleolog

Koppány (Árpádovec)

Štefan I. utrdil na oblasti Koppány, pripadnik dinastije Árpádovcev, v času smrti velikega kneza Géze njegov najstarejši bližnji sorodnik.

Poglej Transilvanija in Koppány (Árpádovec)

Kostoboki

Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.

Poglej Transilvanija in Kostoboki

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Transilvanija in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Srbija (1217–1345)

Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Poglej Transilvanija in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Krištof Báthory

Kristóf Báthory, madžarski plemič, * 1530, † 1581.

Poglej Transilvanija in Krištof Báthory

Križarski pohod na Varno

Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.

Poglej Transilvanija in Križarski pohod na Varno

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Poglej Transilvanija in Krona kraljevine Poljske

Kronologija druge svetovne vojne

Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.

Poglej Transilvanija in Kronologija druge svetovne vojne

Krvavo jezero

Krvavo jezero (Lacul Roșu; Gyilkos-tó ali Gyilkostó) je udorno sladkovodno jezero na Sedmograškem (osrednja severo-vzhodna Romunija, vzhodni Karpati).

Poglej Transilvanija in Krvavo jezero

Ladislav IV. Ogrski

Ladislav IV., znan tudi kot Ladislav Kuman (madžarsko IV. (Kun) László, hrvaško Ladislav IV. Kumanac, slovaško Ladislav IV. Kumánsky), je bil od leta 1272 do 1290 kralj Ogrske in Hrvaške, * 5. avgust 1262, † 10. julij 1290.

Poglej Transilvanija in Ladislav IV. Ogrski

Lesene cerkve Maramureșa

Položaj Maramureșa v Romuniji Pravoslavne lesene cerkve so v romunskem okrožju Maramureș v severni Transilvaniji v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Lesene cerkve Maramureșa

Leseni princ

Leseni princ, baletna glasba Béle Bartóka.

Poglej Transilvanija in Leseni princ

Ludvik I. Ogrski

Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.

Poglej Transilvanija in Ludvik I. Ogrski

Madžari

Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.

Poglej Transilvanija in Madžari

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Transilvanija in Madžarska

Madžarske rune

Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.

Poglej Transilvanija in Madžarske rune

Malopoljska

Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.

Poglej Transilvanija in Malopoljska

Markišavci

Markišavci (madžarsko Márkusháza, prekmursko Markiševci, nekoč Markoševci, ali Markušovci) so naselje v Občini Murska Sobota.

Poglej Transilvanija in Markišavci

Matej Basarab

Matej Basarab (romunsko Matei Basarab) je bil od leta 1632 do 1654 vlaški knez, * 1580, Brâncoveni, Oltenija, † 9. april 1654, Târgoviște.

Poglej Transilvanija in Matej Basarab

Matija Korvin

Matija Hunyadi, poznan kot Matija Korvin (madžarsko Hunyadi Mátyás, romunsko Matia Corvin), ogrski (madžarski) kralj, češki kralj, avstrijski vojvoda, * 23. februar 1443, Kolozsvár, Sedmograška (današnji romunski Cluj-Napoca), † 26. april 1490, Dunaj.

Poglej Transilvanija in Matija Korvin

Max Czeike

Max Czeike (tudi Maks Czeike), slovenski arhitekt, * 12. december 1879, Nový Jičín, Češka (takrat Avstro-Ogrska), † 1945, Slovenija (takrat Demokratična federativna Jugoslavija).

Poglej Transilvanija in Max Czeike

Mátyás Rát

Mátyás Rát ali Ráth, madžarski evangeličanski duhovnik, jezikoslovni pisatelj.

Poglej Transilvanija in Mátyás Rát

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Transilvanija in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed IV.

Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.

Poglej Transilvanija in Mehmed IV.

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Transilvanija in Mehmed Paša Sokolović

Michael Haydn

Johann Michael Haydn, avstrijski skladatelj, * 14. september 1737, Rohrau, † 10. avgust 1806, Salzburg.

Poglej Transilvanija in Michael Haydn

Mihael Hrabri

Mihael Hrabri (ali) je bil knez Vlaške (1593–1601) in Moldavije (1600) in de facto vladar Transilvanije (1599–1600), * 1558, Târgul de Floci, Vlaška, † 9. avgust 1601, Câmpia Turzii, Transilvanija.

Poglej Transilvanija in Mihael Hrabri

Mihnea I. Vlaški

Mihnea I. (romunsko Mihnea cel Rău, v prevodu Krivični/Slabi/Zlobni) je bil od leta 1508 do 1509 vojvoda (ali knez) Vlaške, ki je na tem položaju zamenjal svojega bratranca Raduja IV. Velikega, * okrog 1462, † 12. marec 1510.

Poglej Transilvanija in Mihnea I. Vlaški

Milštatski samostan

Milštatski samostan (nemško Stift Millstatt) je nekdanji samostan v Millstattu v Avstriji.

Poglej Transilvanija in Milštatski samostan

Milutin Milanković

Milutin Milanković, srbski matematik, astronom, klimatolog, geofizik, gradbeni inženir, izumitelj, popularizator znanosti in fizik, * 28. maj 1879, Dalj, Avstro-Ogrska (sedaj Hrvaška), † 12. december 1958, Beograd, FLRJ (sedaj Srbija).

Poglej Transilvanija in Milutin Milanković

Mircea V. Pastir

Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.

Poglej Transilvanija in Mircea V. Pastir

Mladi Frankenstein

Mladi Frankenstein (v izvirniku) je ameriški komični film režiserja Mela Brooksa, ki je izšel leta 1974 v distribuciji 20th Century Fox.

Poglej Transilvanija in Mladi Frankenstein

Mongolski vpadi v Evropo

Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.

Poglej Transilvanija in Mongolski vpadi v Evropo

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Transilvanija in Mongolsko cesarstvo

Mreža geoparkov Evrope

Evropski geoparki, znani tudi kot EGN, je nadnacionalno partnerstvo geoparkov po Evropi, nastalo v letu 2000, da zagotovi vzajemno podporo obstoječim in potencialnim geoparkom po vsej celini.

Poglej Transilvanija in Mreža geoparkov Evrope

Narod

Národ je sociološki izraz, s katerim označimo skupino ljudi, ki ima skupno identiteteto, občutek pripadnosti.

Poglej Transilvanija in Narod

Nogaj

Nogaj, Nokaj, znan tudi kot Kara Nogaj (Črni Nogaj) in Isa Nogaj je bil general in de facto vladar Zlate horde, * ni znano, † 1299/1300.

Poglej Transilvanija in Nogaj

Nosferatu, simfonija groze

Nosferatu: Simfonija groze (tudi Nosferatu, izvirno Nosferatu, eine Symphonie des Grauens) je nemška ekspresionistična vampirska grozljivka v režiji F. W. Murnaua in glavnega igralca Maxa Schrecka, ki je odigral vampirja grofa Orloka.

Poglej Transilvanija in Nosferatu, simfonija groze

Nova Rusija

Zemljevid Nove Rusije okoli leta 1897 Nova Rusija (rusko Новороссия, Novorossija, ukrajinsko Новоросія, Novorosija, romunsko Noua Rusie), ki se je nekoč imenovala Južna Rusija, je ruski zgodovinopisni izraz, ki je označeval ozemlje Ruskega imperija severno od Črnega in Azovskega morja.

Poglej Transilvanija in Nova Rusija

Obleganje Kisega

Obleganje Kisega, v nemških virih obleganje Günsa (nemško Belagerung von Kőszeg, turško Kuşatması), je bilo osmansko obleganje ogrskega mesta KisegMed osmansko-habsburškimi vojnami se je trdnjava imenovala Güns odkar je bila pod habsburško urisdikcijo.

Poglej Transilvanija in Obleganje Kisega

Ogrska

Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.

Poglej Transilvanija in Ogrska

Oltenija

Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.

Poglej Transilvanija in Oltenija

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Transilvanija in Osmansko cesarstvo

Papež Bonifacij IX.

Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).

Poglej Transilvanija in Papež Bonifacij IX.

Papež Gregor XV.

Papež Gregor XV. (rojen kot Alessandro Ludovisi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 9. januar 1554, Bologna, † 8. julij 1623.

Poglej Transilvanija in Papež Gregor XV.

Pariški mirovni sporazumi (1947)

Kanadska delegacija na pariški mirovni konferenci. Pariške mirovne pogodbe (francosko: Traités de Paris) so bile podpisane in sprejete 10.

Poglej Transilvanija in Pariški mirovni sporazumi (1947)

Pál Tomori

Pál Tomori, ogrski general in kaloški nadškof, vrhovni poveljnik ogrske vojske v bitki z osmanskim sultanom Sulejmanom I. pri Mohaču leta 1526, * 1475, † 29. avgust 1526, Mohač, Ogrsko kraljestvo.

Poglej Transilvanija in Pál Tomori

Péter Pázmány

Péter Pázmány, jezuit (DJ) (izg.: Péter Pázmanj), imenovan tudi de Panasz (Panaszi Pázmány Péter, Petrus Pazmanus, Peter Pazman, Peter Pázmaň, Peter Pazmanj, Peter Pazman) in Ogrski škrlatni Cicero; * 4. oktober 1570 Veliki Varadin; † 19.

Poglej Transilvanija in Péter Pázmány

Peninsula / Félsziget Festival

Peninsula / Félsziget Festival (romunsko Peninsula, madžarsko Félsziget) je romunski glasbeni festival na odprtem, ki se odvija v Cluj-Napoca (Transilvanija).

Poglej Transilvanija in Peninsula / Félsziget Festival

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Transilvanija in Poljska

Poljski bratje

Poljski bratje (poljsko bracia polscy) so bili člani Male reformirane poljske cerkve, netrinitarne protestantske cerkve, ki je na Poljskem obstajala od leta 1565 do 1658.

Poglej Transilvanija in Poljski bratje

Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1501 do 2000.

Poglej Transilvanija in Pomeni imen asteroidov: 1501–2000

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih (Pomoč bolnikov in umirajočih) je prekmurski molitvenik Mikloša Küzmiča, ki je bil natisnjen 1781 v Šopronu.

Poglej Transilvanija in Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih

Portret moža z modrim šaperonom

Portret moža z modrim šaperonom (ali Portret moža z modro kapuco, zgodnejši Portret draguljarja ali Mož s prstanom) je zelo majhen (22,5 cm x 16,6 cm z okvirjem), olje na tabli neznanega moškega, ki ga pripisujejo staronizozemskemu slikarju Janu van Eycku.

Poglej Transilvanija in Portret moža z modrim šaperonom

Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku

Satirična, ateistična in protireligiozna revija Bezbožnik iz leta 1929, ki prikazuje abrahamske religije (judovstvo, krščanstvo in islam), ki jih je zatrl prvi sovjetski petletni načrt. Po oktobrski revoluciji 7.

Poglej Transilvanija in Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku

Prostozidarstvo

Šestilo in pravokotno ravnilo: prostozidarski »logotip«. Prostozidárstvo (tudi masónstvo ali framasónstvo) je mednarodno »bratsko« društvo.

Poglej Transilvanija in Prostozidarstvo

Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu

Protestantska župnijska cerkev svete Marije (nemško Evangelische Stadtpfarrkirche in Hermannstadtu, romunsko Biserica Evanghelică din Sibiu) je najbolj znana gotska cerkev v mestu Sibiu v Transilvaniji v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu

Pruska križarska vojna

Pruska križarska vojna je bila niz križarskih pohodov rimskokatoliških križarjev v 13.

Poglej Transilvanija in Pruska križarska vojna

Prvo obleganje Dunaja

Obleganje Dunaja leta 1529 je bil prvi poskus Osmanskega cesarstva, da osvoji habsburško prestolnico Dunaj.

Poglej Transilvanija in Prvo obleganje Dunaja

Quidditch

sličica Quidditch je čarovniški šport iz serije romanov o Harryju Potterju pisateljice J. K. Rowling.

Poglej Transilvanija in Quidditch

Quimper

Quimper (bretonsko Kemper) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Finistère.

Poglej Transilvanija in Quimper

Radnoški sporazum

Rákóczijev grad v Radnótu Radnoški sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6.

Poglej Transilvanija in Radnoški sporazum

Radu I. Vlaški

Radu I. (romunsko Radu I) je bil približno od leta 1377 do približno 1383 knez Vlaške, * 1330, † okrog 1383.

Poglej Transilvanija in Radu I. Vlaški

Radu Mihnea

Radu Mihnea je bil knez Vlaške, ki je vladal od septembra 1601 do marca 1602, od marca do maja 1611, od septembra 1611 do avgusta 1616 in od avgusta 1620 do avgusta 1623, in knez Moldavije od leta 1616 do 1619 in 1623 do 1626, * 1585 ali 1586, Istanbul, † 1626, Vlaška.

Poglej Transilvanija in Radu Mihnea

Radu V. Afumatski

Radu V. Afumatski (romunsko Radu de la Afumați, Radu Afumatski ali Radu al V-lea, Radu V) je bil vlaški knez, ki je z nekaj prekinitvami na začetku vladavine vladal od janarja 1522 do aprila 1529, * okrog 1493, † 2. januar 1529.

Poglej Transilvanija in Radu V. Afumatski

Raimondo Montecuccoli

Raimondo Montecuccoli (21. februar 1609 - 16. oktober 1680) je bil v Italiji rojen poklicni vojak, ki je služil Habsburški monarhiji.

Poglej Transilvanija in Raimondo Montecuccoli

Rimska Dakija

Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.

Poglej Transilvanija in Rimska Dakija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Transilvanija in Rimska provinca

Romunija

Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.

Poglej Transilvanija in Romunija

Romunski Atenej

Romunski Atenej (romunsko Ateneul Român) je koncertna dvorana v središču Bukarešte v Romuniji in znamenitost glavnega mesta.

Poglej Transilvanija in Romunski Atenej

Rudolf Wagner-Régeny

Rudolf Wagner-Régeny, nemški skladatelj, dirigent in pianist, * 28. avgust 1903, Reghin, Transilvanija, † 18. september 1969, Berlin, Nemčija.

Poglej Transilvanija in Rudolf Wagner-Régeny

Rudolf Weber

Rudolf Weber, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 1890, Segesvár, Transilvanija, † 1918.

Poglej Transilvanija in Rudolf Weber

Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).

Poglej Transilvanija in Rusko-turška vojna (1787–1792)

Saint-Jean-en-Royans

Saint-Jean-en-Royans je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Drôme regije Rona-Alpe.

Poglej Transilvanija in Saint-Jean-en-Royans

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Transilvanija in Samuel Bolgarski

Sándorjeva palača, Budimpešta

Sándorjeva palača (madžarsko Sándor-palota) je palača v Budimpešti, Madžarska.

Poglej Transilvanija in Sándorjeva palača, Budimpešta

Sejmeni

Sejmeni (romunsko seimeni, mn. seimen, iz turškega seğmen, mladi oboroženi možje) so bili v 17.

Poglej Transilvanija in Sejmeni

Seklerska dežela

Zgodovinska dežela Seklerjev na zemljevidu današnje Romunije Seklerska deželaBéla Tomka,, Routledge, 2013, p. 411 ali Seklerija (izgovorjava ; in včasih)James Minahan,, Greenwood Publishing Group, 2002, p. 1810.

Poglej Transilvanija in Seklerska dežela

Seznam bosanskih kraljev

To je kronološka lista bosanskih kraljev.

Poglej Transilvanija in Seznam bosanskih kraljev

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Transilvanija in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Seznam vojn, ki vključujejo Slovenijo

Spodnje preglednice predstavljajo nedokončan seznam vojn, v katerih se je borila Slovenija, to je Slovenci ali vojske, ki so obstajale v okviru Slovenije kot suverene države ali znotraj druge države, od antike do danes.

Poglej Transilvanija in Seznam vojn, ki vključujejo Slovenijo

Sibiu

Sibiu (romunska izgovarjava, zastarelo Sibiiu; transilvanskosaško Härmeschtat, madžarsko Nagyszeben) je mesto v Transilvaniji v Romuniji s 147.245 prebivalci.

Poglej Transilvanija in Sibiu

Sighișoara

Sighișoara (nemško Schäßburg, madžarsko Segesvár, latinsko Castrum Sex) je mesto ob reki Târnava Mare v okrožju Mureș v Romuniji, v zgodovinski regiji Transilvanija.

Poglej Transilvanija in Sighișoara

Singidunum

Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.

Poglej Transilvanija in Singidunum

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Transilvanija in Slovenski eksonimi

Srednja Evropa

Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.

Poglej Transilvanija in Srednja Evropa

Sremski Karlovci

Sremski Karlovci (izvirno Сремски Карловци; Srijemski Karlovci; Karlowitz, Carlowitz, Karlóca, Karlofça) je mesto z manj kot 10.000 prebivalci v Vojvodini, Srbija, ki je središče (in obenem edino naselje) istoimenske občine, ki je del Južnobačkega upravnega okraja.

Poglej Transilvanija in Sremski Karlovci

Stolnica sv. Elizabete, Košice

Stolnica svete Elizabete je gotska stolnica v Košicah.

Poglej Transilvanija in Stolnica sv. Elizabete, Košice

Stolpna ura, Sighișoara

Stolpna ura v Sighișoari (romunsko Turnul cu Ceas) je glavna vstopna točka v citadelo.

Poglej Transilvanija in Stolpna ura, Sighișoara

Subedej

Subedej (mongolsko Сүбээдэй/Sübeedej, klasično mongolsko Sübügätäi ali Sübü'ätäi) je bil prvi Džingiskanov in Ögedejev vojaški strateg in general, * 1176, Burkan Kaldun, Mongolija, † 1248, eeka Tuul, Mongolija.

Poglej Transilvanija in Subedej

Suceava

Suceava (nemško Suczawa, Sotschen, madžarsko Szucsáva, ukrajinsko in rusko Сучава/Sutschawa, poljsko Suczawa) je največje mesto in sedež okrožja Suceava, ki leži v zgodovinski regiji Bukovina v severovzhodni Romuniji.

Poglej Transilvanija in Suceava

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Transilvanija in Sulejman I.

Sulejman II.

Sulejman II. je bil od leta 1687 do 1691 sultan Osmanskega cesarstva, * 15. april 1642, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 22. junij 1691, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Transilvanija in Sulejman II.

Târgoviște

Târgoviște je mesto v Romuniji in središče okraja Dâmbovița.

Poglej Transilvanija in Târgoviște

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Transilvanija in Tevtonski viteški red

Tomaž Mraz

Tomaž Mraz, slovenski rimskokatoliški duhovnik in nabožni pisatelj, * 5. december 1826, Ponikva, † 17. september 1916, Gradec.

Poglej Transilvanija in Tomaž Mraz

Torlaščina

Torlaščina ali Torlaško narečje (bolgarsko Торлашки диалект, ali Преходни говори, srbsko Торлачки говор; Торлачки говор) je južnoslovansko narečje, ki ga govorijo v južnih in vzhodnih delih Srbije, v Bolgariji, Makedoniji in na Kosovu.

Poglej Transilvanija in Torlaščina

Trajanovi dačanski vojni

Trajanovi dačanski vojni leta 101–102 in 105–106 sta bila vojaška pohoda Rimskega cesarstva proti dačanskemu kralju Decebalu med vladavino cesarja Trajana (vladal 98-117).

Poglej Transilvanija in Trajanovi dačanski vojni

Transalpina (DN67C)

Transalpina ali DN67C je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni Karpati v Romuniji, je ena najvišjih cest v Karpatih.

Poglej Transilvanija in Transalpina (DN67C)

Transfăgărășan

Transfăgărășan ali DN7C, znana tudi kot Ceaușescujeva neumnost, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del Karpatov v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Transfăgărășan

Transilvanski Sasi

Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.

Poglej Transilvanija in Transilvanski Sasi

Translajtanija

Translajtanija (nemško Transleithanien, iz latinske besede za onkraj reke Leithe) je oznaka za dežele v ogrski polovici Avstro-Ogrske, večinoma na vzhodni strani reke Leithe (arhaično slov. Litva, zato včasih tudi Translitvanija).

Poglej Transilvanija in Translajtanija

Trdnjavska cerkev Biertan

Trdnjavska cerkev Biertan (romunsko: Biserica fortificată din Biertan; nemško Kirchenburg von Birthälm) je luteranska trdnjavska cerkev v Biertanu (Birthälm), okrožje Sibiu, v regiji Transilvaniji v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Trdnjavska cerkev Biertan

Trdnjavska cerkev v Prejmerju

Trdnjavska cerkev v Prejmerju (romunsko Biserica fortificată din Prejmer, nemško Kirchenburg von Tartlau) je utrjena luteranska cerkev v Prejmerju (Tartlau) v okrožju Braşov v regiji Transilvanija v Romunija|Romuniji in na etnografskem območju Burzenland.

Poglej Transilvanija in Trdnjavska cerkev v Prejmerju

Trianonska mirovna pogodba

Ozemlje Madžarske po 4. juniju. Trianonska mirovna pogodba je bila sklenjena po koncu I. svetovne vojne med antantnimi silami in njihovimi zaveznicami na eni strani in Madžarsko, kot naslednico Avstro-Ogrske, oz.

Poglej Transilvanija in Trianonska mirovna pogodba

Trianonski sindrom

249x249_pik Trianonski sindrom ali trianonska travma (ali) je ime družbenega pojava, na katerega je mogoče naleteti predvsem na Madžarskem.

Poglej Transilvanija in Trianonski sindrom

Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Colonia Ulpia Traiana Augusta Dacica Sarmizegetusa, upravno središče in največje mesto v Rimski Dakiji, ki se je kasneje po 40 km oddaljeni nekdanji dačanski prestolnici preimenovala v Ulpio Traiano Sarmizegetuso.

Poglej Transilvanija in Ulpia Traiana Sarmizegetusa

Vašvarski mir

Vašvarski mir (nemško Frieden von Eisenburg, turško Vasvar Antlaşması) je bil mirovni sporazum med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, sklenjen po bitki pri Saint Gotthardu 1.

Poglej Transilvanija in Vašvarski mir

Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji

Jugovzhodna Transilvanija v Romuniji je najbolj znana po več kot 150 dobro ohranjenih trdnjavskih cerkvah v veliko različnih arhitekturnih slogih (od 300 prvotnih trdnjavskih cerkev) iz 13.

Poglej Transilvanija in Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji

Velika turška vojna

Velika turška vojna ali vojna Svete lige je bil niz spopadov med Osmanskim cesarstvom in Sveto ligo, sestavljeno iz Habsburške monarhije, poljsko-litovske Republike obeh narodov, Beneške republike in Rusije.

Poglej Transilvanija in Velika turška vojna

Vera na Kosovu

Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu. Vera na Kosovu je ločena od države.

Poglej Transilvanija in Vera na Kosovu

Vichy

Zemljevid mesta iz leta 1914 Vichy (okcitansko Vichèi) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Auvergne, podprefektura departmaja Allier.

Poglej Transilvanija in Vichy

Vire (naselje)

Vire je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Calvados.

Poglej Transilvanija in Vire (naselje)

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Transilvanija in Visoki srednji vek

Vitré, Ille-et-Vilaine

Vitré, trdnjava Vitré (bretonsko Gwitreg) je naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Ille-et-Vilaine regije Bretanje.

Poglej Transilvanija in Vitré, Ille-et-Vilaine

Vlaška

Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.

Poglej Transilvanija in Vlaška

Vlad I. Uzurpator

Vlad I. Uzurpator (romunsko Vlad I Uzurpatorul, Uzurpator) je bil vlaški vojvoda, sin vojvode Dana I. iz Basarabske dinastije, ki je uzurpiral prestol Mircee I. Vlaškega.

Poglej Transilvanija in Vlad I. Uzurpator

Vlad II. Drakul

Vlad II.

Poglej Transilvanija in Vlad II. Drakul

Vlad III. Drakula

Vlad III.

Poglej Transilvanija in Vlad III. Drakula

Vlad VI. Dragomir

Vlad VI.

Poglej Transilvanija in Vlad VI. Dragomir

Vzhodno Ogrsko kraljestvo

Vzhodno Ogrsko kraljestvo (madžarsko Keleti Magyar Királyság) je sodobni izraz, ki ga zgodovinarji uporabljajo za opis kraljestva Ivana Zapolja in njegovega sina Ivana Sigismunda Zapolja.

Poglej Transilvanija in Vzhodno Ogrsko kraljestvo

Yzeure

Yzeure je naselje in občina v osrednjem francoskem departmaju Allier regije Auvergne.

Poglej Transilvanija in Yzeure

Združene države Velike Avstrije

Zemljevid, ki prikazuje Združene države Velike Avstrije s približnimi mejami med nacionalnimi državami in z vrisanimi področji, na katerih naj bi nemška manjšina uživala posebne pravice. Področje Bosne in Hercegovine je vrisano samo simbolično, saj to ozemlje ni bilo del projekta Združenih držav Velike Avstrije Združene države Velike Avstrije (Vereinigte Staaten von Groß-Österreich) je bil predlog oblikovanja federacije na tleh nekdanje Avstro-Ogrske, ki ga je podpirala skupina intelektualcev okrog nadvojvode Franca Ferdinanda.

Poglej Transilvanija in Združene države Velike Avstrije

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Poglej Transilvanija in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386)  je prva faza v zgodovini Poljske.

Poglej Transilvanija in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Transilvanija in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Romunije

Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.

Poglej Transilvanija in Zgodovina Romunije

Zlata bula iz Riminija

Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.

Poglej Transilvanija in Zlata bula iz Riminija

Zlata nežica

Zlata nežica (znanstveno ime Sabanejewia aurata) je sladkovodna riba iz družine činkelj.

Poglej Transilvanija in Zlata nežica

Zlato

Zlato je kemični element s simbolom Au in atomskim številom 79, zaradi česar je eden od elementov višjih atomskih števil, ki se pojavljajo naravno.

Poglej Transilvanija in Zlato

1. armada (Kraljevina Madžarska)

1.

Poglej Transilvanija in 1. armada (Kraljevina Madžarska)

1. gorska divizija (Wehrmacht)

1.

Poglej Transilvanija in 1. gorska divizija (Wehrmacht)

11. januar

11.

Poglej Transilvanija in 11. januar

1141

1141 (MCXLI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Transilvanija in 1141

1211

1211 (MCCXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Transilvanija in 1211

1225

1225 (MCCXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Transilvanija in 1225

1307

1307 (MCCCVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Transilvanija in 1307

1487

1487 (MCDLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Transilvanija in 1487

1663

1663 (MDCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Transilvanija in 1663

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Transilvanija in 1919

1940

1940 (MCMXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Transilvanija in 1940

2. armada (Kraljevina Madžarska)

2.

Poglej Transilvanija in 2. armada (Kraljevina Madžarska)

3. armada (Kraljevina Madžarska)

3.

Poglej Transilvanija in 3. armada (Kraljevina Madžarska)

30. avgust

30.

Poglej Transilvanija in 30. avgust

4. gorska divizija (Wehrmacht)

4.

Poglej Transilvanija in 4. gorska divizija (Wehrmacht)

63. Kurentovanje (2023)

Kurentovanje 2023 je prihajajoči 63.

Poglej Transilvanija in 63. Kurentovanje (2023)

8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

8.

Poglej Transilvanija in 8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

840

840 (DCCCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Transilvanija in 840

9. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

9.

Poglej Transilvanija in 9. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo)

Prav tako znan kot Erdeljsko.

, Carl von Ghega, Carquefou, Câlnic, Câmpulung, Château-Thierry, Conrad Haas, Constantin Prezan, Curtea de Argeș, Cusset, Dačani, Dolga turška vojna, Domačijska literatura, Dracula (miniserija), Drakula, Država Tevtonskega reda, Druga dunajska šola, Drugo obleganje Dunaja, Dvojezičnost, Elizabeta Báthory, Elizabeth Roboz Einstein, Emerik Thököly, Erich von Falkenhayn, Evlija Čelebi, Evrazijska stepa, Farkas Bolyai, Faust Vrančić, Ferdinand I. Romunski, Ferenc Forgách, Franc Anton von Steinberg, Franc II., Fritigern, Gabriel Bethlen, Gáspár Heltai, Gáspár Károlyi, Geografija Madžarske, Geografija Romunije, Gepidi, Godwin Brumowski, Grad Bran, Grad Krásna Hôrka, Grad Peleș, Grad zatočišče, Grb Romunije, György Káldi, György Ligeti, Hajduk, Hermann Oberth, Hermann von Salza, Hitri Kriš, Hunyadi, Husiti, Iris aphylla subsp. hungarica, Ivan Zapolja, Jazigi, János Hunyadi, Jezero Svete Ane, Jožef Krajnc, Jovan Nenad, Južnoslovanski jeziki, Jurij I. Rakoczi, Karel I. Ogrski, Karlovški mir, Karpati, Kastrum, Kazimiera Iłłakowiczówna, Klaus Iohannis, Kneževina Moldavija, Kneževina Ogrska, Kneževina Transilvanija, Komitat, Konrad I. Mazovski, Konstantin Șerban, Konstantin XI. Paleolog, Koppány (Árpádovec), Kostoboki, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Srbija (1217–1345), Krištof Báthory, Križarski pohod na Varno, Krona kraljevine Poljske, Kronologija druge svetovne vojne, Krvavo jezero, Ladislav IV. Ogrski, Lesene cerkve Maramureșa, Leseni princ, Ludvik I. Ogrski, Madžari, Madžarska, Madžarske rune, Malopoljska, Markišavci, Matej Basarab, Matija Korvin, Max Czeike, Mátyás Rát, Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Michael Haydn, Mihael Hrabri, Mihnea I. Vlaški, Milštatski samostan, Milutin Milanković, Mircea V. Pastir, Mladi Frankenstein, Mongolski vpadi v Evropo, Mongolsko cesarstvo, Mreža geoparkov Evrope, Narod, Nogaj, Nosferatu, simfonija groze, Nova Rusija, Obleganje Kisega, Ogrska, Oltenija, Osmansko cesarstvo, Papež Bonifacij IX., Papež Gregor XV., Pariški mirovni sporazumi (1947), Pál Tomori, Péter Pázmány, Peninsula / Félsziget Festival, Poljska, Poljski bratje, Pomeni imen asteroidov: 1501–2000, Pomoucs beté'snih, i mirajoucsih, Portret moža z modrim šaperonom, Preganjanje kristjanov v Vzhodnem bloku, Prostozidarstvo, Protestantska župnijska cerkev svete Marije, Sibiu, Pruska križarska vojna, Prvo obleganje Dunaja, Quidditch, Quimper, Radnoški sporazum, Radu I. Vlaški, Radu Mihnea, Radu V. Afumatski, Raimondo Montecuccoli, Rimska Dakija, Rimska provinca, Romunija, Romunski Atenej, Rudolf Wagner-Régeny, Rudolf Weber, Rusko-turška vojna (1787–1792), Saint-Jean-en-Royans, Samuel Bolgarski, Sándorjeva palača, Budimpešta, Sejmeni, Seklerska dežela, Seznam bosanskih kraljev, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Seznam vojn, ki vključujejo Slovenijo, Sibiu, Sighișoara, Singidunum, Slovenski eksonimi, Srednja Evropa, Sremski Karlovci, Stolnica sv. Elizabete, Košice, Stolpna ura, Sighișoara, Subedej, Suceava, Sulejman I., Sulejman II., Târgoviște, Tevtonski viteški red, Tomaž Mraz, Torlaščina, Trajanovi dačanski vojni, Transalpina (DN67C), Transfăgărășan, Transilvanski Sasi, Translajtanija, Trdnjavska cerkev Biertan, Trdnjavska cerkev v Prejmerju, Trianonska mirovna pogodba, Trianonski sindrom, Ulpia Traiana Sarmizegetusa, Vašvarski mir, Vasi s trdnjavskimi cerkvami v Transilvaniji, Velika turška vojna, Vera na Kosovu, Vichy, Vire (naselje), Visoki srednji vek, Vitré, Ille-et-Vilaine, Vlaška, Vlad I. Uzurpator, Vlad II. Drakul, Vlad III. Drakula, Vlad VI. Dragomir, Vzhodno Ogrsko kraljestvo, Yzeure, Združene države Velike Avstrije, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Romunije, Zlata bula iz Riminija, Zlata nežica, Zlato, 1. armada (Kraljevina Madžarska), 1. gorska divizija (Wehrmacht), 11. januar, 1141, 1211, 1225, 1307, 1487, 1663, 1919, 1940, 2. armada (Kraljevina Madžarska), 3. armada (Kraljevina Madžarska), 30. avgust, 4. gorska divizija (Wehrmacht), 63. Kurentovanje (2023), 8. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo), 840, 9. orožniški polk (Avstrijsko cesarstvo).