Odpri v Google MapsKazalo
72 odnosi: Aachen, Ardeni, Art nouveau, Belgija, Belgijska Galija, Bitka pri Waterlooju, Ekspresionizem, Električni generator, Ernest Solvay, Flandrija, Francija, Francoščina, Franki, Frankofonija, Gaj Julij Cezar, Galščina, Galija, Georges Lemaître, Glavno mesto, Henry van de Velde, Iluminiran rokopis, Industrijska revolucija, Jules Bordet, Karel Drzni, Karel V. Habsburški, Karolingi, Kelti, Kipar, Klodvik I., Kraljevina Združene Nizozemske, Krstilnik, Ljudska latinščina, Lošč, Lorena, Luksemburg, Maastricht, Merovingi, Meuse, Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva, Montanistika, Mozanska umetnost, Nadrealizem, Natrijev karbonat, Nemčija, Nemščina, Nikolaj iz Verduna, Nizozemščina, Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino, Otonska renesansa, Planota, ... Razširi indeks (22 več) »
- Francosko govoreče države
- Regije Belgije
- Statistične regije NUTS 1
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Valonija in Aachen
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Valonija in Ardeni
Art nouveau
Louis Welden Hawkins, ''Predmeti na zlatem ozadju'' Art nouveau je umetnostni slog, ki se je razvil v Evropi med letoma 1890 in 1914 na področju likovnih umetnosti, arhitekture in oblikovanja ter umetne obrti.
Poglej Valonija in Art nouveau
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Valonija in Belgija
Belgijska Galija
Belgijska Galija (latinsko: Gallia Belgica, včasih tudi Belgica Prima, rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Nizozemsko južno od Rena, Belgijo, Luksemburg, severovzhodno Francijo (regije Nord, Pikardija in Zgornja Normandija) in zahodno Nemčijo (Porenje brez Moselle). Njeni prebivalci so bili Belgi, mešanica keltskih in germanskih plemen.
Poglej Valonija in Belgijska Galija
Bitka pri Waterlooju
Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.
Poglej Valonija in Bitka pri Waterlooju
Ekspresionizem
Ekspresionizem je modernistično gibanje, sprva v poeziji in slikarstvu, ki izvira iz severne Evrope okoli začetka 20.
Poglej Valonija in Ekspresionizem
Električni generator
S. M. Prokudin-Gorski Eléktrični generátor je električni stroj, ki pretvarja mehansko energijo v električno.
Poglej Valonija in Električni generator
Ernest Solvay
Ernest Gaston Joseph Solvay, belgijski kemik, industrialec, človekoljub in politik, * 16. april 1838, Rebecq, Belgija, † 26. maj 1922, Ixelles, Belgija.
Poglej Valonija in Ernest Solvay
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Valonija in Flandrija
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Valonija in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Valonija in Francoščina
Franki
Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.
Poglej Valonija in Franki
Frankofonija
Zastava Frankofonije predstavlja pet celin Frankofonija (uradno francosko L'Organisation internationale de la Francophonie) je združenje francosko govorečih držav.
Poglej Valonija in Frankofonija
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).
Poglej Valonija in Gaj Julij Cezar
Galščina
Galščina je izumrli keltski jezik, ki ga je govorilo ljudstvo Galcev na področju današnje Francije (z izjemo pokrajine Akvitanije), Belgije, zahodne Nemčije in severnoitalijanskega nižavja.
Poglej Valonija in Galščina
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Valonija in Galija
Georges Lemaître
Monsignor Georges Henri Joseph Éduard Lemaître, belgijski teolog, astronom in matematik, * 17. julij 1894, Charleroi, Belgija, † 20. junij 1966, Louvain, Belgija.
Poglej Valonija in Georges Lemaître
Glavno mesto
Glávno mésto, prestólnica ali polítično glávno mésto države ali druge politične enote je mesto, v katerem je sedež vlade.
Poglej Valonija in Glavno mesto
Henry van de Velde
Henry Clemens van de Velde, belgijski slikar, arhitekt in oblikovalec notranje opreme, * 3. april 1863, Antwerpen, Belgija, † 25. oktober 1957, Oberägeri, Švica.
Poglej Valonija in Henry van de Velde
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Valonija in Iluminiran rokopis
Industrijska revolucija
Industríjska revolúcija je prehod iz ročne v strojno proizvodnjo, industrializacija pa je proces, ki to izvede v praksi.
Poglej Valonija in Industrijska revolucija
Jules Bordet
Jules Bordet (polno ime Jules Jean Baptiste Vincent Bordet), belgijski bakteriolog, * 13. junij, 1870, Soignies, Hainaut, Belgija, † 6. april, 1961, Bruselj, Belgija.
Poglej Valonija in Jules Bordet
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Valonija in Karel Drzni
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Valonija in Karel V. Habsburški
Karolingi
Karolingi so zelo vplivali na razširitev frankovske oblasti Karolingi so bili frankovska plemiška in vladarska rodbina, ki je utemeljila Karolinško cesarstvo.
Poglej Valonija in Karolingi
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Valonija in Kelti
Kipar
Kipar pri delu Kipár (ž. kipárka) je umetnik, ki deluje na področju kiparstva.
Poglej Valonija in Kipar
Klodvik I.
Klodvik I. (latinsko, rekonstruirano frankovsko *Hlodowig, francosko Clovis Ier) je bil prvi frankovski kralj, ki je pod enim vladarjem združil vsa frankovska plemena, prenesel oblast s skupine plemenskih poglavarjev na enega samega kralja in zagotovil, da je kraljevski položaj prešel na njegove potomce.
Poglej Valonija in Klodvik I.
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Valonija in Kraljevina Združene Nizozemske
Krstilnik
Krstilnik s krstnim obredom Krstilnik (tudi »krstni kamen«) je nadomestilo za krščevanje s potapljanjem v posebnem bazenu.
Poglej Valonija in Krstilnik
Ljudska latinščina
Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.
Poglej Valonija in Ljudska latinščina
Lošč
Lóšč, emájl ali posteklína je v prah zmleto steklo, ki se s taljenjem veže za kovinsko podlago pri temperaturah 750–850 ºC (prekrivni lošč na jekleni pločevini) ali 800–900 ºC (temeljni lošč na jekleni pločevini).
Poglej Valonija in Lošč
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Valonija in Lorena
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Valonija in Luksemburg
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Valonija in Maastricht
Merovingi
Avstrazije, ki so jo ustanovili Merovingi Merovingi so bili dinastija Salijskih Frankov, ki je od 5.
Poglej Valonija in Merovingi
Meuse
Meuse ali Maas (limburško Maos) je velika evropska reka, ki izvira v Franciji in teče skozi Belgijo in na Nizozemskem, preden se iz delte Ren - Meuse - Šelda izlije v Severno morje.
Poglej Valonija in Meuse
Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva
Razglasitev mojstrovin ustne in nesnovne dediščine človeštva je generalni direktor Unesca izdal leta 2001, da bi dvignil zavest o nesnovni kulturni dediščini in spodbudil lokalne skupnosti, da jo varujejo, ter lokalne prebivalce, ki vzdržujejo te oblike kulturnega izražanja.
Poglej Valonija in Mojstrovine ustne in nematerialne dediščine človeštva
Montanistika
Montanistika je veda o rudah in rudarstvu, v širšem smislu pa tudi o gradnji predorov.
Poglej Valonija in Montanistika
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Poglej Valonija in Mozanska umetnost
Nadrealizem
Nadrealízem ali surrealízem je filozofska in umetniška smer, ki je nastala v 20. letih 20. stoletja.
Poglej Valonija in Nadrealizem
Natrijev karbonat
Natrijev karbonat, bolj znan kot soda, pralna soda in kristalna soda, je natrijeva sol ogljikove kisline s kemijsko formulo Na2CO3. Kristalni natrijev karbonat lahko veže eno, sedem ali deset molekul kristalne vode. Pri temperaturah nad 107 °C je obstojen kot brezvodna spojina. Brezvodni natrijev karbonat je bel higroskopen prah brez vonja.
Poglej Valonija in Natrijev karbonat
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Valonija in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Valonija in Nemščina
Nikolaj iz Verduna
Kip Nikolaja iz Verduna (desno) na kölnski Mestni hiši Nikolaj iz Verduna (1130–1205) je bil francoski umetnik, eden najbolj znanih zlatarjev in emajlerjev srednjega veka.
Poglej Valonija in Nikolaj iz Verduna
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Valonija in Nizozemščina
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino (včasih poslovenjeno tudi kot Nobelova nagrada za fiziologijo in medicino ali samo Nobelova nagrada za medicino) je ena od Nobelovih nagrad, ki jih od leta 1901 podeljuje švedski Nobelov sklad za odkritja na področjih fiziologije in medicine.
Poglej Valonija in Nobelova nagrada za fiziologijo ali medicino
Otonska renesansa
Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I.
Poglej Valonija in Otonska renesansa
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Poglej Valonija in Planota
Pragermanščina
Pragermanščina je rekonstruiran jezik, skupni prednik vseh germanskih jezikov.
Poglej Valonija in Pragermanščina
Prapok
galaksije. Prápòk (prápók) ali velíki pòk (véliki ~) je v fizikalni kozmologiji znanstvena teorija nastanka Vesolja, ki naj bi nastalo z velikansko eksplozijo prostora in snovi v nekem končnem času v preteklosti.
Poglej Valonija in Prapok
Prelom (geologija)
V geologiji je prelom (angleško fault) zlom ravnin ali diskontinuiteta v kamnini ob kateri je prišlo do pomembnega premika vzdolž diskontinuitetne ploskve, kot posledica gibanja skalne gmote.
Poglej Valonija in Prelom (geologija)
Premog
Premog Prêmog je fosilno gorivo, ki ga pridobivamo izpod površja z rudarjenjem, dnevnim kopom ali pasovnim rudarjenjem.
Poglej Valonija in Premog
Prvo Francosko cesarstvo
Prvo Francosko cesarstvo, poznano tudi pod imenom Francosko cesarstvo ali Napoleonovo cesarstvo, je obsegalo celo Francijo in velik del Evrope.
Poglej Valonija in Prvo Francosko cesarstvo
Regija
Régija je območje, del ozemlja (laično tudi področje), na katerega je običajno razdeljena država, celina, skupnost držav, drugo.
Poglej Valonija in Regija
René Magritte
René François Ghislain Magritte, belgijski surrealistični slikar, * 21. november 1898, † 15. avgust 1967.
Poglej Valonija in René Magritte
Robert Campin
Robert Campin (ok. 1375 - 26. april 1444), ki so ga nekdaj imenovali z zasilnim imenom Mojster iz Flémalla še prej pa tudi Mojster oltarja Merode), je bil prvi veliki mojster flamskega in staronizozemskega slikarstva. Campinova identiteta in atribucija slik tako iz skupine pripisane Campinu kot tiste, ki so veljale za delo Mojstera iz Flémalla, so rezultat več desetletij raziskav in razhajanj med strokovnjaki.
Poglej Valonija in Robert Campin
Rogier van der Weyden
Rogier van der Weyden, rojen kot Roger de la Pasture (1399/1400, Tournai - 18. junij 1464, Bruselj) je bil flamsko-nizozemski slikar zgodnje severnoevropske renesanse, katerega ohranjena dela so sestavljena v glavnem iz verskih triptihov, oltarnih in naročenih enojnih in diptih portretov.
Poglej Valonija in Rogier van der Weyden
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Valonija in Romanska arhitektura
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Valonija in Romantika
Slikar
Rihard Jakopič v ateljeju Slikár je umetnik, ki ustvarja slike, dvo-razsežnostne umetnine z nanašanjem barvne emulzije oziroma barve na plosko površino.
Poglej Valonija in Slikar
Solvayev proces
Solvayev proces za proizvodnjo sode je zgleden primer zaokroženega kemičnega procesa (zeleno.
Poglej Valonija in Solvayev proces
Soteska
Gorenjskem. Skoznjo teče Tržiška Bistrica. Soteska (tudi: globel, kanjon, tesen, tesnica, korita, vintgar, grapa) je globoka ozka dolina s strmimi, deloma skalnatimi pobočji in običajno s tekočo vodo na dnu.
Poglej Valonija in Soteska
Spa
250px Spa je zdraviliško mesto in občina v vzhodni belgijski regiji Valoniji.
Poglej Valonija in Spa
Srednjeevropski čas
Srédnjeevrópski čàs (CET) je eno izmed imen časovnega pasu, ki je eno uro pred univerzalnim koordiniranim časom.
Poglej Valonija in Srednjeevropski čas
Srednjeevropski poletni čas
Srédnjeevrópski polétni čàs (CEST) je eden od izrazov za časovni pas UTC+2, ki je 2 uri pred koordiniranim univerzalnim časom (Coordinated Universal Time).
Poglej Valonija in Srednjeevropski poletni čas
Sveta Trojica (praznik)
Sveta Trojica (tudi Nedelja Svete Trojice) je premakljiv krščanski praznik, ki se ga praznuje v Rimskokatoliški Cerkvi prvo nedeljo po binkoštih.
Poglej Valonija in Sveta Trojica (praznik)
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Valonija in Verdunska pogodba
Viadukt Millau
Viadukt Millau je najvišji cestni most na svetu, visok je 343 metrov, dolg pa 2,5 kilometra.
Poglej Valonija in Viadukt Millau
Victor Horta
Victor Pierre Horta (Victor, baron Horta po 1932); belgijski arhitekt in oblikovalec, * 6. januar 1861, Gent, † 8. september 1947, Bruselj.
Poglej Valonija in Victor Horta
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske (tudi Združeno kraljestvo Velika Britanija in Severna Irska) obsega dežele Anglijo, Škotsko, Wales in Severno Irsko na otoku Velika Britanija, ki leži takoj za severozahodno obalo celinske Evrope in je obkrožen s Severnim morjem, Rokavskim prelivom in Atlantskim oceanom.
Poglej Valonija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske