Kazalo
45 odnosi: Abak, Arabske številke, Arhitektura, Armilarna sfera, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bruno Veliki, Dramatika, Grki, Henrik II. Sveti, Hermann von Reichenau, Hildesheim, Iluminiran rokopis, Južna Evropa, Karel Veliki, Karolinška renesansa, Konstantinopel, Liutprand Kremonski, Majol Klinijski, Nuna, Otok Reichenau, Oton I. Veliki, Oton II., Oton III., Otoni, Otonska arhitektura, Otonska umetnost, Papež, Papež Silvester II., Perikope Henrika II., Plemenska vojvodina Saška, Politika, Predromanska umetnost, Rim, Romanska arhitektura, Salijci, Samostan Quedlinburg, Skriptorij, Srednja Evropa, Stara bazilika sv. Petra, Teofana, Terencij, Verz, Vladarsko jabolko, Widukind Corveyski.
Abak
Abak Abak Abak (tudi abakus) je enostavno mehansko računalo.
Poglej Otonska renesansa in Abak
Arabske številke
Arábske števílke so daleč najbolj razširjena oblika simbolizma za predstavitev števil.
Poglej Otonska renesansa in Arabske številke
Arhitektura
Naslovnica knjige Marc-Antoinea Laugierja: ''Essai sur l'Architecture'', primitivna koča kot alegorija arhitekture Arhitektura je znanstvena, tehnična in umetniška disciplina, ki se posveča ustvarjanju okolja, ki je primerno za človeško prebivanje in delovanje ter razmišljanju o vprašanjih, ki so s tem povezana.
Poglej Otonska renesansa in Arhitektura
Armilarna sfera
Armilarna sfera Slika svečenika-astronoma z armilarno sfero v kitajski tradiciji iz leta 1675, Britanski muzej, Oddelek za japonske antične umetnine, London Armilárna sfêra (tudi sfêrični astroláb, armíla ali armíl) je model nebesne krogle.
Poglej Otonska renesansa in Armilarna sfera
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Poglej Otonska renesansa in Bizantinska umetnost
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Otonska renesansa in Bizantinsko cesarstvo
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Otonska renesansa in Bruno Veliki
Dramatika
Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).
Poglej Otonska renesansa in Dramatika
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Otonska renesansa in Grki
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Otonska renesansa in Henrik II. Sveti
Hermann von Reichenau
Hermann von Reichenau (latinizirano Hermanus Contractus, Herman Hromi ali Herimannus Augiensis), nemški učenjak, skladatelj, glasbeni teoretik in pesnik, * 18. julij 1013, Altshausen pri Bad Saulgau, Nemčija, † 24. september 1054, Reichenau.
Poglej Otonska renesansa in Hermann von Reichenau
Hildesheim
Hildesheim (vzhodopfalško Hilmessen) je mesto v Spodnji Saški v Nemčiji s 103.804 prebivalci.
Poglej Otonska renesansa in Hildesheim
Iluminiran rokopis
samostana Stična, ok. leta 1180 Iluminiran rokopis je rokopis, v katerem je besedilo dopolnjeno s takšno dekoracijo, kot so okrašene velike začetnice, obrobe (marginalije) in miniaturne ilustracije.
Poglej Otonska renesansa in Iluminiran rokopis
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Poglej Otonska renesansa in Južna Evropa
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Otonska renesansa in Karel Veliki
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Otonska renesansa in Karolinška renesansa
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Poglej Otonska renesansa in Konstantinopel
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Otonska renesansa in Liutprand Kremonski
Majol Klinijski
Majol Klinijski (tudi Majel, Majol oziroma Majol Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 906 Valensole (danes Francija), † 11. maj 994, Souvigny (danes Francija).
Poglej Otonska renesansa in Majol Klinijski
Nuna
Nuna je članica verske skupnosti žensk, ki običajno živi pod zaobljubami revščine, čednosti in poslušnosti v ograjenem samostanu.
Poglej Otonska renesansa in Nuna
Otok Reichenau
Otok Reichenau je otok v Bodenskem jezeru v južni Nemčiji.
Poglej Otonska renesansa in Otok Reichenau
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Otonska renesansa in Oton I. Veliki
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Otonska renesansa in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Otonska renesansa in Oton III.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Otonska renesansa in Otoni
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Otonska renesansa in Otonska arhitektura
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Otonska renesansa in Otonska umetnost
Papež
Pápež (lat.: papa; grško: πάππας (pappas), kar pomeni oče) je rimski katoliški škof in patriarh, ter po položaju vrhovni duhovni vodja vseh katoliških Cerkva (tako rimskokatoliške kot vzhodnih katoliških Cerkva).
Poglej Otonska renesansa in Papež
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Otonska renesansa in Papež Silvester II.
Perikope Henrika II.
Jezusovega rojstva pastirjem Perikope Henrika II. (München, Bavarska državna knjižnica, Clm 4452) so razkošen srednjeveški iluminirani rokopis, napisan za Henrika II. Svetega, zadnjega otonskega cesarja Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Otonska renesansa in Perikope Henrika II.
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Otonska renesansa in Plemenska vojvodina Saška
Politika
Politika izhaja iz grške besede polis (mestna država) in besede kratein (oblast, moč, vladati - v ožjem smislu) je usmerjanje družbe s pomočjo države.
Poglej Otonska renesansa in Politika
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Otonska renesansa in Predromanska umetnost
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Otonska renesansa in Rim
Romanska arhitektura
, Oviedo, Španija, leto 848.
Poglej Otonska renesansa in Romanska arhitektura
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Otonska renesansa in Salijci
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Otonska renesansa in Samostan Quedlinburg
Skriptorij
Pisar v skriptoriju. ''Miracles de Notre Dame'', fol. 19; po 1456 Skriptorij je bil v srednjem veku prostor, zlasti v samostanih, za pisanje ali prepisovanje rokopisov (dobesedno prostor za pisanje), v katerem so ročno pisali, prepisovali in ilustrirali sveta in profana besedila.
Poglej Otonska renesansa in Skriptorij
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Otonska renesansa in Srednja Evropa
Stara bazilika sv. Petra
Stara bazilika svetega Petra je bila stavba, ki je stala od 4.
Poglej Otonska renesansa in Stara bazilika sv. Petra
Teofana
Teofana (tudi Theophania, Theophana ali Theophano; srednjeveško grško; 955 AD15. junij 991) je bila cesarica Svetega rimskega cesarstva po poroki s cesarjem Otonom II.
Poglej Otonska renesansa in Teofana
Terencij
Terencij (latinsko Publius Terentius Afer), rimski komediograf, * okoli 195 pr. n. št., † 159 pr. n. št. Rojen v Kartagini.
Poglej Otonska renesansa in Terencij
Verz
Vêrz, stíh ali pésniška vrstíca je ritmično urejena, navadno skladenjsko in pomensko zaključena enota pesniškega besedila.
Poglej Otonska renesansa in Verz
Vladarsko jabolko
Vladarsko jabolko svetih rimskih cesarjev (okoli 1612-1615) Vladarsko jabolko je krščansko znamenje oz.
Poglej Otonska renesansa in Vladarsko jabolko
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Poglej Otonska renesansa in Widukind Corveyski