Odpri v Google MapsKazalo
212 odnosi: Ahtum, Albanščina, Alpe, Alpidska orogeneza, Alpska krešica, Alpska rovka, Alpski lesketnik, Alpski svizec, Anakonda 4: Krvava pot, Argeș (reka), Arheologija, Atanarik, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Árpád Madžarski, Árpádovci, Štefan Hozjan, Žilinski okraj, Češkoslovaška, Črnovice, Bacău, Balkansko bojišče, Baltski Veneti, Banat, Barjanska deva, Bastarni, Baton Dardanski, Batu kan, Béla IV. Ogrski, Bender, Besarabija, Bitka pri Mohaču, Bitka pri Nedavi, Bitka za Przemyśl, Bogdan I. Moldavski, Brașov, Bratislava, Bratislavski grad, Bratovska jesen, Bukareški mir (1918), Bukovina, Bumerang, Burebista, Buri (germansko pleme), Carska bara, Câmpulung, Cemprin, Clusijev svišč, Curtea de Argeș, Dacit, ... Razširi indeks (162 več) »
Ahtum
Ahtumova vojvodina v 11. stoletju Ahtum (romunsko Ahtum, madžarsko Ajtony, srbsko Ахтум, Ahtum, bolgarsko Охтум, Ohtum) je bil vojvoda, ki je v 11.
Poglej Karpati in Ahtum
Albanščina
Albánščina je indoevropski jezik, ki ga govori okoli 6 milijonov prebivalcev zahodnega Balkanskega polotoka v jugovzhodni Evropi, večinoma Albanci.
Poglej Karpati in Albanščina
Alpe
Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.
Poglej Karpati in Alpe
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Poglej Karpati in Alpidska orogeneza
Alpska krešica
Alpska krešica (znanstveno ime Hornungia alpina) je alpska rastlina iz družine križnic.
Poglej Karpati in Alpska krešica
Alpska rovka
Alpska rovka (znanstveno ime Sorex alpinus) je vrsta rovke, ki je razširjena v visokogorskih gozdovih Alp, Pirenejev, Karpatov in Balkana.
Poglej Karpati in Alpska rovka
Alpski lesketnik
Alpski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora alpestris) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v visokogorjih Srednje Evrope, Skandinaviji, severu evropskega dela Rusije in jugu Sibirije v Vzhodni Aziji.
Poglej Karpati in Alpski lesketnik
Alpski svizec
Alpski svizec (znanstveno ime Marmota marmota) je glodavec iz družine pravih veveric, ki živi v Alpah in Karpatih ter Visokih Tatrah, kjer so dolge zime in kratka poletja.
Poglej Karpati in Alpski svizec
Anakonda 4: Krvava pot
Anakonda 4: Krvava pot (izvirni angleški naslov Anacondas 4: Trail of Blood) je televizijska grozljivka iz leta 2009, delo režiserja Dona E. FauntLeRoya.
Poglej Karpati in Anakonda 4: Krvava pot
Argeș (reka)
Argeș (romunska izgovarjava) je reka v južni Romuniji.
Poglej Karpati in Argeș (reka)
Arheologija
Arheologija (grško ἀρχαῖος, arkhaīos, »starinski«; in -λογία, -logiā) je ena od samostojnih zgodovinskih znanstvenih ved, ki preučuje človeško preteklost.
Poglej Karpati in Arheologija
Atanarik
Atanarik (gotsko Aþanareiks, domnevno iz aþni - leto in reiks – kralj, latinsko), kralj več vej Gotov Tervingov (Vizigotov), ki je vladal od leta 369 do 381, † 381.
Poglej Karpati in Atanarik
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Karpati in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Karpati in Avstrijsko cesarstvo
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Karpati in Árpád Madžarski
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Karpati in Árpádovci
Štefan Hozjan
Štefan Hozjan, slovenski vojaški pilot, * 19. september 1894, Brezovica, Avstro-Ogrska, † 1949, Chicago,ZDA.
Poglej Karpati in Štefan Hozjan
Žilinski okraj
Žilinski okraj je eden od osmih slovaških okrajev, ki ga sestavlja 11 okrožij in 315 občin, od katerih jih ima 18 status mesta.
Poglej Karpati in Žilinski okraj
Češkoslovaška
desno desno Češkoslovaška (češko: Československo, slovaško: Česko-Slovensko, pred 1990 Československo) je bila država v srednji Evropi, ki je obstajala med letoma 1918 in 1992 z nekajletno prekinitvijo med 2. svetovno vojno.
Poglej Karpati in Češkoslovaška
Črnovice
Kopija listine s prvo pisno omembo Črnovic iz leta 1408 Vlaški ali Majhni Moldaviji) Črnovice (glej tudi druga imena) je mesto na jugozahodu Ukrajine na obeh bregovih zgornjega toka reke Prut.
Poglej Karpati in Črnovice
Bacău
Bacău (romunska izgovarjava, nemško Barchau, madžarsko Bákó) je glavno mesto okrožja Bacău v Romuniji.
Poglej Karpati in Bacău
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Poglej Karpati in Balkansko bojišče
Baltski Veneti
Báltski Venéti ali Venédi so bili antično indoevropsko ljudstvo na ozemlju današnje Poljske.
Poglej Karpati in Baltski Veneti
Banat
Lega Banata v Evropi Banat (srbsko: Banat, madžarsko: Bánság, romunsko: Banat) je geografska in zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi, ki je administrativno razdeljena od leta 1919 med tri države Srbijo (Vojvodina), Romunijo in Madžarsko.
Poglej Karpati in Banat
Barjanska deva
Barjanska deva (znanstveno ime Aeshna juncea) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.
Poglej Karpati in Barjanska deva
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Karpati in Bastarni
Baton Dardanski
Baton, kralj ilirskega Dardanskega kraljestva, ki je vladal približno od leta 206 pr.
Poglej Karpati in Baton Dardanski
Batu kan
Batu kan (mongolsko Бат хан, Bat han, poslovenjeno Trdni kan), znan tudi kot Sain kan (poslovenjeno Dobri kan) in car Batu, je bil mongolski vladar in ustanovitelj Zlate horde, dela Mongolskega cesarstva, v kateri je vladal od leta 1240 do 1255, * okoli 1205, Mongolija, † 1255, Saraj.
Poglej Karpati in Batu kan
Béla IV. Ogrski
Béla IV. je bil od leta 1235 do 1270 ogrski in hrvaški kralj in od leta 1254 do 1258 štajerski vojvoda, * 1206, † 3. maj 1270.
Poglej Karpati in Béla IV. Ogrski
Bender
Bender (Benderi, ali Tighina) – mesto z okoli 100.000 prebivalci je drugo največje v nepriznani Pridnestrski moldavski republiki (Pridnestrje), uradno pa je del Moldavije.
Poglej Karpati in Bender
Besarabija
Ukrajine Zemljevid Besarabije; vir: Charles Upson Clark (1927): ''Bessarabia, Russia and Roumania on the Black Sea'' Besarabija (gagavsko Besarabija, romunsko Basarabia, ukrajinsko Бессарабія, Bessarabija) je zgodovinska regija v vzhodni Evropi, omejena z rekama Dnester na vzhodu in Prut na zahodu.
Poglej Karpati in Besarabija
Bitka pri Mohaču
Bitka pri Mohaču ali bitka na Mohaškem polju (madžarsko: mohácsi csata ali mohácsi vész, turško: Mohaç savaşı ali Mohaç meydan savaşı) je bil spopad med vojskama ogrsko-češkega kralja Ludvika II. Jagela in osmanskega sultana Sulejmana I. Veličastnega, v kateri so prepričljivo zmagali Osmani.
Poglej Karpati in Bitka pri Mohaču
Bitka pri Nedavi
Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.
Poglej Karpati in Bitka pri Nedavi
Bitka za Przemyśl
Bitka za Przemyśl (tudi obleganje Przemyśla) je ena največjih obleganj prve svetovne vojne, ki je predstavljalo uničujoči poraz za Avstro-Ogrsko.
Poglej Karpati in Bitka za Przemyśl
Bogdan I. Moldavski
Bogdan I. Moldavski ali Bogdan Ustanovitelj (romunsko Bogdan I ali Bogdan Întemeietorul) je bil prvi neodvisni vladar (vojvoda) Moldavije, ki je vladal od leta 1363 do 1367, * 1306, † 1367, Rădăuţi.
Poglej Karpati in Bogdan I. Moldavski
Brașov
Brașov je mesto v Romuniji in upravno središče okrožja Brașov.
Poglej Karpati in Brașov
Bratislava
Bratislava (Pozsony,, po starem pravopisu Preßburg, do 1919 slovaško Prešporok/Prešporek oz. češko Prešpurk) je glavno mesto Slovaške in z okoli pol milijona prebivalci (370.000, z okolico pa ocenjeno na 720.000) hkrati tudi največje mesto te države, a je glede na velikost Slovaške razmeroma majhna prestolnica, ker ima to vlogo komaj okoli sto let.
Poglej Karpati in Bratislava
Bratislavski grad
Bratislavski grad (slovaško: Bratislavský hrad, nemško: Pressburger Schloss, madžarsko: Pozsonyi Vár) je glavni grad v Bratislavi, glavnem mestu Slovaške.
Poglej Karpati in Bratislavski grad
Bratovska jesen
Partizanski roman Bratovska jesen Valentina Polanška pripoveduje zgodbo dveh koroških bratov, Domna in Matevža.
Poglej Karpati in Bratovska jesen
Bukareški mir (1918)
Bukareški mir je ime za separatno mirovno pogodbo, ki so jo 7. maja 1918 podpisale centralne sile in Romunija.
Poglej Karpati in Bukareški mir (1918)
Bukovina
Bukovina je zgodovinska regija srednje Evrope,Klaus Peter Berger,, Kluwer Law International, 2010, p. 132 razdeljena med Romunijo in Ukrajino, na severnih pobočjih osrednjevzhodnih Karpatov in sosednjih planot.
Poglej Karpati in Bukovina
Bumerang
Búmerang je danes športna naprava iz lesa ali umetne mase, ki se, če je pravilno vržen, vrne k metalcu.
Poglej Karpati in Bumerang
Burebista
Burebista (romunsko Burebista, antično grško Βυρεβίστας in Βοιρεβίστας), kralj Dačanov in Getov, ki je prvi združil dačanska plemena in jim vladal od leta 82 do 44 pr.
Poglej Karpati in Burebista
Buri (germansko pleme)
Karpatih Buri so bili germansko pleme, omenjeno v Tacitovi Germaniji, kjer so sprva "zaprli hrbet" Markomanom in Kvadom na Češkem in Moravskem.
Poglej Karpati in Buri (germansko pleme)
Carska bara
Carska Bara (srbska cirilica Царска Бара ali Carski ribnik) je največje posamično barje v Srbiji, v občini Zrenjanin.
Poglej Karpati in Carska bara
Câmpulung
Câmpulung, Cîmpulung (izg.) ali Câmpulung Muscel je mesto v okrožju Argeș, Muntenija, Romunija.
Poglej Karpati in Câmpulung
Cemprin
Cemprin, tudi švicarski bor ali limba (znanstveno ime Pinus cembra) je vrsta bora, ki se pojavlja v Alpah in Karpatih, na Poljskem (Tatre), v Švici, Franciji, Italiji, Avstriji, Nemčiji, Sloveniji (samo na Smrekovcu, Raduhi in Peci), na Slovaškem, v Ukrajini in Romuniji.
Poglej Karpati in Cemprin
Clusijev svišč
Clusijev svišč (znanstveno ime Gentiana clusii) je trajnica iz družine sviščevk.
Poglej Karpati in Clusijev svišč
Curtea de Argeș
Curtea de Argeș (izg. ˌkurte̯a de ˈard͡ʒeʃ) je mesto v Romuniji na desnem bregu reke Argeș, ki izvira v južnih Karpatih (pogorje Făgăraş), in ob železniški progi, ki povezuje Pitești in prelaz Turnu Roșu.
Poglej Karpati in Curtea de Argeș
Dacit
Dacit Diagram QAPF z označenim položajem dacita diagramu TAS Dacit je vulkanska kamnina, ki je sestavljena iz kremena, natrijevih-kalijevih glinencev in obarvanih mineralov, med katerimi prevladuje rogovača.
Poglej Karpati in Dacit
Džerdap
Džerdap (romunsko Porțile de Fier; srbsko Ђердапска клисура / Đerdapska klisura ali Гвоздена капија / Gvozdena kapija – Železna vrata) je soteska na reki Donavi.
Poglej Karpati in Džerdap
Deliblatska peščara
Deliblatska peščara (tudi Deliblatski pesak ali Banatska peščara) je peščena puščava na severovzhodu Srbije, v južnem Banatu v avtonomni pokrajini Vojvodini.
Poglej Karpati in Deliblatska peščara
Dnester
Dnester (ukrajinsko Дністе́р, romunsko Nistru, grško,Strabon, Geografija, ii. včasih tudi, latinsko ali) je reka v vzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Dnester
Drobeta-Turnu Severin
Drobeta-Turnu Severin (latinsko Drobeta, staroslovansko Siverin) je mesto na levem bregu Donave ob izhodu iz Železnih vrat v okraju (județul) Mehedinți, Oltenija, Romunija.
Poglej Karpati in Drobeta-Turnu Severin
Egon Gabrijelčič
Egon Gabrijelčič (Egon Alois Josef), avstro-ogrski častnik, nadporočnik, * 3. junij 1888, Tolmin, † 4. februar 1915, Kurimka (Slovaška), na fronti v Galiciji kot poveljnik stotnije 97.
Poglej Karpati in Egon Gabrijelčič
Endemit
Endemít je žival ali rastlina, ki jo je moč najti le v nekaterih omejenih predelih sveta (arealu).
Poglej Karpati in Endemit
Ernest Svetec
Ernest Svetec (madžarsko Szvétecz Ernő), madžarsko-slovenski boljševiški propagandist in revolucionar, * 18. oktober 1892, Slovenska ves, † okrog 1925, Jakutija, Sovjetska zveza.
Poglej Karpati in Ernest Svetec
Evropske pešpoti
Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.
Poglej Karpati in Evropske pešpoti
Făgăraș (gorovje)
Ferata Zmeilor Gorovje Făgăraș (romunsko Munții Făgărașului, madžarsko Fogaras hegység) je najvišje gorovje Južnih Karpatov v Romuniji.
Poglej Karpati in Făgăraș (gorovje)
Francesco Maria Grimaldi
Francesco Maria Grimaldi, italijanski fizik, astronom in matematik, * 2. april 1618, Bologna, Italija, † 28. december 1663, Bologna.
Poglej Karpati in Francesco Maria Grimaldi
Gališko-volinska kneževina
Gališko-volinska kneževina (starobelorusko: Галицко-Волинскоє Королѣвство; ukrajinsko: Галицько-Волинське князівство; latinsko: Regnum Galiciæ et Lodomeriæ, Regnum Rusiae) je bila v obdobju 1199-1349 rusinska država v Galiciji in Voliniji.
Poglej Karpati in Gališko-volinska kneževina
Galicija
Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.
Poglej Karpati in Galicija
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Poglej Karpati in Geografija Evrope
Geografija Poljske
Poljska je država, ki se razteza čez severnoevropsko nižino od Sudetov in Karpatov na jugu do peščenih plaž Baltskega morja na severu.
Poglej Karpati in Geografija Poljske
Geografija Romunije
Z 238.400 kvadratnimi kilometri je Romunija dvanajsta največja država v Evropi.
Poglej Karpati in Geografija Romunije
Geografija Ukrajine
Geografija Ukrajine se močno razlikuje od ene regije do druge, pri čemer večina države leži znotraj vzhodnoevropske nižine.
Poglej Karpati in Geografija Ukrajine
Geologija Madžarske
Geologija Madžarske je zaznamovana z njeno lego v Panonski nižini v Srednji Evropi; obkrožena je s Karpati, Alpami in Dinaridi, vendar večinoma prevladujejo nižine.
Poglej Karpati in Geologija Madžarske
Gepidi
Poljski Gepidi, vzhodnogermansko pleme, tesno povezano z Goti.
Poglej Karpati in Gepidi
Glavna beskidska pot
Markacija poti Glavna beskidska pot Kazimierza Sosnowskega (GSB) je planinska pešpot označena z rdečo barvo, ki pelje od Ustrońa v Šlezijskem Beskidu v Wołosate v Bieszczadih.
Poglej Karpati in Glavna beskidska pot
Gospodarstvo Poljske
Poljska je po demokratizaciji sistema izvedla hitro in intenzivno liberalizacijo gospodarstva, zaradi česar je danes primer agresivnega ekonomskega modela po ameriškem zgledu.
Poglej Karpati in Gospodarstvo Poljske
Goverla
Goverla (ukrajinsko, rusinsko in rusko Говерла), višine 2061 m, je del Karpatov in najvišja gora v Ukrajini.
Poglej Karpati in Goverla
Gozdni jereb
Gozdni jereb (znanstveno ime Tetrastes bonasia) ali leščerka je najmanjša gozdna kura, ki živi na ozemlju Slovenije.
Poglej Karpati in Gozdni jereb
Grad Peleș
Grad Peleș (romunsko Castelul Peleș, izgovarjava) je neorenesančni grad v Karpatih v bližini mesta Sinaia v okrožju Prahova v Romuniji na srednjeveški poti, ki povezuje Transilvanijo in Vlaško, zgrajen med letoma 1873 in 1914.
Poglej Karpati in Grad Peleș
Grahovčev iskrivček
Grahovčev iskrivček (znanstveno ime Glaucopsyche alexis), je palearktična vrsta metuljev iz družine modrinov (Lycaenidae).
Poglej Karpati in Grahovčev iskrivček
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Karpati in Habsburška monarhija
Hasdingi
Hasdingi so bili eno od vandalskih ljudstev v rimski dobi.
Poglej Karpati in Hasdingi
Himalaja
Himalája je najvišje gorstvo v Aziji, ki ločuje Indijsko podcelino od Tibetanske visoke planote.
Poglej Karpati in Himalaja
Huculi
Huculi (гуцули, guculi; Huculi, Hucułowie; huțuli) so etnična skupina v ukrajinskih Karpatih.
Poglej Karpati in Huculi
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Karpati in Huni
Iris aphylla subsp. hungarica
Iris aphylla subsp.
Poglej Karpati in Iris aphylla subsp. hungarica
Iris sibirica
Iris sibirica (znana tudi kot sibirski iris, sibirska zastava, sibirska perunika ali močvirska perunika) je vrsta iz roda iris.
Poglej Karpati in Iris sibirica
Ivan Tavčar (učitelj)
Ivan Tavčar, slovenski učitelj, športnik in fotograf, * 26. oktober 1889, Ljubljana, † 22. oktober 1966, Ljubljana.
Poglej Karpati in Ivan Tavčar (učitelj)
Ivano-Frankivsk
Ivano-Frankivsk (ukrajinsko Іва́но-Франкі́вськ, rusko Ивано-Франковск poljsko Iwano-Frankiwsk ali zgodovinsko Stanisławów, v jidišu Stanislew; staro rusko ime Stanislau; nem. Stanislaw) je glavno in največje mesto Ivano-Frankivske oblasti v zahodni Ukrajini.
Poglej Karpati in Ivano-Frankivsk
Janez Lavrič
Janez (Johann /Ivan) Lavrič plemeniti Zaplaz, Avstro-ogrski podmaršal (divizijski general/feldmaršalporočnik) slovenskega rodu, * 30. julij 1850, Šentlovrenc, † 23. september 1941, Zagreb.
Poglej Karpati in Janez Lavrič
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Karpati in Jazigi
József Kiss
József »Josi« Kiss, avstro-ogrski častnik, vojaški pilot in letalski as, * 26. februar 1896, Bratislava, Avstro-Ogrska, † 24. maj 1918, Lamon (KIA).
Poglej Karpati in József Kiss
Jezero Svete Ane
Jezero Svete Ane (Lacul Sfânta Ana.) je kratersko slano jezero na Sedmograškem (severovzhodna Romunija, vzhodni Karpati).
Poglej Karpati in Jezero Svete Ane
Jožef Lešnik
Jožef Lešnik (tudi Josef Löschnig), slovenski agronom in sadjar, * 18. marec 1872, Starše, Štajerska, Avstro-Ogrska, † 23. oktober 1949, Dunaj, Avstrija.
Poglej Karpati in Jožef Lešnik
Južnomoravski okraj
Južnomoravski okraj je administrativna enota (okraj) Češke republike.
Poglej Karpati in Južnomoravski okraj
Karakorum
Karakorum (sanskrt: काराकोरम्; Hindi: काराकोरम; urdujščina: سلسلہ کوہ قراقرم; poenostavljena kitajščina: 喀喇昆仑 山脉; tradicionalna kitajščina: 喀喇崑崙 山脈; pinjin: Kālǎkūnlún Shānmài, Karakoruma, Balti: ཁརན ཨ ཀུརམ Kharan-a-Kuram, ujgursko: كاراكورم) je veliko gorovje, ki se razteza med Pakistanom, Indijo in Kitajsko in leži v regijah Gilgit-Baltistan (Pakistan), Ladak (Indija) in avtonomni pokrajini Šindžjang-Ujgur (LR Kitajska).
Poglej Karpati in Karakorum
Karpatski narodni park
Karpatski narodni park (ukrajinsko: Карпатський національний природний парк) je narodni park v Ivano-Frankivski oblasti v Ukrajini.
Poglej Karpati in Karpatski narodni park
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Karpati in Karpi
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Karpati in Kneževina Moldavija
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Karpati in Kneževina Ogrska
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Karpati in Kneževina Transilvanija
Kostoboki
Zemljevid Rimske Dakije s Kostoboki na severu Kostoboki (latinsko Costoboci, Costobocae, Castabocae, Coisstoboci, starogrško Κοστωβῶκοι, Κοστουβῶκοι ali ΚοιστοβῶκοιFrazer 1898, str.
Poglej Karpati in Kostoboki
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Karpati in Krakov
Krona kraljevine Poljske
Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.
Poglej Karpati in Krona kraljevine Poljske
Krvavo jezero
Krvavo jezero (Lacul Roșu; Gyilkos-tó ali Gyilkostó) je udorno sladkovodno jezero na Sedmograškem (osrednja severo-vzhodna Romunija, vzhodni Karpati).
Poglej Karpati in Krvavo jezero
Kvadi
Slovaške Kvadi (latinsko: Quadi), manjše in zelo malo poznano germansko pleme, ki za seboj ni pustilo nobene značilne materialne zapuščine, po kateri bi jih lahko razlikovali od drugih sorodnih plemen.
Poglej Karpati in Kvadi
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Karpati in Langobardi
Lemki
Lemki (rusinsko Лeмкы, Lemkŷ, poljsko Łemkowie, ukrajinsko Лемки, Lemki) so etnična skupina, naseljena v regiji Lemko (rusinsko Лемковина, Lemkovina, ukrajnsko Лемківщина, Lemkivščina) v Karpatih in Zakarpatju od Ukrajine in Slovaške do Poljske.
Poglej Karpati in Lemki
Lesene cerkve v Bosni in Hercegovini
Cerkev sv. preroka Ilije v Marićkem Lesene cerkve v Bosni in Hercegovini so posebna vrsta cerkvenih stavb, ki so v celoti zgrajene iz lesa, in kot pove že njihovo ime, je bruno glavni gradbeni element.
Poglej Karpati in Lesene cerkve v Bosni in Hercegovini
Ljudska arhitektura Karpatov
Ljudska arhitektura Karpatov črpa iz okoljskih in kulturnih virov zato da ustvari edinstvene zasnove.
Poglej Karpati in Ljudska arhitektura Karpatov
Ludvik I. Ogrski
Ludvik I., Veliki, ogrski in hrvaški kralj, poljski kralj, * 5. marec 1326, Visegrád, † 10. september 1382, Nagyszombat.
Poglej Karpati in Ludvik I. Ogrski
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Karpati in Madžarska
Mahovna deva
Mahovna deva (znanstveno ime Aeshna subarctica) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine dev, razširjena po severnih predelih sveta.
Poglej Karpati in Mahovna deva
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Karpati in Malopoljska
Manliherica M1888
Manliherica M.88 ali Mannlicher M1888 (nemški vojaški naziv: Repetier-Gewehr M.88; repetirna puška M.88) je premovlečna repetirka, ki jo je razvil avstrijski izumitelj Ferdinand Mannlicher.
Poglej Karpati in Manliherica M1888
Mezija
Mezija antična regija in kasneje rimska provinca na Balkanu južno od Donave.
Poglej Karpati in Mezija
Mircea I. Vlaški
Mircea I. ali Mircea Starejši (romunsko Mircea cel Bătrân, Starejši) je bil od leta 1418 do svoje smrti vlaški knez, * 1355, † 31. januar 1418.
Poglej Karpati in Mircea I. Vlaški
Mircea V. Pastir
Mircea V. Pastir (romunsko Mircea Ciobanul) je bil vlaški knez, ki je z dvema prekinitvama vladal od leta 1545 do 1559, * ni znano, † 25. september 1559.
Poglej Karpati in Mircea V. Pastir
Mirko Rajh
Mirko Rajh, slovenski brigadni general, * 16. julij 1887, Mota, † 14. april 1941, Osijek. Rajh je 1907 v Mariboru končal pehotno kadetsko šolo in kot praporščak (fähnrich) prišel v pehotni polk v Petrovaradin. Med 1. svet. vojno se je udeležil bitk v Galiciji in Karpatih (1914–1915), na Soški fronti 1915 (Rombon in Javoršček, kjer je bil oktobra ranjen).
Poglej Karpati in Mirko Rajh
Mittelland (Švica)
Švicarske regije, Mittelland je označena z rumeno Mittelland ali švicarska planota (francosko plateau suisse, le Plateau; italijansko Altopiano svizzero, retoromansko Svizra bassa) je ena od treh geografskih regij v Švici s približno 30 odstotki površine, poleg Jure in Alp.
Poglej Karpati in Mittelland (Švica)
Modra horda
Modra horda (mongolsko: Kok ord) je bil eden od kanatov Mongolskega cesarstva, ki je nastala po Džingiskanovi smrti leta 1227.
Poglej Karpati in Modra horda
Mojmir I. Moravski
Mojmir I. (češko in slovaško Mojmír I., latinsko Moimarus) je bil prvi znani vladar/knez, ki je vladal od 820.
Poglej Karpati in Mojmir I. Moravski
Mongolski vpadi v Evropo
Mongolski vpadi v Evropo so niz vojn in spopadov med Mongoli in vzhodnoevropskimi in srednjeevropskimi državami od leta 1235 do 1290.
Poglej Karpati in Mongolski vpadi v Evropo
Morava (reka)
Morava je 352 km dolga reka v Srednji Evropi, ki teče od izvira pod goro Králický Sněžník na Češkem proti jugu in se kot levi pritok izliva v Donavo v slovaškem kraju Devín, zahodnem predmestju Bratislave.
Poglej Karpati in Morava (reka)
Muntenija
Karta Romunije in njenih regij Muntenija (romunsko Muntenia) je zgodovinska regija v Romuniji, ki se je pogosto izstovetila s Kneževino Vlaško (Țara Românească).
Poglej Karpati in Muntenija
Mureš
Mureš (romunsko Mureș, madžarsko Maros, srbsko Мориш/Moriš) je 789 kilometrov dolga reka v vzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Mureš
Musa Kesedžija
Vladislav Titelbah (1900): ''Kraljevič Marko in Musa Kesedžija''; Musa je na levi Musa Kesedžija (srbsko Муса Кесеџија, bolgarsko Муса Кеседжия), znan tudi kot Musa Ropar, Musa Izobčenec, Musa Razbojnik in Musa Glavosek je priljubljen legendarni junak v srbskem ljudskem pesništvu in bolgarski in makedonski folklori.
Poglej Karpati in Musa Kesedžija
Naravni park Bucegi
Naravni park Bucegi (romunsko Parcul Natural Bucegi) je zaščiteno območje (kategorija naravnega parka V po IUCN) v upravnih okrožjih Brașov, Dambovița in Prahova v Romuniji.
Poglej Karpati in Naravni park Bucegi
Narodni park Džerdap
Narodni park Džerdap (srbsko Национални парк Ђердап / Narodni park Džerdap) se razteza ob desnem bregu reke Donave od trdnjave Golubac (srbsko Голубачки град / Golubački grad) do jezu pri Novem Sipu v Srbiji.
Poglej Karpati in Narodni park Džerdap
Narodni park Slovenský raj
Narodni park Slovenský raj (Národný park Slovenský raj) je eden od devetih narodnih parkov na Slovaškem, in je v vzhodni Slovaški.
Poglej Karpati in Narodni park Slovenský raj
Narodni parki na Poljskem
Na Poljskem je 23 narodnih parkov.
Poglej Karpati in Narodni parki na Poljskem
Navadni macesen
Navadni macesen tudi evropski macesen (znanstveno ime Larix decidua) je vrsta macesna, razširjena na območju gorstev srednje Evrope, v Alpah in Karpatih.
Poglej Karpati in Navadni macesen
Nežni sviščevec
Nežni sviščevec (znanstveno ime Gentianella tenella) je enoletnica iz družine sviščevk.
Poglej Karpati in Nežni sviščevec
Nebesni disk iz Nebre
Nebesni disk iz Nebre je bronast disk s premerom približno 30 centimetrov in težo 2,2 kilograma, z modro-zeleno patino in intarzijo z zlatimi simboli.
Poglej Karpati in Nebesni disk iz Nebre
Nizke Tatre
Nizke Tatre so gorovje geološke regije Fatra-Tatre v Karpatih na Slovaškem.
Poglej Karpati in Nizke Tatre
Nový Jičín
Nový Jičín (češka izgovarjava) je mesto, ki stoji v okrožju Nový Jičín v Moravsko-šlezijskem okraju na Češkem.
Poglej Karpati in Nový Jičín
Olt
Olt (romunsko in madžarsko Olt, latinsko Aluta ali Alutus, starogrško, Alytos, turško Oltu) je reka v Romuniji, dolga 615 km.
Poglej Karpati in Olt
Oltenija
Oltenija na karti Romunije Oltenija (romunsko Oltenia), v starih virih tudi Mala Vlaška (latinsko Wallachia Minor, Wallachia Alutana, Wallachia Caesarea) je zgodovinska regija v zahodni Romuniji med Donavo, južnimi Karpati in reko Olt.
Poglej Karpati in Oltenija
Opričnina
Opričnina (rusko опри́чнина, opríčnina) je bila državna politika, ki jo je v letih 1565 do 1584 (uradno do 1572) izvajal ruski car Ivan IV. Grozni.
Poglej Karpati in Opričnina
Orogeneza
Andsko gorovje je posledica orogeneze Orogeneza (tudi gorotvornost in gorotvorni proces) je postopek nastajanja gora skozi tektonske strukturne spremembe.
Poglej Karpati in Orogeneza
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Karpati in Ostrogoti
Otto von Below
Otto von Below, pruski general, * 18. januar 1857, Danzig (Gdańsk), Vzhodna Prusija, † 15. marec 1944, Danzig (Gdańsk).
Poglej Karpati in Otto von Below
Panonija (rimska provinca)
Panonija (latinsko Panonnia, grško Παννονια), rimska provinca, ustanovljena v času cesarja Avgusta po zasedbi Tiberija v letih 12-9 pr.
Poglej Karpati in Panonija (rimska provinca)
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Karpati in Panonska nižina
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Poglej Karpati in Paratetida
Pastirska sekira
Lesena okrasna replika pastirske cekire Ogrski vojščak s fokosom Auguste Raffet (okoli 1837): Romunski pastir (vlah) iz Banata s pastirsko sekiro Pastirska sekira je lahka sekira evrazijskega izvora, ki so jo v preteklosti nosili pastirji v Karpatih, Češki, Slovaški, Poljski, Ukrajini, Romuniji in Madžarski.
Poglej Karpati in Pastirska sekira
Planika
Planika ali očnica (znanstveno ime Leontopodium alpinum) je ena najbolj znanih evropskih gorskih rož, ki spada v družino nebinovk.
Poglej Karpati in Planika
Planinska ločika
Planinska ločika (znanstveno ime Cicerbita alpina) je gorska rastlina iz družine nebinovk.
Poglej Karpati in Planinska ločika
Podolje
Podolje je geomorfološki pojem in širši nižji pas uravnanega površja med višjim reliefom, pogosto sestavljen iz niza plitvih dolin in kraških polj.
Poglej Karpati in Podolje
Poljska
Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.
Poglej Karpati in Poljska
Potsdamski sporazum
Stalin Potsdamski sporazum (angleško Potsdam Agreement, rusko Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom.
Poglej Karpati in Potsdamski sporazum
Povirni studenčar
Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.
Poglej Karpati in Povirni studenčar
Prelaz
Trento Prelaz je nižji del gorskega slemena, čez katerega vodi pot /cesta iz ene doline v drugo.
Poglej Karpati in Prelaz
Prut
Prut je 953 km dolga reka, ki izvira v Karpatih v Ukrajini pod najvišjo ukrajinsko goro Goverlo, sprva vijuga po Ukrajini proti severu, nato se obrne proti jugu, 31 km njenega toka je na meji z Romunijo, nato pa v dolžini kar 711 km tvori celotno mejo med Romunijo in Moldavijo oziroma zgodovinsko gledano med staro romunsko pokrajino (zahodno) Moldavijo in Besarabijo vse do svojega izliva v Donavo pri Reni.
Poglej Karpati in Prut
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Karpati in Prva svetovna vojna
Rdeča Rutenija
Rdeča Rutenija ali Rdeča Rusija (latinsko Ruthenia Rubra, Russia Rubra, ukrajinsko Червона Русь, Červona Rus', poljsko Ruś Czerwona, Ruś Halicka, rusko Червонная Русь, Červonnaja Rus', romunsko Rutenia Roșie) je naziv, ki se je od srednjega veka uporabljal za jugozahodni kijevskoruski kneževini Peremišl in Belz.
Poglej Karpati in Rdeča Rutenija
Resasta peščenka
Resasta peščenka (znanstveno ime Arenaria ciliata) je alpska rastlina iz družine klinčnic.
Poglej Karpati in Resasta peščenka
Rožni koren
Rožni koren (znanstveno ime Rhodiola rosea), znan tudi pod imenom roženburc, je cvetoča trajnica iz družine tolstičevk.
Poglej Karpati in Rožni koren
Romunija
Romunija je suverena država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Romunija
Rumenkastobeli pojalnik
Rumênkastobéli pojálnik (znanstveno ime Orobanche flava) je dvoletna holoparazitska rastlina, ki doseže višino od 15 do 40 cm.
Poglej Karpati in Rumenkastobeli pojalnik
Rusini
Rusini (Rusinsko: Русины Rusyny; ukrajinsko: Русини; včasih tudi Rošnaki, Ruteni, Rusnjanci) so pripadniki majhnega naroda, ki govorijo vzhodnoslovanski jezik, znan kot rusinščina.
Poglej Karpati in Rusini
Ruski kaganat
Evropa v zgodnjem 9. stoletju Ruski kaganat (tudi Volhovska Rusija, Ilmenska Rusija ali Novgorodska Rusija) je naziv vzhodnoevropske države, ki je bila na višku moči v slabo dokumentiranem poznem 8.
Poglej Karpati in Ruski kaganat
Rutenija
Nadangel Mihael, zavetnik Kijeva in Dneperske Ukrajine • Rutenski lev, simbol Zahodne Ukrajine • Rumena in modra sta nacionalni barvi od pomladne revolucije leta 1848 • Grb Galiča, Lvova in Kijeva • Moto: ''Ще не вмерла України і Слава, і Воля''''Šče ne vmerla Ukrajini i slava i volja!'' Rutenija (latinsko Ruthenia ali Rutenia, poljsko Ruś, belorusko Рутэнія, Rutenija.
Poglej Karpati in Rutenija
Sajga
Sajga (Saiga tatarica) je kritično ogrožena vrsta antilope, ki je v antiki naseljevala ogromno območje Evrazijske stepe, ki sega do vznožja Karpatov na severozahodu in Kavkaza na jugozahodu do Mongolije na severovzhodu in Dzungarije jugovzhodu.
Poglej Karpati in Sajga
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Karpati in Samuel Bolgarski
Sarmati
Sarmati (perzijsko: سَرمَتی ها, staroiransko: Sarumatah, lokostrelec,Harmatta, J. (1996), "Scythians", History of Humanity Volume III: From Seventh Century B.C. to the Seventh Century A.D, Routledge za UNESCO, str. 182 grško: Σαρμάται/Sarmatai) so bili narod staroiranskega porekla.
Poglej Karpati in Sarmati
Seklerska dežela
Zgodovinska dežela Seklerjev na zemljevidu današnje Romunije Seklerska deželaBéla Tomka,, Routledge, 2013, p. 411 ali Seklerija (izgovorjava ; in včasih)James Minahan,, Greenwood Publishing Group, 2002, p. 1810.
Poglej Karpati in Seklerska dežela
Serpentinit
Serpentinit je sivozelena lisasta do črna metamorfna kamnina iz serpentina in piroksenov, nastala iz ultramafičnih magmatskih kamnin.
Poglej Karpati in Serpentinit
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Karpati in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Karpati in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem
Seznam osebnosti iz Občine Sevnica
Seznam osebnosti iz občine Sevnica vsebuje osebnosti, ki so se rodile, delovale ali umrle v občini Sevnica.
Poglej Karpati in Seznam osebnosti iz Občine Sevnica
Seznam vrhov v Srbiji
To je seznam vseh gora v Srbiji.
Poglej Karpati in Seznam vrhov v Srbiji
Sildavija
Sildavija (sildavsko: Zyldavja) je izmišljena država v Tintin in njegove pustolovščine, zbirki stripov belgijskega risarja Hergéja.
Poglej Karpati in Sildavija
Silingi
Upodobitev Magna Germania v začetku 2. stoletja, vključno z lokacijo Silingov Silingi (– Silingai) so bili germansko pleme, del večje skupine Vandalov.
Poglej Karpati in Silingi
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Poglej Karpati in Skiri
Slovaška
Slovaška, uradno imenovana Slovaška republika (slovaško Slovenská republika), je celinska republika v Srednji Evropi, ki meji na severozahodu s Češko, na severu s Poljsko, na vzhodu z Ukrajino, na jugu z Madžarsko in na zahodu z Avstrijo.
Poglej Karpati in Slovaška
Slovaški kras
Slovaški kras (Slovenský kras) je ena od gorskih verig Slovaškega rudogorja (Slovenské Rudohorie) v Karpatih na južnem Slovaškem.
Poglej Karpati in Slovaški kras
Slovaško rudogorje
Slovaško rudogorje (Slovenské rudohorie, Gömör–Szepesi-érchegység, Slowakisches Erzgebirge or Zips-Gemer-Erzgebirge) je obsežno gorovje znotraj Karpatov, ki leži večinoma v slovaških regijah Spiš in Gemer, z majhnim delom v severni Madžarski.
Poglej Karpati in Slovaško rudogorje
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Poglej Karpati in Slovenski eksonimi
Srednja Evropa
Srednja Evropa je območje Evrope med zahodno in vzhodno Evropo, ki temelji na skupni zgodovinski, družbeni in kulturni identiteti.
Poglej Karpati in Srednja Evropa
Stari Slovani
Stari Slovani so bili ljudstvo, iz katerega izvirajo današnji Slovani.
Poglej Karpati in Stari Slovani
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope
Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope so čezmejni spomenik Unescove svetovne naravne dediščine v 12 evropskih državah.
Poglej Karpati in Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope
Sudeti (gorovje)
Sudeti (poljsko Sudety; nemško Sudeten; češko Krkonošsko-jesenická subprovincie), splošno znano kot Sudetsko gorovje, je geomorfološka podprovinca v srednji Evropi, ki si jo delijo Nemčija, Poljska in Češka.
Poglej Karpati in Sudeti (gorovje)
Svetozar Borojević von Bojna
Svetozar Borojević de Bojna, avstro-ogrski maršal, * 13. december 1856, Mečenčani pri Kostajnici, Avstrijsko cesarstvo (sedaj Hrvatska Kostajnica, Hrvaška), † 23. maj 1920, Celovec, Avstrija.
Poglej Karpati in Svetozar Borojević von Bojna
Sviščev mravljiščar
Sviščev mravljiščar (znanstveno ime Phengaris alcon) je metulj iz družine modrinov, ki je omejeno razširjen tudi v Sloveniji.
Poglej Karpati in Sviščev mravljiščar
Tatre (gorovje)
Tatre ali v poljščini - plurale tantum), so gorovje v Zahodnih Karpatih ki tvorijo naravno mejo med Slovaško in Poljsko. So najvišje gore v Karpatih. Tatre se razlikujejo od Nizkih Tater (slovaško Nízke Tatry), ločenega slovaškega gorovja južneje. Tatre zavzemajo površino 785 kvadratnih kilometrov, od tega približno 610 kvadratnih kilometrov (77,7 %) na Slovaškem in približno 175 kvadratnih kilometrov (22,3 %) na Poljskem.
Poglej Karpati in Tatre (gorovje)
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Karpati in Tervingi
Tračani
Zemljevid naselitve Tračanov Tračani (latinsko Thraces, grško Θρακες, Thrakes) so bili v starem veku eno od ljudstev, ki je spadalo k indoevropski jezikovni skupini, razdrobljeno na številna plemena.
Poglej Karpati in Tračani
Transalpina (DN67C)
Transalpina ali DN67C je 148 km dolga državna cesta v skupini gorovja Parâng, Južni Karpati v Romuniji, je ena najvišjih cest v Karpatih.
Poglej Karpati in Transalpina (DN67C)
Transfăgărășan
Transfăgărășan ali DN7C, znana tudi kot Ceaușescujeva neumnost, je asfaltirana gorska cesta, ki prečka južni del Karpatov v Romuniji.
Poglej Karpati in Transfăgărășan
Transilvanija
Zemljevid Romunije s Transilvanijo. Regije Banat, Crișana in Maramureș občasno dodajajo Transilvaniji Transilvanija (tudi Sedmograška ali Erdeljsko, romunsko Transilvania oziroma Ardeal, madžarsko Erdély, romsko Ardyalo, nemško Siebenbürgen) je pokrajina, ki zavzema zahodni in osrednji del današnje Romunije.
Poglej Karpati in Transilvanija
Travniški postavnež
Travniški postavnež (znanstveno ime Euphydryas aurinia) je dnevni metulj iz družine pisančkov.
Poglej Karpati in Travniški postavnež
Trenčinski okraj
Trenčinski okraj (Trenčiansky kraj; Trenčínský kraj; Trencséni kerület) je upravna enota (okraj) najvišje ravni upravne delitve Slovaške.
Poglej Karpati in Trenčinski okraj
Turizem v Ukrajini
Zemljevid Ukrajine Ukrajina je vsako leto privabljala več kot 20 milijonov tujih državljanov (23 milijonov leta 2012). Toda od leta 2014 se je to znižalo na približno 10 milijonov.
Poglej Karpati in Turizem v Ukrajini
Užgorod
Užgorod je mesto v zahodni Ukrajini, središče istoimenske občine, rajona in Zakarpatske oblasti.
Poglej Karpati in Užgorod
Ukrajina
Ukrajina je država v Vzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Ukrajina
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Karpati in Valens
Vandali
Vandali so dandanes poznani predvsem zaradi oplenitve Rima leta 455 n. št. Zaradi tega dejanja je še dandanes njihovo ime povezano z vandalizmom. Vandali so bili v zgodovini vzhodnogermansko pleme, ki je izviralo z ozemlja današnje Poljske.
Poglej Karpati in Vandali
Varšava
Varšava (poljsko Warszawa), je prestolnica in največje mesto Poljske ter glavno mesto Mazovskega vojvodstva in od začetka 50.
Poglej Karpati in Varšava
Velika madžarska nižina
narodnega parka Hortobágy Velika madžarska nižina, tudi Veliko madžarsko nižavje (ali Nagy-Magyar-Alföld) je obsežno nižavje na Madžarskem v porečju Tise in Morave, ki predstavlja glavno žitorodno področje Madžarske.
Poglej Karpati in Velika madžarska nižina
Velika snežna jama, Poljska
Prerez jame Velika snežna jama (poljsko Jaskinia Wielka Śnieżna) je apnenčast jamski sistem na gori Małołączniak v Zahodnih Tatrah, v Karpatskem gorovju na jugu Poljske.
Poglej Karpati in Velika snežna jama, Poljska
Verecki prelaz
Verecki prelaz (ukrajinsko Veréцький перевал, Verec'kij pereval; uradneje ukrajinsko перевал Середньоверецький, pereval Seredn'overec'kij, znan tudi kot Ворі́цьський перевал, Voric's'ki pereval; madžarsko Vereckei-hágó) je gorski prelaz v Ukrajini, eden najpomembnejših prelazov Notranjih vzhodnih Karpatov.
Poglej Karpati in Verecki prelaz
Visla
Visla je s 1047 kilometri najdaljša reka na Poljskem, hkrati najdaljša reka baltiškega povodja in 9 najdaljša v Evropi.
Poglej Karpati in Visla
Visoke Tatre
Štrbské Pleso Visoke Tatre so gorovje in najvišji del Tater in vseh Karpatov.
Poglej Karpati in Visoke Tatre
Vlaška
Vlaška (romunsko Țara Românească, romunska cirilica Цѣра Румѫнѣскъ) je bila zgodovinska in geografska regija Romunije.
Poglej Karpati in Vlaška
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Karpati in Vladimir I. Kijevski
Vlkolinec
Vlkolínec je slikovita vas in mestna četrt Ružomberoka na Slovaškem.
Poglej Karpati in Vlkolinec
Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodna fronta (tudi ruska fronta) se nanaša na prizorišče prve svetovne vojne v Srednji in še posebej Vzhodni Evropi.
Poglej Karpati in Vzhodna fronta (prva svetovna vojna)
Vzhodne Alpe
Vzhodne Alpe je ime za vzhodno polovico Alp, navadno opredeljeno kot območje, vzhodno od črte Bodenskega jezera in alpske doline Rena vse do prelaza Splügen v alpskem razvodju in vzdolž po reki Liro do Komskega jezera na jugu.
Poglej Karpati in Vzhodne Alpe
Vzhodnoevropsko nižavje
Topografski zemljevid Evrope z jasno vidnim obširnim nižinskim območjem na vzhodu Vzhodnoevropsko nižavje je obširno nižinsko območje v Vzhodni Evropi, ki obsega ozemlje med Arktičnim oceanom na severu, Črnim in Kaspijskim morjem na jugu, Uralskim gorovjem na vzhodu ter Karpati na zahodu.
Poglej Karpati in Vzhodnoevropsko nižavje
Zakopane
Zakopáne so mesto na skrajnem jugu Poljske, na južnem delu regije Podhale ob vznožju gorovja Tatre, dela Karpatov.
Poglej Karpati in Zakopane
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Poglej Karpati in Zemlja
Zgodovina Romunije
Romunije Ta stran prikazuje povzetke zgodovinskega obdobja v Romuniji.
Poglej Karpati in Zgodovina Romunije
Zlata horda
Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.
Poglej Karpati in Zlata horda
1. tankovska divizija (Wehrmacht)
1.
Poglej Karpati in 1. tankovska divizija (Wehrmacht)
28. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
28.
Poglej Karpati in 28. pehotni polk (Avstro-Ogrska)
3. gorska divizija (Wehrmacht)
3.
Poglej Karpati in 3. gorska divizija (Wehrmacht)
4. gorska divizija (Wehrmacht)
4.
Poglej Karpati in 4. gorska divizija (Wehrmacht)
, Džerdap, Deliblatska peščara, Dnester, Drobeta-Turnu Severin, Egon Gabrijelčič, Endemit, Ernest Svetec, Evropske pešpoti, Făgăraș (gorovje), Francesco Maria Grimaldi, Gališko-volinska kneževina, Galicija, Geografija Evrope, Geografija Poljske, Geografija Romunije, Geografija Ukrajine, Geologija Madžarske, Gepidi, Glavna beskidska pot, Gospodarstvo Poljske, Goverla, Gozdni jereb, Grad Peleș, Grahovčev iskrivček, Habsburška monarhija, Hasdingi, Himalaja, Huculi, Huni, Iris aphylla subsp. hungarica, Iris sibirica, Ivan Tavčar (učitelj), Ivano-Frankivsk, Janez Lavrič, Jazigi, József Kiss, Jezero Svete Ane, Jožef Lešnik, Južnomoravski okraj, Karakorum, Karpatski narodni park, Karpi, Kneževina Moldavija, Kneževina Ogrska, Kneževina Transilvanija, Kostoboki, Krakov, Krona kraljevine Poljske, Krvavo jezero, Kvadi, Langobardi, Lemki, Lesene cerkve v Bosni in Hercegovini, Ljudska arhitektura Karpatov, Ludvik I. Ogrski, Madžarska, Mahovna deva, Malopoljska, Manliherica M1888, Mezija, Mircea I. Vlaški, Mircea V. Pastir, Mirko Rajh, Mittelland (Švica), Modra horda, Mojmir I. Moravski, Mongolski vpadi v Evropo, Morava (reka), Muntenija, Mureš, Musa Kesedžija, Naravni park Bucegi, Narodni park Džerdap, Narodni park Slovenský raj, Narodni parki na Poljskem, Navadni macesen, Nežni sviščevec, Nebesni disk iz Nebre, Nizke Tatre, Nový Jičín, Olt, Oltenija, Opričnina, Orogeneza, Ostrogoti, Otto von Below, Panonija (rimska provinca), Panonska nižina, Paratetida, Pastirska sekira, Planika, Planinska ločika, Podolje, Poljska, Potsdamski sporazum, Povirni studenčar, Prelaz, Prut, Prva svetovna vojna, Rdeča Rutenija, Resasta peščenka, Rožni koren, Romunija, Rumenkastobeli pojalnik, Rusini, Ruski kaganat, Rutenija, Sajga, Samuel Bolgarski, Sarmati, Seklerska dežela, Serpentinit, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Poljskem, Seznam osebnosti iz Občine Sevnica, Seznam vrhov v Srbiji, Sildavija, Silingi, Skiri, Slovaška, Slovaški kras, Slovaško rudogorje, Slovenski eksonimi, Srednja Evropa, Stari Slovani, Starodavni prvobitni bukovi gozdovi Karpatov in drugih delov Evrope, Sudeti (gorovje), Svetozar Borojević von Bojna, Sviščev mravljiščar, Tatre (gorovje), Tervingi, Tračani, Transalpina (DN67C), Transfăgărășan, Transilvanija, Travniški postavnež, Trenčinski okraj, Turizem v Ukrajini, Užgorod, Ukrajina, Valens, Vandali, Varšava, Velika madžarska nižina, Velika snežna jama, Poljska, Verecki prelaz, Visla, Visoke Tatre, Vlaška, Vladimir I. Kijevski, Vlkolinec, Vzhodna fronta (prva svetovna vojna), Vzhodne Alpe, Vzhodnoevropsko nižavje, Zakopane, Zemlja, Zgodovina Romunije, Zlata horda, 1. tankovska divizija (Wehrmacht), 28. pehotni polk (Avstro-Ogrska), 3. gorska divizija (Wehrmacht), 4. gorska divizija (Wehrmacht).