Odpri v Google MapsKazalo
187 odnosi: Ajdovščina, Akademska folklorna skupina France Marolt, Alboin, Amantini, Andizeti, Andrenci, Armensko kraljestvo (antika), Atila, Audoin, Avstrija, Álmoš Madžarski, Árpád Madžarski, Črnomelj, Bastarni, Bitka pri Adrianoplu (378), Bitka pri Boliji, Bitka pri Nedavi, Bizeljsko, Boji, Budimpešta, Campobasso (pokrajina), Carnuntum, Castra Vetera, Celje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Classis, antično pristanišče, Claustra Alpium Iuliarum, Dalmacija (rimska provinca), Didij Julijan, Drnovo, Emona, Florijan (rimski cesar), Fruška gora, Galien, Galija, Galski imperij, Germanik, Gotska vojna (376–382), Gracijan (rimski cesar), Grad Trsat, Herenij Etrusk, Hostilijan, Hrvaško Zagorje, Huni, I. legija Adiutrix, Iliri, Ilirija (država), Ilirik (rimska provinca), IX. legija Hispana, Jazi, ... Razširi indeks (137 več) »
Ajdovščina
Ajdovščina (Aidussina,trilingual name "Haidenschaft, Aidussina, Ajdovščina" in: Haidenschaft) je mesto z okoli 7.000 prebivalci v osrednjem delu Vipavske doline in središče občine Ajdovščina.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ajdovščina
Akademska folklorna skupina France Marolt
Akademska folklorna skupina France Marolt je folklorna skupina, ki jo je leta 1948 s pomočjo Glasbene matice ustanovil etnomuzikolog in tedanji ravnatelj Glasbeno-narodopisnega inštituta, France Marolt.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Akademska folklorna skupina France Marolt
Alboin
Alboin je bil legendarni kralj Langobardov, ki je vladal približno od leta 560 do 572, * 530.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Alboin
Amantini
Ilirska plemena pred rimskimi osvajanji Amantini (grško: Ἄμαντες), antično panonsko ilirsko pleme, ki je prebivalo v okolici Sirmiuma, sedanje Sremske Mitrovice v Srbiji, verjetno pa tudi mnogo južneje, kar dokazuje njihovo naselje Amantija v južni Albaniji kakšnih 30 km vzhodno od Valone.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Amantini
Andizeti
thumb Andizeti (latinsko Andizetes) so bili manjša skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so naseljevali pokrajino severno od Segestanov.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Andizeti
Andrenci
Andrenci so naselje v Občini Cerkvenjak.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Andrenci
Armensko kraljestvo (antika)
Armensko kraljestvo tudi Kraljevina Velike Armenije ali preprosto Velika Armenija, je bila starodavna monarhija na Bližnjem vzhodu, ki je obstajalo od leta 321 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Armensko kraljestvo (antika)
Atila
Atila (gotsko attila, slovensko očka), hunski vojskovodja, * Kavkaz, okoli 406, † Panonija 16. marca 453.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Atila
Audoin
Audoin, tudi Alduin, Auduin ali Audoin (langobardsko Aldwin ali Hildwin) je bil približno od leta 546 do približno 560 (546-566 ali 547/548–552?The Prosopography of the Later Roman Empire. Zvezek 3a, str. 152f.) dux (vojvoda) ali rex (kralj) Langobardov, * ni znano, † po 560.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Audoin
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Avstrija
Álmoš Madžarski
Álmoš, domnevni veliki knez Madžarov, * ca.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Álmoš Madžarski
Árpád Madžarski
Árpád, veliki knez Madžarov (–), * ca. 845, † ca. 907, utemeljitelj dinastije Árpádovcev, ki se je na oblasti obdržala do leta 1301. V času njegove vladavine so Madžari zasedli Panonijo oziroma Panonsko nižino.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Árpád Madžarski
Črnomelj
Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Črnomelj
Bastarni
Rimska Dakija in sosednje pokrajine leta 125 Bastarni (latinsko ali, starogrško ali, Bastárnai ali Bastérnai) so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo od leta 200 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bastarni
Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Adrianoplu, tudi bitka pri Odrinu, 9. avgusta 378 je bil vojaški spopad med armado Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valensa in gotskimi uporniki, večinoma Tervingi in Grevtungi, negotskimi Alani in drugimi lokalnimi plemeni, ki jih je vodil Frigitern.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bitka pri Adrianoplu (378)
Bitka pri Boliji
Bitka pri Boliji je bila bitka leta 469 med Ostrogoti (Amalski Goti) in koalicijo germanskih plemen v rimski provinci Panoniji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bitka pri Boliji
Bitka pri Nedavi
Bitka pri reki Nedavi (Nedao) v Panoniji je bila bitka med Huni pod poveljstvom Atilovega sina Elaka ter Gepidi in Ostrogoti pod poveljstvom kraljev Ardarika in Teodemirja leta 454, v kateri so Hudi doživeli težak poraz.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bitka pri Nedavi
Bizeljsko
Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Bizeljsko
Boji
thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Boji
Budimpešta
Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Budimpešta
Campobasso (pokrajina)
Pokrajina Campobasso (v italijanskem izvirniku Provincia di Campobasso, izg. Provinča di Kampobaso) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Molize.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Campobasso (pokrajina)
Carnuntum
Karnuntum: načrt mesta Lega Carnuntuma na severnopanonskem limesu Carnuntum (grško Καρνους (Ptolemaj)) je bil rimski vojaški tabor ob Donavi v Noriku.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Carnuntum
Castra Vetera
Lokacija legijskih taborov Vetera in ''Colonia Ulpia Traiana'' v toku Spodnjegermanskega limesa Castra Vetera (tudi: Vetera Castra ali le Vetera; včasih v literaturi, na zemljevidih in pogovorno predvsem kot Castra Vetera) je bilo ime za lokacijo dveh zaporednih rimskih legijskih taborov v provinci Spodnja Germanija blizu današnjega Xantena na Spodnjem Porenju.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Castra Vetera
Celje
Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Celje
Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta
Classis, antično pristanišče
Classis ali Civitas Classis je bilo pristanišče 4 km jugovzhodno od Ravene v Italiji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Classis, antično pristanišče
Claustra Alpium Iuliarum
Claustra Alpium Iuliarum (slovensko Rimski limes) je bil sistem utrdb, zgrajen v času Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Hrvaške.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Claustra Alpium Iuliarum
Dalmacija (rimska provinca)
Dalmacija, antična rimska provinca, ki je obsegala sedanjo Dalmacijo in Istro ter njuno zaledje.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Dalmacija (rimska provinca)
Didij Julijan
Didij Julijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva devet tednov leta 193, * 30. januar 133 ali 2. februar 137, † 1. junij 193.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Didij Julijan
Drnovo
Drnovo je naselje, ki leži sredi Krškega polja in spada pod občino Krško; leži okoli 6 km od Krškega.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Drnovo
Emona
Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Emona
Florijan (rimski cesar)
Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Florijan (rimski cesar)
Fruška gora
Frúška gôra je vzpetina v Sremu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Fruška gora
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Galien
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Galija
Galski imperij
Galski imperij (tudi Galsko cesarstvo, latinsko) je moderno ime za državo, ki je na ozemlju rimske Galije, Španije in Britanije obstajala med letoma 260 in 274.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Galski imperij
Germanik
Germanik Julij Cezar (latinsko), znan tudi kot Germanik in Germanik starejši, je bil rimski vojskovodja in državnik in pripadnik prve rimske cesarske Julijsko-klavdijske dinastije, * 24. maj 15 pr. n. št., † 9. oktober 19.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Germanik
Gotska vojna (376–382)
Gotska vojna je bila vstaja Gotov na Balkanu v Vzhodnem rimskem cesarstvu, ki je trajala od leta 376/377 do 382.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gotska vojna (376–382)
Gracijan (rimski cesar)
Gracijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 383, * 18. april ali 23. maj 359, Sirmium, Panonija, 25. avgust 383, Lugdunum, Lugdunska Galija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Gracijan (rimski cesar)
Grad Trsat
Grad Trsat je grad na Trsatu na Hrvaškem.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Grad Trsat
Herenij Etrusk
Kvint Herenij Etrusk Mesij Decij (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s svojim očetom Decijem vladal leta 251, * okoli 227, † junij 251, Bitka pri Abritu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Herenij Etrusk
Hostilijan
Hostilijan (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od julija do novembra 251, * okoli 230, Sirmium, Spodnja Panonija, † november 251, Rim, Rimsko cesarstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Hostilijan
Hrvaško Zagorje
Pogled na Zagorje z gradu Veliki Tabor Hrvaško Zagorje (hrvaško Hrvatsko zagorje) je gričevnata geografsko-zgodovinska pokrajina na severozahodu Hrvaške med Medvednico, Slovenijo, Međimurjem in Podravino.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Hrvaško Zagorje
Huni
Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Huni
I. legija Adiutrix
Prva pomožna legija (latinsko) je bila rimska legija, ki jo je leta 68 na Neronov ukaz ustanovil guverner Tarakonske Hispanije Galba.
Poglej Panonija (rimska provinca) in I. legija Adiutrix
Iliri
Iliri (antično grško: Ἰλλυριοί, latinsko: Illyrii ali Illyri), skupina plemen, ki so že pred letom 2000 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Iliri
Ilirija (država)
Ilirija (antično grško: Ἰλλυρία ali Ἰλλυρίς, latinsko: Illyria ali Illyricum zgodovinsko geografsko področje, ki so ga v antiki naseljevala številna ilirska plemena. Plemena so imela skupen jezik in prebivala na ozemlju, ki se približno ujema z ozemljem bivše Socialistične federativne republike Jugoslavije, in delu sedanje republike Albanije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ilirija (država)
Ilirik (rimska provinca)
Ilirik (latinsko: Illiricum, Illyris Romana, Illyris Barbara ali Illyria Barbara), rimska provinca, ki je zajemala skoraj vse regije Ilirije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ilirik (rimska provinca)
IX. legija Hispana
IX.
Poglej Panonija (rimska provinca) in IX. legija Hispana
Jazi
Jazi (tudi Jasi, latinsko Iasi) so bili keltilizirani Panonci.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Jazi
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Jazigi
Jernej Kopitar
link.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Jernej Kopitar
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Karantanija
Kardo
Petri, Jordanija Kardo (latinsko cardo, cardo maximus) je bila v rimskih mestih, vojaških taborih in kolonijah cesta, ki je potekala v smeri sever-jug.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kardo
Karpi
Dakije (106-271 n. št.); Karpi so bili naseljeni na ozemlju med rekama Siret in Prut v sedanji vzhodni Romuniji Karpi ali Karpijani so bili staroveško ljudstvo, ki je bilo najkasneje od leta 410 in najmanj do leta 318 naseljeno v vzhodnih delih sedanje Romunije (Moldavija) Etnična pripadnost Karpov ostaja sporna, saj v ohranjenih primarnih pisnih virih ni ustreznih podatkov.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Karpi
Kastrum
Idealiziran osnovni načrt rimskega kastra:(1) Principia (2) Via praetoria (3) Via principalis (glavna cesta) (4) Porta principalis dextra (desna glavna vrata) (5) Porta praetoria (glavna vrata) (6) Porta principalis sinistra (leva glavna vrata) (7) Porta decumana (zadnja vrata). Kastrum (latinsko castrum, mn.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kastrum
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kelti
Klavdij II. Gotski
Klavdij II.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Klavdij II. Gotski
Klodij Albin
Klodij Albin (latinsko Decimvs Clodivs Septimivs Albinvs Avgvstvs), rimski uzurpator, katerega so po umoru cesarja Pertinaksa leta 193A.R. Birley (1996), Clodius Septimius Albinus, Oxford Classical Dictionary, Oxford, Oxford University Press.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Klodij Albin
Kolapiani
Kolapiani (latinsko Colapiani) so bili verjetno južnopanonska skupnost ljudi v rodovno-plemenski družbi, ki so živeli v Pokolpju med Belo krajino in Karlovcem.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kolapiani
Konstancij II.
Konstancij II. (latinsko: Flavius Julius Constantius Augustus), cesar Rimskega cesarstva od leta 337 do 361, * 7.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Konstancij II.
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Konstantin I. Veliki
Konstantin II.
Konstantin II. (latinsko: Flavius Claudius Constantinus Augustus),Jones, str.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Konstantin II.
Kuber
Kuber (bolgarsko Кубер, Kuber) je bil prabolgarski kan, ki je vladal v Panoniji in Makedoniji, * pred 650, † po 705.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Kuber
Langobardi
Langobardske posesti v Italiji: Lamgobardsko kraljestvo ''(Nevstrija, Avstrija in Tuskija)'' in langobardski vojvodini Spoleto in Benevento Langobardi (latinsko Langobardi, italijansko Longobardi) ali Lombardi so bili germansko ljudstvo iz severne Evrope, ki je od leta 568 do 774 vladalo v večjem delu Apeninskega polotoka.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Langobardi
Langobardski limes
Tersko dolino Langobardski limes je bil limes (fortifikacijski sistem), ki je bil zgrajen v času zatona Rimskega imperija na ozemlju današnje Slovenije in Italije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Langobardski limes
Leto šestih cesarjev
Leto šestih cesarjev je leto 238, v katerem je v Rimskem cesarstvu vladalo kar šest cesarjev: Maksimin Tračan, Gordijan I., Gordijan II., Pupijen, Balbin in Gordijan III..
Poglej Panonija (rimska provinca) in Leto šestih cesarjev
Leto petih cesarjev
Leto petih cesarjev je bilo leto 193, v katerem se je na rimskem prestolu zvrstilo kar pet cesarjev: Pertinaks, Didij Julijan, Pescenij Niger, Klodij Albin in Septimij Sever.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Leto petih cesarjev
Limes
Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Limes
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Lucij Ver
Lugi
Lugi, tudi Lugijci, Ligi, Ligijci, Lugioni, Lugijani ali Lugoi, so bili plemenska zveza, ki jo omenjano rimski avtorji od leta 100 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Lugi
Mačva
Mačva (srbsko Мачва, Mačva, madžarsko Macsó ali Macsóság, zgodovinsko Sirmia ulterior, Spodnji Srem) je geografska in zgodovinska regija v severozahodni osrednji Srbiji južno od Save.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Mačva
Madžarska
Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Madžarska
Magn Maksim
Magn Maksim (latinsko, valižansko Macsen Wledig), znan tudi kot Maksimijan, je bil uzurpator in od leta 383 do 388 cesar Zahodnega rimskega cesarstva, * okoli 335, 28. avgust 388.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Magn Maksim
Magnencij
Magnencij (latinsko: Flavius Magnus Magnentius), uzurpator Rimskega cesarstva, vladal od 18.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Magnencij
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Makedonija (rimska provinca)
Maksimijan
Maksimijan (latinsko) z vzdevkom Herkulij je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je z nekaj prekinitvami vladal od leta 286 do 305, * okoli 250, Sirmij, Rimsko cesarstvo, † okoli julija 310.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Maksimijan
Maksimin Tračan
Maksimin Tračan (latinsko), znan tudi kot Maksimin I., je bil uzurpator in cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal v letih 235-238, * okoli 173, † 238.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Maksimin Tračan
Markomani
Porazdelitev germanskih ljudstev v 1. stoletju n. št. Markomani (latinsko), germansko pleme, verjetno sorodno z Buri in Svebi.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Markomani
Markomanske vojne
Markomanske vojne (latinsko bellum Germanicum et Sarmaticum - germanska in sarmatska vojna), niz vojn, ki so trajale približno od leta 166 do leta 180.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Markomanske vojne
Martin iz Toursa
Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Martin iz Toursa
Mislinja
Mislinja je naselje ob istoimenski reki v zgornjem delu Mislinjske doline in središče Občine Mislinja.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Mislinja
Mrkonjić Grad
Mrkonjić Grad je mesto in središče istoimenske občine na zahodu Bosne in Hercegovine.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Mrkonjić Grad
Neviodunum
Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Neviodunum
Norik (rimska provinca)
Norik je bila rimska provinca, ki je obsegala večino sedanje Avstrije in del Slovenije in Bavarske.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Norik (rimska provinca)
Občina Rogaška Slatina
Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Rogaški Slatini, mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Občina Rogaška Slatina
Obzidje
Rimski zid na ljubljanskem Mirju Kitajski zid Obzidje gradu Beaumaris, Wales Obzidje ali obrambni zid je fortifikacija, ki ščiti mesto, naselje ali večje ozemlje pred morebitnimi agresorji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Obzidje
Oglejski patriarhat
''Oglejska bazilika'', nekdaj sedež patriarhata Oglejski patriarhat je zgodovinsko ime za ozemlje pod cerkveno in posvetno oblastjo patriarhov iz Ogleja, ki je bilo zelo pomembno predvsem zaradi geostrateške lege med Alpami in Jadranom.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Oglejski patriarhat
Omurtag
Omurtag ali Omortag (bolgarsko: Омуртаг, Omurtag), poznan tudi kot "Graditelj", bolgarski vladar od leta 814 do 831, * ni znano, † 831.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Omurtag
Ostrogoti
Ostrogoti (latinsko Ostrogothi, Austrogothi) so bili staroveško vzhodnogermansko ljudstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ostrogoti
Panonija (razločitev)
Panonija je lahko.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panonija (razločitev)
Panonska marka
Panonska marka ali Vzhodna marka (latinsko marcha orientalis, slovensko Panonska/Vzhodna krajina) je bilo obmejno ozemlje frankovskega Karolinškega cesarstva, poimenovano po bivši rimski provinci Panoniji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panonska marka
Panonska nižina
Panonska nižina Panonska nižina ali Panonska kotlina je velika nižina v srednji Evropi.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panonska nižina
Panonski limes
Panonski limes (latinsko Limes Pannonicus, nemško Pannonischer Limes) je tisti del stare rimske utrjene meje, znane kot Donavski limes, ki poteka približno 420 km od rimskega tabora Klosterneuburg v Dunajski kotlini v Avstriji do kastruma v Singidunum (Beograd) v današnji Srbiji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panonski limes
Panontikon
Panontikon je četrti studijski album prekmurske progresivne rock skupine ŠKM banda, izdan leta 28.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panontikon
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Panslavizem
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Benedikt VI.
Papež Damaz I.
Damaz I. je bil rimski papež Rimskokatoliške cerkve. * 304 n. št. v Idanha-a-Nova, Luzitanija, Španija (sedaj Portugalska); ali Rim (Italija, Zahodno Rimsko cesarstvo); † 11. december 384, Rim. Pokopan je na Via Ardeatina v bližini Domitilinih katakomb v Rimu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Damaz I.
Papež Hadrijan III.
Hadrijan III. (Papa Hadrianus Tertius, sanctus, italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 8. julij (ali september) 885 Spilamberto (Modena, Frankovsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 17.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Hadrijan III.
Papež Janez III.
Janez III., rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 520 Rim (Bizantinsko cesarstvo); † 13. julij 574 Rim, (Bizantinsko cesarstvo).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Janez III.
Papež Janez IX.
Janez IX. (Papa Johannes Nonus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * okrog 840 Tivoli, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † 5. januar 900 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od decembra 897 do 5.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Janez IX.
Papež Julij III.
Papež Julij III. (rojen kot Giovanni Maria Ciocchi del Monte), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 10. september 1487, Rim, † 23. marec 1555, Rim.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Julij III.
Papež Leon I.
Leon Veliki ali Leon I., je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 390 Toskana, (Italija), † 10. november 461, Rim, Zahodnorimsko cesarstvo; svetnik in cerkveni učitelj; god 10. november.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Papež Leon I.
Pécs
Pécs (izg., tudi Pečuh-hrv. oz. Pečuj-srb.), je z okoli 150.000 prebivalci peto največje madžarsko mesto, zgrajeno na pobočjih hribovja Mecsek na jugozahodu države blizu meje s Hrvaško.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pécs
Pertinaks
Pertinaks (latinsko), rimski cesar, ki je vladal tri mesece leta 193, * 1. avgust 126, Alba Pompeia, Italija, † 28. marec 193, Rim, Italija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pertinaks
Perun
Perún je v slovanski mitologiji najvišji bog; bog strele in groma, bog priseg, bog pomladi in plodnosti, bog dežja in kmetijstva nasploh.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Perun
Peter (hrvaški kralj)
Peter, slavonski kralj kralj, * neznano, † 1097.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Peter (hrvaški kralj)
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pipin Langobardski
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov se je začelo v 9.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pokristjanjevanje Alpskih Slovanov
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Prekmursko narečje
Prekmursko narečje je najbolj vzhodno slovensko narečje.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Prekmursko narečje
Pretorska prefektura Ilirik
Pretorska prefektura Ilirik ali krajše Prefektura Ilirik(latinsko: praefectura praetorio per Illyricum, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τοῦ Ἰλλυρικοῦ, Éparhótes/Ὑparhía tōn praitōríōn toỹ Ἰllyrikoỹ), ena od štirih pretorskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Pretorska prefektura Ilirik
Prevalitanija
Prevalitanija, tudi Prevalitana, Prevaliana ali Prevalis (latinsko), je bila poznorimska provinca, ki je obstajala od leta 284 do 476.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Prevalitanija
Principat
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Principat
Prva Panonija
Prva Panonija (latinsko: Pannonia Prima), rimska provinca, ustanovljena leta 296 z reformami cesarja Dioklecijana.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Prva Panonija
Ptolemaj
Klavdij Ptolemaj, starogrškiEnc.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ptolemaj
Ptuj
Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Ptuj
Rdeča Hrvaška
Fiktivno kraljestvo kralja Svetopeleka naj bi po Letopisu popa Dukljanina na jugovzhodu obsegalo tudi '''Rdečo Hrvaško''' (''Croatia rubea'') Rdeča Hrvaška (lat. Croatia Rubea, bos./čg./hr./srb. Crvena Hrvatska) je srednjeveška zgodovinska oznaka, ki se nanaša predvsem na ob Jadranu raztezajoče se jugovzhodno področje nekdanje rimske province Dalmacije, torej na dežele Zahumlje, Travunijo, Dukljo in Ilirik, morda pa tudi na neretljansko Paganijo, tako da med današnjimi področji obsega Hercegovino, jugovzhodno Hrvaško, vso Črno goro in velik del Albanije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rdeča Hrvaška
Rimska Dakija
Rimska Dakija (latinsko ali, romunsko Dacia romană) je bila rimska provinca med letoma 106 in 271 ali 275.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rimska Dakija
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rimska provinca
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rimsko cesarstvo
Rogaška Slatina
Rogaška Slatina je mesto v Sloveniji z okoli 5000 prebivalci in središče istoimenske občine, ki leži na severovzhodu Zgornjesotelskega gričevja ob jugovzhodni meji Slovenije, pod obronki Boča.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Rogaška Slatina
Roksolani
Romuniji Roksolani so bili sarmatsko ljudstvo, dokumentirano od 2.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Roksolani
Romul Avgust
Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Romul Avgust
Segestani
Lega mesta Segestica Segestani so bili manjše pleme, ki je živelo v južni Panoniji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Segestani
Severska dinastija
Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Severska dinastija
Seznam mest v Sloveniji
Seznam mest v Sloveniji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Seznam mest v Sloveniji
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Seznam rimskih cesarjev
Seznam rimskih uzurpatorjev
Seznam rimskih uzurpatorjev vsebuje uzurpatorje v Rimskem cesarstvu do leta 476.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Seznam rimskih uzurpatorjev
Singidunum
Singidunum (srbsko Сингидунум, Singidunum) je bilo starodavno mesto, ki se je kasneje razvilo v sodobni Beograd, glavno mesto Srbije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Singidunum
Sirmij
Sirmij (latinsko Sirmium) je bilo mesto v rimski provinci Panoniji ob reki Savi na mestu današnje Sremske Mitrovice v Republiki Srbiji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sirmij
Skordiski
Ozemlje ki so ga naselili Skordiski Skordiski (latinsko Scordisci, grško Σχορδισχοι) so bili keltsko pleme, ki se je naselilo v antični dobi (okoli 4. stol. pr. n. št.) na obalah reke Morave na ozemlju današnje Srbije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Skordiski
Slavonija
Zemljevid Hrvaške, označena Slavonija Slavonija Slavonija je geografska in zgodovinska panonska pokrajina v severovzhodni Hrvaški in se razprostira vzhodno od območja Križevcev ter Siska med rekama Dravo in Savo, tako da na skrajnem vzhodu doseže tudi Donavo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slavonija
Slovani v Spodnji Panoniji
srednjem veku Zgodnji Slovani so se naselili v vzhodnem in južnem delu nekdanje rimske province Panonije.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slovani v Spodnji Panoniji
Slovenci
Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slovenci
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sloveni
Slovenske Konjice
Slovenske Konjice (ali, v ljudskem govoru Konjice ali Kujince; Gonobitz),, so slovensko mesto z malo več kot 5.000 prebivalci v zgornji Dravinjski dolini, sedež istoimenske občine, nadžupnije in upravne enote.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Slovenske Konjice
Sotla
Sotla je reka v vzhodni Sloveniji, mejna reka med Republikama Slovenijo in Hrvaško, levi pritok Save.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Sotla
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Stiliho
Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Cerkev svetega Nikolaja je stolnica rimskokatoliške Škofije Murska Sobota in obenem župnijska cerkev župnije Murska Sobota v Murski Soboti.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Stolnica sv. Nikolaja, Murska Sobota
Stridon
Dalmacije, v današnji Bosni in Hercegovini Stridon je bilo rimsko mesto (oppidum), ki se je nahajalo na danes neznani lokaciji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Stridon
Tavriski
Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Tavriski
Teodemir
Teodemir je bil kralj panonskih Gotov iz dinastije Amal, ki je vladal od leta 470 do 475, * ni znano, † 475.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Teodemir
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Teoderik Veliki
Terska dolina
Terska dolina leži v najbolj vzhodnem delu Benečije in Beneške Slovenije ob meji z republiko Slovenijo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Terska dolina
Tervingi
Rimsko cesarstvo Tervingi so bili gotsko ljudstvo, ki je v 3.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Tervingi
Tiberij
Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Tiberij
Trojane
Trojanski krof Trojane so razloženo naselje v Občini Lukovica, 8 kilometrov jugozahodno od Vranskega.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Trojane
Uzurpator
Uzurpator (iz latinskega usurpatio – prilaščanje, prisvajanje) je posameznik ali skupina posameznikov, ki s silo in brez pravne osnove pridobi in ohranja oblast ali pravice drugega.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Uzurpator
Valamir
Valamir je bil ostrogotski kralj, ki je vladal v Panoniji od okoli leta 447 do svoje smrti leta 469, * okoli 420, † 469.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valamir
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valens
Valentinijan I.
Valentinijan I. (grško Ουαλεντινιανός Α΄, latinsko), znan tudi kot Valentinijan Veliki, je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 364 do 375, * 321, † 15. november 375.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valentinijan I.
Valentinijan II.
Valentinijan II. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal od leta 375 do 392, * 371, Milano, Italija, † 15. maj 392, Vienne, Galija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valentinijan II.
Valerija
Valerija je žensko osebno ime.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valerija
Valuk
Samove plemenske zveze oziroma Valukove kneževine. V Vzhodnih Alpah so tedaj obstajala tudi področja z večjo zgostitvijo staroselskega prebivalstva (na zemljevidu svetlo-modro) Valuk je bil knez oziroma vojvoda v neodvisni deželi Alpskih Slovanov, za katero se je sčasoma uveljavila oznaka Karantanija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Valuk
Vanij
Vanij je bil kralj germanskega plemena Kvadov, ki je vladal od leta 20 do 50 n. št.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vanij
Velika bela čaplja
Velika bela čaplja (znanstveno ime Ardea alba), znana tudi kot velika čaplja ali le čaplja, je velika ptica iz družine čapelj, ki živi v večini tropskih in toplejših zmernih predelov sveta.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Velika bela čaplja
Velika ilirska vstaja
Začetek Batonove vstaje leta 6 Batonova zmaga pri Vuki leta 7 Razvoj Batonove vstaje leta 8 Batonov propad leta 9 Velika ilirska vstaja, Panonska vstaja ali Batonova vstaja je bil velik vojaški spopad med zvezo domorodnih plemen Ilirika in Rimljani, ki je trajal od leta 6 do 9.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Velika ilirska vstaja
Veronski seznam
Veronski seznam (latinsko Laterculus Veronensis) je seznam rimskih provinc od vladavine cesarjev Dioklecijana in Konstantina I. Seznam je ohranjen samo na prepisu iz 7.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Veronski seznam
Vespazijan
Vespazijan (latinsko), 9.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vespazijan
Vetranion
Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vetranion
Via Militaris
Kratek odsek Via Militaris blizu Castra rubra v Bolgariji Via Militaris ali Via Diagonalis je bila rimska cesta, ki je vzpostavila kopensko povezavo med Evropo in Malo Azijo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Via Militaris
Vidimir
Vidimir je bil ostrogotski knez iz dinastije Amal, * 430 (?), † 474 (?) Italija.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vidimir
VII. legija Gemina
Tarakonski Hispaniji, kjer je ostala do 4. stoletja VII.
Poglej Panonija (rimska provinca) in VII. legija Gemina
Viktorin Ptujski
Viktorin Ptujski (ali Petavionensis, napačno tudi Victorinus Pictaviensis), grški škof, teolog, cerkveni pisatelj, mučenec, cerkveni oče in svetnik, * okoli 250, † 2. november 303.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Viktorin Ptujski
Vindobona
Karta Vindobone okoli leta 250 Vindobona (iz galskega windo- - bel in bona – podlaga ali dno) je bilo keltsko naselje in kasneje rimski vojaški tabor na prostoru sedanjega Dunaja v Avstriji.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vindobona
Vitelij
Vitelij (latinsko), 8. cesar Rimskega cesarstva, ki je v letu štirih cesarjev vladal osem mesecev od 16. aprila do 22. decembra 69, * 24. september 15, † 22. december 69.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Vitelij
XIII. legija Gemina
Legio XIII Gemina (slovensko XIII. legija Dvojčica) je bila legija rimske cesarske armade.
Poglej Panonija (rimska provinca) in XIII. legija Gemina
XIV. legija Gemina
XIV. legija Gemina – Dvojčica (latinsko), rimska legija, ki jo je leta 57 pr. n. št. ustanovil Julij Cezar. Vzdevek Gemina kaže, da je nastala z združitvijo dveh legij: prva je bila XIV. legija, ki se je bojevala v bitki pri Aleziji, druga pa legija Martia (Marsova legija). Vzdevek Victriyx – Zmagovita je dobila od cesarja Avgusta za zasluge pri zatiranju velike panonske vstaje leta 9.
Poglej Panonija (rimska provinca) in XIV. legija Gemina
XV. legija Apollinaris
XV. legija Apollinaris (latinsko, Petnajsta Apolonova legija) je bila rimska legija, ki jo je leta 41/40 pr. n. št. ustanovil Oktavijan. Njen emblem je bil verjetno podoba Apolona ali ene od njegovih svetih živali. XV. legijo včasih zamenjujejo z dvema drugima legijama z enako številko.
Poglej Panonija (rimska provinca) in XV. legija Apollinaris
XXI. legija Rapax
XXI.
Poglej Panonija (rimska provinca) in XXI. legija Rapax
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Zgodovina davčne službe na Slovenskem
Upodobitev plačevanja davkov v rimskih časih (podoba je iz Metza) Zgodovina davčne službe na Slovenskem je zgodovina razvoja in delovanja davčne službe na Slovenskem od časov Rimljanov, do njene oživitve v zrelem srednjem veku in razvojem v novem veku.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina davčne službe na Slovenskem
Zgodovina Hrvaške
Reliefni zemljevid današnje Hrvaške Območje sodobne Hrvaške je obsegalo dve rimski provinci, Panonijo in Dalmacijo. Po razpadu Zahodnega rimskega cesarstva v 5.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Hrvaške
Zgodovina Istre
Zemljevid Istre Istra je največji polotok v Jadranskem morju.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Istre
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Rimskega cesarstva
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Slovenije
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zgodovina Srbije
Zvornik
Zvornik je mesto in središče istoimenske občine v vzhodnem delu Bosne in Hercegovine ob Drini na vzhodnih obronkih Majevice ob meji s Srbijo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in Zvornik
10
10 (X) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 10
12 pr. n. št.
12 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 12 pr. n. št.
16 pr. n. št.
16 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 16 pr. n. št.
34 pr. n. št.
34 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 34 pr. n. št.
425
425 (CDXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 425
546
546 (DXLVI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 546
9
9 (IX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 9
9 pr. n. št.
9 pr.
Poglej Panonija (rimska provinca) in 9 pr. n. št.
Prav tako znan kot Panonia, Panonia Superior, Panonija.