Hitreje kot brskalnik!
110 odnosi: Abdul Hamid I., Ahemenidsko cesarstvo, Amdžazade Koprulu Husein Paša, Anadolu Hisarı, Anatolija, Azija, İstanbul (provinca), Četrta križarska vojna, Črna štorklja, Črnomorska flota, Balkan, Balkansko bojišče, Beşiktaş JK, Beglerbeg, Bela štorklja, Bitinija, Bitka pri Mohaču (1687), Bitka pri Odrinu (324), Bizanc, Bizanc (razločitev), Bizantinsko cesarstvo, Bizas, Bosporski most, Carigrad, Carigrajski prekop, Dardanele, Darej I., Deviški stolp, Devon (geološka doba), Evrazija, Evropa, Evropa (rimska provinca), Fokas, Gaj Julij Cezar, Galipolski sporazum, Grad Yoros, Hajredin Barbarosa, Halkedon, Hamam, Heraklij, Ikbal, Irena Atenska, Ivan VI. Kantakuzen, Jaroslav Modri, Jean-Marie Villot, Jeranuhi Karakašjan, Kadın, Kafes, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, ..., Konstantinopelsko obzidje, Krimska vojna, Kvartar, Lozanski sporazum, Marmaray, Marmarsko morje, Megara, Mehmed II. Osvajalec, Milanski edikt, Mimar Sinan, Morje, Morski preliv, Most Fatiha Sultana Mehmeda, Most Golden Gate, Most Yavuza Sultana Selima, Muavija I., Naravni park Strandža, Narodni park Lahemaa, Neandertalec, Nikefor I. Carigrajski, Nikolaj I. Ruski, Nikomedija, Obleganje Konstantinopla (674–678), Oblegovalni grad, Ogrska, Orhan I., Osmanska arhitektura, Palača Dolmabahçe, Palača Topkapi, Peter Puščavnik, Pontonski most, Porfirogenet, Potsdamski sporazum, Pravljica o vodni kapljici, Predor Evrazija, Prva križarska vojna, Prva svetovna vojna, Ren, Rumeli Hisarı, Ruska invazija na Ukrajino, Ruski imperij, Sasanidsko cesarstvo, Seznam morskih prelivov, Slovenski eksonimi, Sredozemsko morje, Sulejman I., Teodor I. Laskaris, Turčija, Varjagi, Via Egnatia, Vojna na Bližnjem vzhodu, Zenobija, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zlati rog, 1075, 1204, 15. julij, 1988, 2013, 30. oktober. Razširi indeks (60 več) »
Abdul Hamid I.
Abdulhamid I., Abdul Hamid I. ali Abd Al-Hamid I. (osmansko turško عبد الحميد اول, `Abdü’l-Ḥamīd-i evvel, turško Birinci Abdülhami), je bil 27.
Novo!!: Bospor in Abdul Hamid I. · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Bospor in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Amdžazade Koprulu Husein Paša
Amdžazade Koprulu Husein Paša (albansko Hysein Pashë Kypriljoti) je bil med vladanjem sultana Mustafe II. od septembra 1697 do septembra 1702 Shaw, Stanford J. (1976).
Novo!!: Bospor in Amdžazade Koprulu Husein Paša · Poglej več »
Anadolu Hisarı
Anadolu Hisarı (slovensko Anatolska trdnjava), zana tudi kot Güzelce Hisarı (slovensko Lepa trdnjava) je srednjeveška trdnjava na azijski obali Bosporske ožine v Istanbulu, Turčija.
Novo!!: Bospor in Anadolu Hisarı · Poglej več »
Anatolija
Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.
Novo!!: Bospor in Anatolija · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Bospor in Azija · Poglej več »
İstanbul (provinca)
Provinca Istanbul je provinca ki se nahaja v severozahodni Turčiji.
Novo!!: Bospor in İstanbul (provinca) · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Bospor in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Črna štorklja
Črna štorklja (znanstveno ime Ciconia nigra) je velika ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi od Evrope preko vse severne Azije (razen skrajnega severa) do Tihega oceana in v južnem delu Afrike.
Novo!!: Bospor in Črna štorklja · Poglej več »
Črnomorska flota
Črnomorska flota (Černomorski flot) je flota Ruske vojne mornarice v Črnem morju.
Novo!!: Bospor in Črnomorska flota · Poglej več »
Balkan
Balkanski polotok, če se za mejo uporabi rečna mreža. Politični zemljevid Balkana 1891 Politični zemljevid Balkana 1991 Balkan je zgodovinsko in politično ime, ki opisuje jugovzhodno Evropo.
Novo!!: Bospor in Balkan · Poglej več »
Balkansko bojišče
Balkansko bojišče (znano tudi kot balkanska fronta) je bilo eno izmed stranskih bojišč prve svetovne vojne.
Novo!!: Bospor in Balkansko bojišče · Poglej več »
Beşiktaş JK
Beşiktaş Jimnastik Kulübü, oziroma na kratko Beşiktaş J.K., BJK ali Beşiktaş je turški nogometni klub iz Carigrada.
Novo!!: Bospor in Beşiktaş JK · Poglej več »
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Novo!!: Bospor in Beglerbeg · Poglej več »
Bela štorklja
Bližnji posnetek glave odrasle štorklje Bela štorklja v letu Bela štorklja, v vsakdanji rabi pogosto samo »štorklja« (znanstveno ime Ciconia ciconia) je velika in dobro znana ptica selivka iz družine štorkelj (Ciconiidae), ki gnezdi v Evropi, Zahodni in Srednji Aziji ter severozahodni Afriki.
Novo!!: Bospor in Bela štorklja · Poglej več »
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Novo!!: Bospor in Bitinija · Poglej več »
Bitka pri Mohaču (1687)
Druga bitka pri Mohaču 12.
Novo!!: Bospor in Bitka pri Mohaču (1687) · Poglej več »
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Novo!!: Bospor in Bitka pri Odrinu (324) · Poglej več »
Bizanc
thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.
Novo!!: Bospor in Bizanc · Poglej več »
Bizanc (razločitev)
Bizanc je lahko.
Novo!!: Bospor in Bizanc (razločitev) · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Bospor in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bizas
Marka Avrelija (vladal 161-180) Bizas (antično grško: Βύζας, sodobno grško:Βύζαντας), grški kolonist iz 7.
Novo!!: Bospor in Bizas · Poglej več »
Bosporski most
Bosporski most, ki se imenuje tudi Prvi Bosporski most ali preprosto Bospor I. (turško: Bogaziçi Köprüsü 1., Bogaziçi Köprüsü ali Birinci Kopru) in tudi most mučenikov 15.
Novo!!: Bospor in Bosporski most · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Bospor in Carigrad · Poglej več »
Carigrajski prekop
Carigrajski prekop (turško: Kanal İstanbul) je projekt umetne morske poti na ravni morja.
Novo!!: Bospor in Carigrajski prekop · Poglej več »
Dardanele
Dardanele (lit, translit), znana tudi kot preliv Galipoli iz Galipolskega polotoka ali iz klasične antike kot Helespont, je ozek naravni morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot v severozahodni Turčiji, ki je del celinske meje med Azijo in Evropo ter ločuje azijsko Turčijo od evropske.
Novo!!: Bospor in Dardanele · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Bospor in Darej I. · Poglej več »
Deviški stolp
Deviški stolp (turško Kız Kulesi), od srednjeveškega bizantinskega obdobja znan tudi kot Leandrov stolp, je stolp na majhnem otočku na južnem vhodu Bosporskega preliva, 200 m od obale Üsküdarja v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Bospor in Deviški stolp · Poglej več »
Devon (geološka doba)
Devón (tudi devonij) je geološka doba v paleozoiku, ki se je raztezala od konca silurja pred 416 milijoni let, do začetka karbona pred 359 milijoni let.
Novo!!: Bospor in Devon (geološka doba) · Poglej več »
Evrazija
Evrazija je geografsko-geološki izraz za Evropo in Azijo kot enotno celino.
Novo!!: Bospor in Evrazija · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Bospor in Evropa · Poglej več »
Evropa (rimska provinca)
Evropa je bila rimska provinca v diocezi Trakiji, ki jo je leta 314 ustanovil cesar Dioklecijan.
Novo!!: Bospor in Evropa (rimska provinca) · Poglej več »
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5. oktober 610, Konstantinopel.
Novo!!: Bospor in Fokas · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Bospor in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galipolski sporazum
Galipolski sporazum, sklenjen januarja ali na začetku februarja 1403, je bil mirovni sporazum, sklenjen med Sulejmanom Čelebijem, vladarjem osmanskih ozemelj na Balkanu, in glavnimi krščanskimi regionalnimi silami: Bizantinskim cesarstvom, Beneško republiko, Genovsko republiko, vitezi hospitalci in Kneževino Naksos.
Novo!!: Bospor in Galipolski sporazum · Poglej več »
Grad Yoros
Grad Yoros (turško: Yoros kalesi) je bizantinski grad v razvalinah ob sotočju Bosporja in Črnega morja, severno od Józuetovega hriba, v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Bospor in Grad Yoros · Poglej več »
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4. julij 1546, Büyükdere, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Bospor in Hajredin Barbarosa · Poglej več »
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Novo!!: Bospor in Halkedon · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Bospor in Hamam · Poglej več »
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Novo!!: Bospor in Heraklij · Poglej več »
Ikbal
Ikbal (translit) je bil naslov žena sultanov Osmanskega cesarstva, po rangu pod kadın.
Novo!!: Bospor in Ikbal · Poglej več »
Irena Atenska
Irena Atenska (grško: Ειρήνη η Αθηναία), s pravim imenon Irena Sarantapehaina (grško: Ειρήνη Σαρανταπήχαινα), cesarica Bizantinskega cesarstva od leta 797 do 802, * okoli leta 752, † 9. avgust 803.
Novo!!: Bospor in Irena Atenska · Poglej več »
Ivan VI. Kantakuzen
Ivan VI.
Novo!!: Bospor in Ivan VI. Kantakuzen · Poglej več »
Jaroslav Modri
Jaroslav Vladimirovič ali Jaroslav I. Kijevski ali Jaroslav Modri (rusko: Ярослав Мудрый), kijevski veliki knez, * okrog 978, † 20. februar 1054.
Novo!!: Bospor in Jaroslav Modri · Poglej več »
Jean-Marie Villot
sličica Jean-Marie Villot, francoski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 11. oktober 1905, Saint-Amant-Tallende, † 9. marec 1979.
Novo!!: Bospor in Jean-Marie Villot · Poglej več »
Jeranuhi Karakašjan
Jeranuhi Karakašjan, etnična armenska igralka, * 1848, Uskudar, Osmansko cesarstvo, † 1924, Tiflis, Gruzija.
Novo!!: Bospor in Jeranuhi Karakašjan · Poglej več »
Kadın
Kadın (slovensko ženska) je bil proti koncu 16.
Novo!!: Bospor in Kadın · Poglej več »
Kafes
Kafes Kafes (osmansko turško: قفس - kletka) ali knežji zapor je bil zaprt del cesarskega harema v palači Topkapi v Istanbulu, v katerega so zapirali osmanske prince oziroma možne naslednike osmanskega prestola (turško: şehzade).
Novo!!: Bospor in Kafes · Poglej več »
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Novo!!: Bospor in Konstantin XI. Paleolog · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Bospor in Konstantinopel · Poglej več »
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Novo!!: Bospor in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »
Krimska vojna
Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.
Novo!!: Bospor in Krimska vojna · Poglej več »
Kvartar
Kvartár je najmlajše obdobje v zgodovini Zemlje.
Novo!!: Bospor in Kvartar · Poglej več »
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Novo!!: Bospor in Lozanski sporazum · Poglej več »
Marmaray
Predor v gradnji v maju 2012 Marmaray je projekt izgradnje železniškega predora v turškem mestu Carigrad.
Novo!!: Bospor in Marmaray · Poglej več »
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Bospor in Marmarsko morje · Poglej več »
Megara
Megara (grško: Μέγαρα), antično mesto v Atiki, Grčija.
Novo!!: Bospor in Megara · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Bospor in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Milanski edikt
Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.
Novo!!: Bospor in Milanski edikt · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Bospor in Mimar Sinan · Poglej več »
Morje
Morje Svetovni oceani: Tihi, Atlantski, Indijski, Severni in Južni Norveški fjord na poti proti Aaltu Mórje, ki ga lahko poimenujemo tudi svetovni ocean ali enostavno ocean, je povezano telo slane vode, ki pokriva več kot 70% zemeljske površine.
Novo!!: Bospor in Morje · Poglej več »
Morski preliv
Morski preliv Dardanele Gibraltarska ožina, pogled iz vesolja Morski preliv je v hidrogeografiji ozek vodni pas med otoki, polotoki ali celinami.
Novo!!: Bospor in Morski preliv · Poglej več »
Most Fatiha Sultana Mehmeda
Most Fatiha Sultana Mehmeta, znan tudi kot Drugi Bosporski most (v turščini: Fatih Sultan Mehmet Köprüsü, FSM Köprüsü ali 2. Kopru), je viseči most v Carigradu v Turčiji, ki premošča Bosporsko ožino (turško: Bogaziçi). Ko je bil končan v letu 1988, je bil 5. najdaljši viseči most na svetu; Danes je 19. Most je dobil ime po otomanskem sultanu iz 15. stoletja, Mehmedu II. Osvajalcu, ki je osvojil Konstantinopel leta 1453 izpod Bizantinskega cesarstva. Čez most poteka evropska cesta E80, Azijski avtocesti 1 in 5 in avtocesta Otoyol 2.
Novo!!: Bospor in Most Fatiha Sultana Mehmeda · Poglej več »
Most Golden Gate
Most Golden Gate (angleško Golden Gate Bridge) je viseči most na vhodu v zaliv San Francisco preko ožine Golden Gate v Kaliforniji.
Novo!!: Bospor in Most Golden Gate · Poglej več »
Most Yavuza Sultana Selima
Most Yavuza Sultana Selima (turško: Yavuz Sultan Selim Köprüsü) je most za železniški in cestni motorni promet, ki premošča Bosporski preliv, severno od dveh obstoječih visečih mostov v Carigradu, Turčija.
Novo!!: Bospor in Most Yavuza Sultana Selima · Poglej več »
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Novo!!: Bospor in Muavija I. · Poglej več »
Naravni park Strandža
Naravni park Strandža (Природен парк Странджа, Priroden park Strandža) je največji krajinski park v Bolgariji, ki se razprostira na območju istoimenskega gorskega masiva na skrajnem jugovzhodu države ob meji s Turčijo, na površini 1.161 km².
Novo!!: Bospor in Naravni park Strandža · Poglej več »
Narodni park Lahemaa
Narodni park Lahemaa je narodni park na severu Estonije, 70 kilometrov vzhodno od glavnega mesta Talin.
Novo!!: Bospor in Narodni park Lahemaa · Poglej več »
Neandertalec
Neandertalec je oblika človečnjaka, ki se je pojavila vzporedno s pokončnim človekom pred približno 150.000 leti.
Novo!!: Bospor in Neandertalec · Poglej več »
Nikefor I. Carigrajski
Nikifor I. Konstantinopelski (grško: Νικηφόρος Α΄), bizantinski pisec in od 12.
Novo!!: Bospor in Nikefor I. Carigrajski · Poglej več »
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Novo!!: Bospor in Nikolaj I. Ruski · Poglej več »
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Novo!!: Bospor in Nikomedija · Poglej več »
Obleganje Konstantinopla (674–678)
Teodozijevo obzidje Prvo arabsko obleganje Konstantinopla (674–678), velik spopad med Bizantinskim cesarstvom in Umajadskim kalifatom v nizu bizantinsko arabskih vojn in eden od številnih prekusov konstantinopelskega obrambnega sistema.
Novo!!: Bospor in Obleganje Konstantinopla (674–678) · Poglej več »
Oblegovalni grad
Oblegovalni grad (nemško Trutzburg ali Trotzenburg, angleško Counter-castle) je grad, ki je bil zgrajen v srednjem veku kot protiutež moči sovražnega soseda.
Novo!!: Bospor in Oblegovalni grad · Poglej več »
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Novo!!: Bospor in Ogrska · Poglej več »
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Novo!!: Bospor in Orhan I. · Poglej več »
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Novo!!: Bospor in Osmanska arhitektura · Poglej več »
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Novo!!: Bospor in Palača Dolmabahçe · Poglej več »
Palača Topkapi
Palača Topkapı ali Serail je velik muzej v okrožju Fatih v Carigradu v Turčiji.
Novo!!: Bospor in Palača Topkapi · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: Bospor in Peter Puščavnik · Poglej več »
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Novo!!: Bospor in Pontonski most · Poglej več »
Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet Porfirogenet (grško Πορφυρογέννητος, rojen v škrlatu, latinizirano v Porphyrogenitus) je bil bizantinski častni naslov sinov in hčera (Πορφυρογέννητη, porfirogeneta), rojenih v času, ko je njihov oče že bil bizantinski cesar.
Novo!!: Bospor in Porfirogenet · Poglej več »
Potsdamski sporazum
Stalin Potsdamski sporazum (angleško Potsdam Agreement, rusko Потсдамское соглашение, Potsdamskoe soglašenje) je bil sporazum, sklenjen avgusta 1945 med tremi velikimi zavezniki med drugo svetovno vojno: Sovjetsko zvezo, Združenimi državami Amerike in Združenim kraljestvom.
Novo!!: Bospor in Potsdamski sporazum · Poglej več »
Pravljica o vodni kapljici
Pravljica o vodni kapljici je delo slovenskega avtorja Jožeta Snoja.
Novo!!: Bospor in Pravljica o vodni kapljici · Poglej več »
Predor Evrazija
Predor Evrazija (turško Avrasya Tüneli) je cestni predor v Carigradu v Turčiji, ki prečka Bosporski preliv.
Novo!!: Bospor in Predor Evrazija · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Bospor in Prva križarska vojna · Poglej več »
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.
Novo!!: Bospor in Prva svetovna vojna · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Bospor in Ren · Poglej več »
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Novo!!: Bospor in Rumeli Hisarı · Poglej več »
Ruska invazija na Ukrajino
Rusija je 24.
Novo!!: Bospor in Ruska invazija na Ukrajino · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Bospor in Ruski imperij · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Bospor in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Novo!!: Bospor in Seznam morskih prelivov · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Bospor in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Bospor in Sredozemsko morje · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Bospor in Sulejman I. · Poglej več »
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Novo!!: Bospor in Teodor I. Laskaris · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Bospor in Turčija · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Bospor in Varjagi · Poglej več »
Via Egnatia
Potek Vie Egnatie Via Egnatia (grško: Ἐγνατία Ὁδός, Ἐgnatía Ὁdós, slovensko: Ignacijeva cesta), rimska magistralna cesta, zgrajena v 2.
Novo!!: Bospor in Via Egnatia · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Bospor in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Novo!!: Bospor in Zenobija · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Bospor in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zlati rog
Pogled na Zlati rog in stari del Carigrada; v ospredju sta mestni četrti Galata in Beyoğlu, v ozadju pa Marmarsko morje in Princesini otoki Zlati rog (grško: Χρυσοκερας – Zlati rog, turško: Haliç (iz arabskega الخليج - zaliv) ali Altin Boynuz - Zlati rog), ozek zaliv na evropski strani vhoda v Bosporski preliv, ki deli stari in novi del Carigrada.
Novo!!: Bospor in Zlati rog · Poglej več »
1075
1075 (MLXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bospor in 1075 · Poglej več »
1204
1204 (MCCIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Novo!!: Bospor in 1204 · Poglej več »
15. julij
15.
Novo!!: Bospor in 15. julij · Poglej več »
1988
1988 (MCMLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.
Novo!!: Bospor in 1988 · Poglej več »
2013
2013 (MMXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek.
Novo!!: Bospor in 2013 · Poglej več »
30. oktober
30.
Novo!!: Bospor in 30. oktober · Poglej več »
