852 odnosi: 'Ain Ghazal, Ašdod, Ašikpašazade, Ašur, Ašurnasirpal II., Abasidski kalifat, Adıyaman (provinca), Afrika, Afrodizija, Afyonkarahisar (provinca), Agripa (astronom), Ahaja, Ahajci (Homer), Ahemenidsko cesarstvo, Ahmed II., Ajas paša, Ajdinski emirat, Akvatinta, Al-Adil I., Al-Jazari, Al-Valid I., Alalah, Alanya, Aleksander Afrodizijski, Aleksander Veliki, Aleksej I. Komnen, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksiada, Alişar Hüyük, Alkibiad, Almandin, Alp Arslan, Alpidska orogeneza, Altajski jeziki, Aman, Amarnsko obdobje, Amazonke, Anaksagora, Anastazij II., Anatolska planota, Anatolski jeziki, Anatolski ovčar, Androga, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Ankara, Ankara (provinca), Antalya, Antón Lamazares, ..., Antična Grčija, Antični Rim, Antioh I. Soter, Antioh II. Teos, Antioh III. Veliki, Antioh IV. Epifan, Antoninska kuga, Antonov An-124 Ruslan, Apamejski sporazum, Apoksiomenos, Apolonij, Apostolska dela, Ararat, Arbil, Ardahan (provinca), Armenščina, Armenci, Armenija (razločitev), Armensko višavje, Arpalik, Arsinoja II., Artaban IV., Artabazd, Artakserks II., Artakserks III., Arvad, Arzava, Asirija, Ata-Malik Džuvejni, Atal (general), Atal I. Soter, Avrelijan, Avtolik, Aydın (provinca), Azabi, Şanlıurfa, Azija, Azija (rimska provinca), Šakal, Šalim-ahe, Šamši-Adad I., Šapinuva, Šapur I., Šarena džamija, Šarplaninec, Šeki, Azerbajdžan, Šerdeni, Škorec, Štefan Nemanja, İzmir, İzmir (provinca), İzniška keramika, İznik, Čandarli Ali Paša, Časovni pregled astronomov, Četrta križarska vojna, Črna jelša, Črna murva, Črni medvedek, Črno morje, Çanakkale (provinca), Çatalhöyük, Bagrat IV. Gruzijski, Baker, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Barlasi, Batman (provinca), Bazilij II., Bazilij Veliki, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Beşparmak, Beglerbeg, Bektaši, Beluš, Benečija, Berenika (pristanišče), Biblos, Bilo je nekoč v Anatoliji, Bitinija, Bitinija in Pont (rimska provinca), Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Marici, Bitka pri Alaliji, Bitka pri Ankari, Bitka pri Basianu, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Edesi, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Graniku, Bitka pri Hajroneji, Bitka pri Isu, Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Odrinu (324), Bitka pri Pliski, Bitka pri Varni, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Bojan Čop, Bospor, Bosporsko kraljestvo, Branislava Sušnik, Bronasta doba, Bursa, Caciki, Camponotus tergestinus, Carigrad, Carigrajski arheološki muzej, Carl Humann, Celovška cesta, Celzova knjižnica, Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, Cerkev sv. Nikolaja, Demre, Cezareja Mazaka, Ciper (otok), Ciriaco de' Pizzicolli, Cizre, Damjan, Danišmendi, Darej I., Darej III., Delfi, Denizli, Denizli (provinca), Devolska pogodba, Dioniz, Divriği, Diyarbakır (provinca), Dokimijski beli marmor, Dolina Ihlara, Domača kokoš, Domestikos, Dravska marka, Dristavični spreletavec, Družina Balyan, Druga bizantinsko-perzijska vojna, Druga križarska vojna, Druga mitridatska vojna, Drugi nicejski koncil, Dude, Dukas, Egejska vojvodina, Egejsko morje, Ejalet, Ekoregija, Elektron (zlata zlitina), Emar, Eolci, Epikur, Erišum I., Erzurum, Erzurum (provinca), Etruščani, Etruščansko zlatarstvo, Evfrat, Evlija Čelebi, Evnapij, Evnomij iz Kizika, Evrazijski šakal, Evropa, Fahredin Al Maan II., Fanagorija, Filipik Bardan, Filistejci, Florijan (rimski cesar), Fokaja, Fokas, Francis Beaufort, Frataraka, Friderik I. Barbarossa, Frigija, Frigijščina, Fulcher iz Chartresa, Gaj Julij Cezar, Galata, Galatščina, Galatija (rimska provinca), Galci, Galien, Galija, Gazi II. Geraj, Göbekli Tepe, Göreme, Güzelyurt, Gelazij, Genovska republika, Geografija Cipra, Geografija Evrope, Geografija Irana, Godfrej Bouillonski, Gokovski zaliv, Gordijan I., Gordijan II., Gornja Mezopotamija, Goti, Graden, Granat, Grščina, Grška temna doba, Grško gledališče, Grško-perzijske vojne, Grško-turška vojna, Gregor Födransperg - Fedr, Gregor Nazianški, Grki, Grki na predrimskem Krimu, Grobnica Kira Velikega, Grofija Edesa, Gruzijske kronike, Hajredin Barbarosa, Hakkâri (provinca), Halafska kultura, Halikarnas, Halkedon, Halva, Hamam, Hamidski bejlik, Hatščina, Hati (Anatolija), Hatuša, Hatušili I., Hekataj, Heladsko obdobje, Henrik Flandrijski, Heraclea Cybistra, Heraklij, Heraklit, Heraklit Mračni, Herodot, Hetitščina, Hetiti, Hevselski vrtovi, Hierapolis, Hiksi, Himera iz Arezza, Hiparh, Holocen, Homer, Hurijščina, Huriti, Iğdır (provinca), Ibn Batuta, Idriej, III. legija Cirenajka, Ilkanat, Irenej Lyonski, Irska gelščina, Isa Čelebi, Islam, Italijanski imperij, Ivan Asen I., Ivan Asen III., Ivan Briennski, Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Ivan III. Dukas Vatac, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Izavrija, Izokrat, Jafet, Jamhad, Janez XI. Carigrajski, Jazdegerd III., Jazigi, Jeklo, Jonci, Jonija, Josef Keil, Južna Evropa, Južni sokol, Jugovzhodna Anatolija, Turčija, Jurij I. Terter, Justinijan II., Kalcedonski koncil, Kalijev galun, Kamilo Prašnikar, Kanaan, Kapadokija, Kapadokija (razločitev), Kapadokija (rimska provinca), Kar (rimski cesar), Kara Mustafa Paša, Karaman, Karamanidi, Karamanlidi, Karija, Karijščina, Karkemiš, Karpas, Kars (provinca), Kartlija, Karum, Kasij Dion, Kasiti, Kaski, Katari, Kavala, Kayseri, Kılıç Arslan I., Kültepe, Kejhusrev II., Kejkavus II., Kejkubad I., Kelti, Keltski jeziki, Kibela, Kikladi, Kilič Arslan II., Kilikija, Kilikijska vrata, Kir II., Kizik, Kizuvatna, Kjaksar, Klasična Grčija, Klavžar, Klavdija, Kleant, Kleopatra (metulj), Kleopatra (opera), Kleopatra I. Sirijka, Kneževina Antiohija, Koščični škratec, Kolofon, Komagena, Komatar, Komneni, Koncil v Piacenzi, Konrad III. Nemški, Konstancij Klor, Konstans II., Konstantin I. Veliki, Konstantin IV., Konstantin IX. Monomah, Konstantin V. Kopronim, Konstantin X. Dukas, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Konya (provinca), Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Koriolan Cipiko, Kos (otok), Kozrav II., Kraljeva nekropola, Biblos, Kraljevina Srbija (1217–1345), Kratka kronologija, Krez, Križarske države, Križarske vojne, Križarski grad, Križarski pohod na Varno, Krum, Ksenofan, Ksenofont, Ktezij, Kuššara, Kumani, Kupelacija, Kurdščina, Kurdistan, Kurunta, Laodicea Combusta, Laodika II., Larisa (ime), Latenska kultura, Latinsko cesarstvo, Leon III. Izavrijec, Leon IV. Hazar, Leon V. Armenec, Leon VI. Modri, Leopardovka, Letoon, Lev, Libanon, Licinij I., Lidija, Lidija (razločitev), Liguri, Likaonija, Likija, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Likijščina, Likijci, Lizimah, Ljaramani, Ljudstva z morja, Loška zverca, Logotet, Logothetes tou dromou, Lozanski sporazum, Lucij Ver, Lukka, Luksor, Luvijščina, Luvijci, Macesnova polonica, Magna Graecia, Majski hrošč, Makedonija (kraljestvo), Makedonija (rimska provinca), Maklen, Mali Kavkaz, Malik Šah I., Malteški viteški red, Manisa (provinca), Manuel I. Komnen, Manuel II. Paleolog, Mardin, Marelica, Mari, Mark Junij Brut, Mark Tulij Cicero, Markos Vafeiadis, Marmarsko morje, Maslama ibn Abd al-Malik, Medijsko cesarstvo, Megido, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Melfi, Meliton Sardski, Menehmo, Menkauhor, Merv, Meshetski Turki, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mesto, Mesud II., Mezopotamija, Michelangelo Zois, Mihael I. Komnen Dukas, Mihael II. Amorijec, Mihael II. Asen, Mihael IX. Paleolog, Mihael VII. Dukas, Mihael VIII. Paleolog, Mikenska doba, Milas, Milet, Mimar Sinan, Minojska doba, Mitani, Mitridat VI. Pontski, Mitridatske vojne, Mlinar (hrošč), Moab, Modras, Modri bleščavec, Mongolsko cesarstvo, Morska pena, Most čez Eurymedon, Muavija I., Muş (provinca), Muğla (provinca), Muladi, Murat I., Murat II., Murat III., Murat IV., Muršili II., Musa Čelebi, Muvatali II., Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina), Nabatejsko kraljestvo, Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848, Natufijska kultura, Navadna bogomolka, Navadni frfotavček, Navadni mali zvonček, Navadni netopir, Navadni polh, Nemanjići, Neolitska arhitektura, Neolitska revolucija, Nevşehir, Nicopolis ad Istrum, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Nikifor I. Logotet, Nikolaj I. Ruski, Nikolaj iz Mire, Nikomedija, Nogajci, Normandija, Novo mesto, Nuits-Saint-Georges, Nur ad-Din, Obleganje Konstantinopla (626), Obleganje Nikeje, Obleganje Sigeta, Odeon (zgradba), Oljka, Opeka, Ophrys caucasica, Orehov zavijač, Orhan I., Orod II., Orontobat, Osman I., Osman II., Osman III., Osmani, Osmanska arhitektura, Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Osrednja Anatolija, Turčija, Osroena, Otočje, Otokarji, Padavinska senca, Paflagonija, Pakor I., Palajščina, Paleologi, Palestinska Sirija, Palmirsko cesarstvo, Pamfilija, Papaflessas, Papež Aleksander I., Papež Anicet, Papež Benedikt IV., Papež Janez VI., Papež Sikst II., Papež Viktor I., Paratetida, Parisatis, Partsko cesarstvo, Pasargad, Patmos, Patras, Patriarh, Pavzanij (geograf), Pelazgi, Pentapolis, Peonija, Perdik, Perga, Pergament, Pergamon, Pergamonski oltar, Periklaz, Perzijščina, Pescenij Niger, Peter Krešimir IV., Peter Puščavnik, Piksodar, Pismo Efežanom, Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski), Pismo Rimljanom, Pitagoreja, Pithana, Pizidija, Planota, Plovdiv, Podlesek, Pokol na Hiosu, Polikarp, Poliperhon, Polis, Polotok, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pontsko gorovje, Povirni studenčar, Preproga, Pretorijanska prefektura Vzhod, Priključitev Krima v Rusko carstvo, Prob, Prodni paškratec, Protipapež Novacijan, Prva križarska vojna, Prva mitridatska vojna, Prva urska dinastija, Ptolemaj I. Soter, Ptolemaj II. Filadelf, Radu III. Čedni, Rajmond IV. Touluški, Ramzes II., Rž, Ren, Res gestae divi Augusti, Rimska Armenija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimska vojska, Rimsko cesarstvo, Rjasta hrbtorožka, Rodos, Rogač, Roman II., Rudarstvo, Rumeli Hisarı, Rumelija, Rumeni dren, Rumeni muškat, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1877–1878), Sadjat, Sahure, Samos, Samostan Simonopetra, Samuel Bolgarski, Sanherib, Sarah Aaronsohn, Sardinci, Sarduri I., Sargon Akadski, Sargon II., Sasanidsko cesarstvo, Satrap, Söğüt, Sedem čudes starega veka, Sedem grških modrecev, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Selevk II. Kalinik, Selevk III. Keraun, Selevkidsko cesarstvo, Selim II., Selim III., Semiti, Sesklo, Severna Afrika, Sevreška mirovna pogodba, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam astronomov, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Seznam matematikov, Seznam morskih prelivov, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Side, Turčija, Sir, Sirska svilnica, Sivas, Skalna arhitektura, Skilaks, Skiri, Sloveni, Slovenski eksonimi, Smirna, Sohrevardi, Spahije, Srebro, Sredozemlje, Sredozemski kamenjak, Sredozemski lesketnik, Sredozemsko morje, Srna, Stari Egipt, Staro asirsko cesarstvo, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška arhitektura, Starogrška keramika, Staroitalska pisava, Status quo ante bellum, Stefan Lazarević, Stiliho, Stiren, Stratiot, Stratopedarches, Sulejman Čelebi, Sulejman I., Sultanat Rum, Sveta Barbara, Sveti Andrej, Sveti Pavel, Sveti Peter, Sveti Sava, Sveto rimsko cesarstvo, Svetonij, Svinec, Tabriz, Tagma (vojaška enota), Tamga, Tarhuntaša, Tarz, Tatikij, Taurus, Tešub, Tell Brak, Temistoklej, Teodor, Teodor I. Laskaris, Teodozij, Teodozij III., Teofil (bizantinski cesar), Teos, Tervel, Tesalija, Tetrarhija, Tevkri, Tevtonski viteški red, Tiana, Tiglat-Pileser I., Tiglat-Pileser III., Tile, Timur Lenk, Timuridsko cesarstvo, Tod, Togrul beg, Tomaž Slovan, Tonzura, Toskana, Tračanščina, Trapezundsko cesarstvo, Trave, Trebonijan Gal, Tretja križarska vojna, Tretja mitridatska vojna, Trgovska pot, Troada, Troja, Trojanska vojna, Trokrpi javor, Tudhalija I., Tukulti-Ninurta I., Turčija, Turščina, Turkmenistan, Ubaidsko obdobje, Uglješa Mrnjavčević, Uhna, Ullikummi, Umirajoči Galačan, Urartščina, Valens, Valerijan (rimski cesar), Vali (naslov), Varjagi, Velika ideja, Veliki tektonski jarek, Veneti, Vera na Kosovu, Vergina, Vetranion, Višeslav, Viljem Polak, Vinčanska kultura, Vlad III. Drakula, Vojna na Bližnjem vzhodu, Voluzijan, Vrtnica, Vseevropsko cestno omrežje, Vzhodna filozofija, Vzhodnorimske zastave in simboli, Yazılıkaya, Zagreb, Zalpuva, Zeleni robidar, Zemlja, Zenobija, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina arhitekture, Zgodovina Armenije, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Irana, Zgodovina Italije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Severne Makedonije, Zgodovina Srbije, Zgodovina umetnosti, Zichy, Zimsko spanje (film), Zlatopikasti moškatnik, Zrcalo, 1. Petrovo pismo, 1071, 110 Lidija, 1190, 1239, 133 pr. n. št., 15. maj, 1919, 1922, 1939, 1973, 220, 223 pr. n. št., 228 pr. n. št., 246 Asporina, 26. avgust, 277 pr. n. št., 278 pr. n. št., 287 pr. n. št., 36 pr. n. št., 387 pr. n. št., 396 Eolija, 5. tisočletje pr. n. št., 7. tisočletje pr. n. št., 8. tisočletje pr. n. št., 80. pr. n. št., 887 Alinda. Razširi indeks (802 več) »
'Ain Ghazal
'Ayn Ghazal (ʿayn ġazāl عين غزال") je neolitsko arheološko najdišče v metropolitanskem območju Amana v Jordaniji, približno 2 km severozahodno od civilnega letališča Aman.
Novo!!: Anatolija in 'Ain Ghazal · Poglej več »
Ašdod
Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.
Novo!!: Anatolija in Ašdod · Poglej več »
Ašikpašazade
Ašikpašazade ali derviš Ahmed (turško Aşıkpaşazade Derviş Ahmet Âşıkî), bolj znan po svojem psevdonimu Ašiki in družinskem imenu Ašikpašazade, je bil osmanski zgodovinar, viden predstavnik zgodnjega osmanskega zgodovinopisja, * 1400, Manisa, † 1484, Konstantinopel Bil je pravnuk mističnega pesnika, derviša Ašik Paše (1272–1333).
Novo!!: Anatolija in Ašikpašazade · Poglej več »
Ašur
Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר, arabsko آشور, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Ašur · Poglej več »
Ašurnasirpal II.
Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II. Med vladanjem je začel širiti svoje kraljestvo. Najprej je podjarmil ljudstva v Mali Aziji do Nairija v Armenskim višavju in prisilil Frigijo, da mu je začela plačevati davek. Zatem je napadel Aram (sedanja Sirija), podjarmil Aramejce in Hetite med rekama Habur in Evfrat. Njegova krutost je sprožila upor, katerega je odločno zatrl v dva dni trajajoči bitki mož na moža. Na spominskem napisu je opisan pokol po bitki: Po zmagi je brez odpora prodrl do Sredozemskega morja in začel pobirati davek od Fenicije. Po vrnitvi domov je svojo prestolnico preselil v Kalhu (Nimrud).
Novo!!: Anatolija in Ašurnasirpal II. · Poglej več »
Abasidski kalifat
Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.
Novo!!: Anatolija in Abasidski kalifat · Poglej več »
Adıyaman (provinca)
Adıyaman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Adıyaman (provinca) · Poglej več »
Afrika
Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.
Novo!!: Anatolija in Afrika · Poglej več »
Afrodizija
Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".
Novo!!: Anatolija in Afrodizija · Poglej več »
Afyonkarahisar (provinca)
Provinca Afyonkarahisar, tudi enostavno Afyon, je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Afyonkarahisar (provinca) · Poglej več »
Agripa (astronom)
Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.
Novo!!: Anatolija in Agripa (astronom) · Poglej več »
Ahaja
Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.
Novo!!: Anatolija in Ahaja · Poglej več »
Ahajci (Homer)
Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.
Novo!!: Anatolija in Ahajci (Homer) · Poglej več »
Ahemenidsko cesarstvo
Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.
Novo!!: Anatolija in Ahemenidsko cesarstvo · Poglej več »
Ahmed II.
Ahmed II. je bil 21.
Novo!!: Anatolija in Ahmed II. · Poglej več »
Ajas paša
Ajas paša (? - Anatolija, Visoko, 1486) je bil bosanski sandžak-beg in sandžak-beg Hercegovskega sandžaka ter sandžak-beg v Kjustendilu, kulturni mecen, kasneje paša v osmanski službi.
Novo!!: Anatolija in Ajas paša · Poglej več »
Ajdinski emirat
Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.
Novo!!: Anatolija in Ajdinski emirat · Poglej več »
Akvatinta
Akvatinta je tehnika globokega tiska, različica jedkanja, ki ustvarja področja tona in ne črt.
Novo!!: Anatolija in Akvatinta · Poglej več »
Al-Adil I.
Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب, al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31. avgust 1218.
Novo!!: Anatolija in Al-Adil I. · Poglej več »
Al-Jazari
Al-Jazari, iraški učenjak, izumitelj, strojni inženir, obrtnik, umetnik in matematik iz dinastije Artukid, * 1136, Džazira v Mezopotamiji, † 1206, Turčija Najbolj znan je po tem, da je napisal knjigo Znanja o iznajdljivih mehanskih napravah, t.i. Knjiga trikov, kjer je leta 1206 opisal 50 mehanskih naprav, skupaj z navodili za njihovo izdelavo.
Novo!!: Anatolija in Al-Jazari · Poglej več »
Al-Valid I.
Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23. februar 715.
Novo!!: Anatolija in Al-Valid I. · Poglej več »
Alalah
Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.
Novo!!: Anatolija in Alalah · Poglej več »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Novo!!: Anatolija in Alanya · Poglej več »
Aleksander Afrodizijski
Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.
Novo!!: Anatolija in Aleksander Afrodizijski · Poglej več »
Aleksander Veliki
Aleksander III.
Novo!!: Anatolija in Aleksander Veliki · Poglej več »
Aleksej I. Komnen
Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.
Novo!!: Anatolija in Aleksej I. Komnen · Poglej več »
Aleksej II. Komnen
Aleksej II.
Novo!!: Anatolija in Aleksej II. Komnen · Poglej več »
Aleksej III. Angel
Aleksej III.
Novo!!: Anatolija in Aleksej III. Angel · Poglej več »
Aleksiada
Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.
Novo!!: Anatolija in Aleksiada · Poglej več »
Alişar Hüyük
Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga Alişar Hüyük je bilo starodavno naselje v osrednji Anatoliji v bližini sedanje vasi Alişar v turški provinci Yozgat.
Novo!!: Anatolija in Alişar Hüyük · Poglej več »
Alkibiad
Alkibiad, atenski vojskovodja in državnik, * 450 pr. n. št., Atene, † 404 pr. n. št., Mala Azija.
Novo!!: Anatolija in Alkibiad · Poglej več »
Almandin
Almandin, pogosto napačno imenovan almandit, je silikatni mineral iz skupine granatov.
Novo!!: Anatolija in Almandin · Poglej več »
Alp Arslan
ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15. december 1072.
Novo!!: Anatolija in Alp Arslan · Poglej več »
Alpidska orogeneza
Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.
Novo!!: Anatolija in Alpidska orogeneza · Poglej več »
Altajski jeziki
Altajski jeziki so hipotetična družina jezikov, ki se govorijo na širšem evrazijskem prostoru: v Mali Aziji, Zakavkazju, porečju reke Volge, osrednji Aziji, Sibiriji in Mongoliji.
Novo!!: Anatolija in Altajski jeziki · Poglej več »
Aman
Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.
Novo!!: Anatolija in Aman · Poglej več »
Amarnsko obdobje
Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.
Novo!!: Anatolija in Amarnsko obdobje · Poglej več »
Amazonke
''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.
Novo!!: Anatolija in Amazonke · Poglej več »
Anaksagora
Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).
Novo!!: Anatolija in Anaksagora · Poglej več »
Anastazij II.
Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.
Novo!!: Anatolija in Anastazij II. · Poglej več »
Anatolska planota
Anatolska planota pozimi iz zraka Anatolska planota je planota na Anatolskem polotoku oz.
Novo!!: Anatolija in Anatolska planota · Poglej več »
Anatolski jeziki
Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.
Novo!!: Anatolija in Anatolski jeziki · Poglej več »
Anatolski ovčar
Mladič anatolskega ovčarja Anatoljski ovčar (Sivas kangal, lahko tudi Karabaš), je turški pastirski pes.
Novo!!: Anatolija in Anatolski ovčar · Poglej več »
Androga
Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.
Novo!!: Anatolija in Androga · Poglej več »
Andronik II. Paleolog
Andronik II.
Novo!!: Anatolija in Andronik II. Paleolog · Poglej več »
Andronik III. Paleolog
Andronik III.
Novo!!: Anatolija in Andronik III. Paleolog · Poglej več »
Ankara
Ankara je glavno mesto Turčije.
Novo!!: Anatolija in Ankara · Poglej več »
Ankara (provinca)
Provinca Ankara je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Ankara (provinca) · Poglej več »
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino. Razširilo in razcvetelo se je v rimskem obdobju, v katerem je dobilo več spomenikov, med njimi Hadrijanova vrata (leta 130). Večkrat je zamenjalo svoje oblastnike. Za Rimljani so prišli Bizantinci, za njimi leta 1207 Seldžuki in za njimi leta 1391 Osmanski Turki, ki so prinesli pet sto let relativnega miru in stabilnosti. Mesto je po prvi svetovni vojni prišlo pod suverenost Kraljevine Italije, vendar ga je kmalu zatem v vojni za neodvisnost osvojila Turčija. Antalya je največje turistično središče na turški rivieri. Leta 2014 jo je obiskalo rekordnih 12,5 milijona turistov. Leta 2015 je v Antalyi potekalo srečanje na vrhu G-20.
Novo!!: Anatolija in Antalya · Poglej več »
Antón Lamazares
Antón Lamazares (1954) je Španski slikar, ki je skupaj s Joséjom Mariátom Siciliom, Miquelom Barcelótom in Víctorjem Miratom predstopnik generacije 80ih ("generación de los 80").
Novo!!: Anatolija in Antón Lamazares · Poglej več »
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Novo!!: Anatolija in Antična Grčija · Poglej več »
Antični Rim
Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.
Novo!!: Anatolija in Antični Rim · Poglej več »
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Novo!!: Anatolija in Antioh I. Soter · Poglej več »
Antioh II. Teos
Antioh II.
Novo!!: Anatolija in Antioh II. Teos · Poglej več »
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Novo!!: Anatolija in Antioh III. Veliki · Poglej več »
Antioh IV. Epifan
Antioh IV.
Novo!!: Anatolija in Antioh IV. Epifan · Poglej več »
Antoninska kuga
Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Antoninska kuga · Poglej več »
Antonov An-124 Ruslan
Antonov An-124 Ruslan (rusko Антонов Ан-124 «Руслан», Natova oznaka Condor) delo Olega Konstantinoviča Antonova je bilo dolgo časa največje serijsko izdelano letalo na svetu, do prihoda Airbusa A380 in Boeinga 747-8.
Novo!!: Anatolija in Antonov An-124 Ruslan · Poglej več »
Apamejski sporazum
Apamejski sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen leta 188 pr. n. št. med Rimsko republiko in Antiohom III., vladarjem Selevkidskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Apamejski sporazum · Poglej več »
Apoksiomenos
Apoksiomenos z Malega Lošinja Apoksiomenos (grško ἀποξυόμενος, apoksyómenos: tisti, ki s sebe s strgalom strga) je naziv za atleta, ki po končanem tekmovanju s svojega telesa s strgalom odstranjuje olje, znoj in prah.
Novo!!: Anatolija in Apoksiomenos · Poglej več »
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Novo!!: Anatolija in Apolonij · Poglej več »
Apostolska dela
Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.
Novo!!: Anatolija in Apostolska dela · Poglej več »
Ararat
Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Ararat · Poglej več »
Arbil
Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.
Novo!!: Anatolija in Arbil · Poglej več »
Ardahan (provinca)
Ardahan je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob mejah z Gruzijo in Armenijo.
Novo!!: Anatolija in Ardahan (provinca) · Poglej več »
Armenščina
Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.
Novo!!: Anatolija in Armenščina · Poglej več »
Armenci
Armenci so narod oz.
Novo!!: Anatolija in Armenci · Poglej več »
Armenija (razločitev)
Armenija je lahko.
Novo!!: Anatolija in Armenija (razločitev) · Poglej več »
Armensko višavje
Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.
Novo!!: Anatolija in Armensko višavje · Poglej več »
Arpalik
Arpalik (turško arpalık) je izraz, ki je v Osmanskem cesarstvu pomenil veliko zemljiško posest, na primer sandžak, ki je bila začasno dodeljena osebi na visokem položaju v državni hierarhiji, ali krajišniku (nekakšen mejni grof), dokler niso zanjo našli ustreznega položaja.
Novo!!: Anatolija in Arpalik · Poglej več »
Arsinoja II.
Arsinoja II. (starogrško, Arsinóe) je bila ptolemajska princesa, po poroki z makedonskim kraljem Lizimahom kraljica Trakije, Male Azije in Makedonije in po poroki z bratom Ptolemajem II. Filadelfom kraljica in regentka ptolemajskega Starega Egipta, * 316 pr. n. št., † med julijem 270 pr.
Novo!!: Anatolija in Arsinoja II. · Poglej več »
Artaban IV.
Artaban IV., partski vladar neznanega porekla, ki je vladal leta 80-81 kot rival Pakorja II. Partskega.
Novo!!: Anatolija in Artaban IV. · Poglej več »
Artabazd
Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.
Novo!!: Anatolija in Artabazd · Poglej več »
Artakserks II.
Artakserks II.
Novo!!: Anatolija in Artakserks II. · Poglej več »
Artakserks III.
Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.
Novo!!: Anatolija in Artakserks III. · Poglej več »
Arvad
Arvad (arabsko أرواد), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.
Novo!!: Anatolija in Arvad · Poglej več »
Arzava
Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.
Novo!!: Anatolija in Arzava · Poglej več »
Asirija
Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.
Novo!!: Anatolija in Asirija · Poglej več »
Ata-Malik Džuvejni
Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).
Novo!!: Anatolija in Ata-Malik Džuvejni · Poglej več »
Atal (general)
Atal (grško: Άτταλος), vpliven dvorjan in vojskovodja makedonskega kralja Filipa II., * okoli 390 pr.
Novo!!: Anatolija in Atal (general) · Poglej več »
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Novo!!: Anatolija in Atal I. Soter · Poglej več »
Avrelijan
Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.
Novo!!: Anatolija in Avrelijan · Poglej več »
Avtolik
Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.
Novo!!: Anatolija in Avtolik · Poglej več »
Aydın (provinca)
Provinca Aydın je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Aydın (provinca) · Poglej več »
Azabi
Azab – lokostrelec na turški galeji Azabi (osmansko turško عزب, turško azab, poslovenjeno neporočen moški, samec) so bili nekakšna kmečka milica, ki so jo prvotno sestavljali neporočeni mladostniki, ki so v zgodnji osmanski vojski služili kot neregularni pešci (lahka pehota).
Novo!!: Anatolija in Azabi · Poglej več »
Şanlıurfa
Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.
Novo!!: Anatolija in Şanlıurfa · Poglej več »
Azija
Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.
Novo!!: Anatolija in Azija · Poglej več »
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Azija (rimska provinca) · Poglej več »
Šakal
Šakali so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu Canis, ki vključuje tudi volkove in domačega psa.
Novo!!: Anatolija in Šakal · Poglej več »
Šalim-ahe
Šalim-ahe ali Šalim-ahum je bil vladar mestne države Ašur, ki je vladal okoli leta 1900 pr.
Novo!!: Anatolija in Šalim-ahe · Poglej več »
Šamši-Adad I.
Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.
Novo!!: Anatolija in Šamši-Adad I. · Poglej več »
Šapinuva
Šapinuva, včasih tudi Sapinuva, (hetitsko Šapinuva) je bila v bronasti dobi hetitsko mesto na prostoru sedanjega Ortaköya, provinca Çorum, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Šapinuva · Poglej več »
Šapur I.
Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩, novoperzijsko شاپور), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.
Novo!!: Anatolija in Šapur I. · Poglej več »
Šarena džamija
Šarena džamija, (makedonsko Шарена џамија; albansko Xhamia e Larme; turško Alaca Cami, kar pomeni »Pisana mošeja«), je mošeja, ki stoji blizu reke Pena v Tetovu v Severni Makedoniji.
Novo!!: Anatolija in Šarena džamija · Poglej več »
Šarplaninec
Šarplaninec (makedonsko Шарпланинец, srbska cirilica Шарпланинац, albansko Qeni i Sharrit), prej znan tudi kot ilirski ovčar (makedonsko in srbsko Илирски Овчар, albansko Deltari Ilir), je pasja pasma tipa skrbnik živine.
Novo!!: Anatolija in Šarplaninec · Poglej več »
Šeki, Azerbajdžan
Šeki je mesto v severozahodnem Azerbajdžanu, obkroženo z istoimenskim okrožjem.
Novo!!: Anatolija in Šeki, Azerbajdžan · Poglej več »
Šerdeni
Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.
Novo!!: Anatolija in Šerdeni · Poglej več »
Škorec
Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).
Novo!!: Anatolija in Škorec · Poglej več »
Štefan Nemanja
Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.
Novo!!: Anatolija in Štefan Nemanja · Poglej več »
İzmir
İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in İzmir · Poglej več »
İzmir (provinca)
Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in İzmir (provinca) · Poglej več »
İzniška keramika
Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.
Novo!!: Anatolija in İzniška keramika · Poglej več »
İznik
İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in İznik · Poglej več »
Čandarli Ali Paša
Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.
Novo!!: Anatolija in Čandarli Ali Paša · Poglej več »
Časovni pregled astronomov
Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.
Novo!!: Anatolija in Časovni pregled astronomov · Poglej več »
Četrta križarska vojna
Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.
Novo!!: Anatolija in Četrta križarska vojna · Poglej več »
Črna jelša
Črna jelša (znanstveno ime Alnus glutinosa) je listopadno drevo iz družine brezovk.
Novo!!: Anatolija in Črna jelša · Poglej več »
Črna murva
Črna murva (znanstveno ime Morus nigra) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz jugozahodne Azije in Male Azije.
Novo!!: Anatolija in Črna murva · Poglej več »
Črni medvedek
Črni medvedek (znanstveno ime Epicallia villica) je vrsta metulja, ki je razširjena po Iberskem polotoku, zahodni in osrednji Evropi, Anatoliji, zahodnem in severnem Iranu, zahodni Sibiriji, jugozahodni Aziji in Severni Afriki.
Novo!!: Anatolija in Črni medvedek · Poglej več »
Črno morje
Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.
Novo!!: Anatolija in Črno morje · Poglej več »
Çanakkale (provinca)
Provinca Çanakkale je provinca, ki se nahaja ob Dardanelah v zahodni Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Çanakkale (provinca) · Poglej več »
Çatalhöyük
Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.
Novo!!: Anatolija in Çatalhöyük · Poglej več »
Bagrat IV. Gruzijski
Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.
Novo!!: Anatolija in Bagrat IV. Gruzijski · Poglej več »
Baker
Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.
Novo!!: Anatolija in Baker · Poglej več »
Balduin I. Jeruzalemski
Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.
Novo!!: Anatolija in Balduin I. Jeruzalemski · Poglej več »
Balduin II. Jeruzalemski
Balduin II.
Novo!!: Anatolija in Balduin II. Jeruzalemski · Poglej več »
Barlasi
Barlasi (mongolsko Barulas,S.M. Grupper. A Barulas Family Narrative in the Yuan Shih: Some Neglected Prosopographical and Institutional Sources on Timurid Origins. Archivum Eurasiae Medii Aevi 8 (1992–94): 11–97. čagatajsko in perzijsko,برلاس, Barlās, tudi Berlas) so bili mongolska, kasneje poturčenaB.F. Manz.
Novo!!: Anatolija in Barlasi · Poglej več »
Batman (provinca)
Provinca Batman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Batman (provinca) · Poglej več »
Bazilij II.
Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.
Novo!!: Anatolija in Bazilij II. · Poglej več »
Bazilij Veliki
Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.
Novo!!: Anatolija in Bazilij Veliki · Poglej več »
Bazilika Božjega groba, Jeruzalem
Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.
Novo!!: Anatolija in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem · Poglej več »
Beşparmak
Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.
Novo!!: Anatolija in Beşparmak · Poglej več »
Beglerbeg
Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.
Novo!!: Anatolija in Beglerbeg · Poglej več »
Bektaši
Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.
Novo!!: Anatolija in Bektaši · Poglej več »
Beluš
Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.
Novo!!: Anatolija in Beluš · Poglej več »
Benečija
Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Anatolija in Benečija · Poglej več »
Berenika (pristanišče)
Berenika ali Berenika Trogloditika (grško, Bereníke) je bilo staroegipčansko pristanišče na zahodni obali Rdečega morja.
Novo!!: Anatolija in Berenika (pristanišče) · Poglej več »
Biblos
Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.
Novo!!: Anatolija in Biblos · Poglej več »
Bilo je nekoč v Anatoliji
Bilo je nekoč v Anatoliji (Bir Zamanlar Anadolu’da) je turški dramski film iz leta 2011, ki ga je režiral Nuri Bilge Ceylan in zanj napisal scenarij skupaj z Ercanom Kesalom in ženo Ebru Ceylan.
Novo!!: Anatolija in Bilo je nekoč v Anatoliji · Poglej več »
Bitinija
Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Bitinija · Poglej več »
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Novo!!: Anatolija in Bitinija in Pont (rimska provinca) · Poglej več »
Bitka na Kosovskem polju
Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.
Novo!!: Anatolija in Bitka na Kosovskem polju · Poglej več »
Bitka na Marici
Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.
Novo!!: Anatolija in Bitka na Marici · Poglej več »
Bitka pri Alaliji
Bitka pri Alaliji je bila pomorska bitka, ki se je zgodila med letoma 540 in 535 pr.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Alaliji · Poglej več »
Bitka pri Ankari
Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Ankari · Poglej več »
Bitka pri Basianu
Bitka pri Basianu (turško Basian Savaşı, gruzinsko ბასიანის ბრძოლა, Basianis brdzola) je bila bitka med vojskama seldžuškega Sultanata Rum in Kraljevine Gruzije v dolini Basiani 60 km severovzhodno od Erzuruma v sedanji Republiki Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Basianu · Poglej več »
Bitka pri Dorileju (1097)
Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Dorileju (1097) · Poglej več »
Bitka pri Draču (1081)
Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Draču (1081) · Poglej več »
Bitka pri Edesi
Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Edesi · Poglej več »
Bitka pri Gavgameli
Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Gavgameli · Poglej več »
Bitka pri Graniku
Bitka pri Graniku (tudi ob Graniku, na reki Granik,...) je bila prva večja zmaga Aleksandra Velikega proti Perzijskemu imperiju pri osvajanju Male Azije.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Graniku · Poglej več »
Bitka pri Hajroneji
Bitka pri Hajroneji je bila bitka, ki je potekala 2. avgusta 338 pr. n. št. pri Hajroneji med Makedonci (Filip II. Makedonski) in grško koalicijo (Atene, Tebe, Beocija).
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Hajroneji · Poglej več »
Bitka pri Isu
Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski. Zbral je okrepitve in vodil svoje može v presenečenje za helensko napredovanje, da bi jih prerezal. To je prisililo Aleksandra da je postavil položaje za boj blizu ustja reke Pinar in mesta Is.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Isu · Poglej več »
Bitka pri Manzikertu
Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Manzikertu · Poglej več »
Bitka pri Odrinu (324)
Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Odrinu (324) · Poglej več »
Bitka pri Pliski
Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Pliski · Poglej več »
Bitka pri Varni
Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.
Novo!!: Anatolija in Bitka pri Varni · Poglej več »
Bizantinska aristokracija in birokracija
Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Bizantinska aristokracija in birokracija · Poglej več »
Bizantinska umetnost
'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).
Novo!!: Anatolija in Bizantinska umetnost · Poglej več »
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Bizantinsko cesarstvo · Poglej več »
Bohemond I. Antiohijski
Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.
Novo!!: Anatolija in Bohemond I. Antiohijski · Poglej več »
Bojan Čop
Bojan Čop, slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor in akademik, * 23. maj 1923, Ljubljana, † 3. avgust 1994, Ljubljana.
Novo!!: Anatolija in Bojan Čop · Poglej več »
Bospor
Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.
Novo!!: Anatolija in Bospor · Poglej več »
Bosporsko kraljestvo
Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.
Novo!!: Anatolija in Bosporsko kraljestvo · Poglej več »
Branislava Sušnik
Branislava Sušnik, slovenska antropologinja, * 28. marec 1920, Medvode, † 28. april 1996, Asunción, Paragvaj.
Novo!!: Anatolija in Branislava Sušnik · Poglej več »
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Novo!!: Anatolija in Bronasta doba · Poglej več »
Bursa
Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi. Od leta 2019 je metropolitanska provinca imela 3.056.120 prebivalcev, od katerih jih je 2.161.990 živelo v treh mestnih mestnih okrožjih (Osmangazi, Yildirim in Nilufer) ter Gursu in Kestel. Bursa je bila med letoma 1335 in 1363 prva večja in druga glavna prestolnica osmanske države. Mesto se je v osmanskem obdobju imenovalo Hüdavendigar (خداوندگار, kar pomeni "božji dar" v osmanski turščini, ime perzijskega izvora), medtem ko novejši vzdevek je Yeşil Bursa ("Zelena Bursa") glede na parke in vrtove, ki so po mestu, pa tudi na prostrane, raznolike gozdove v okolici. Gora Uludağ, ki je bila v klasični antiki znana kot mizijski Olimp ali drugače bitinski Olimp, se dviga nad mestom in ima znano smučišče. Bursa ima precej urejeno urbano rast in meji na rodovitno nižino. Mavzoleji zgodnjih osmanskih sultanov so v Bursi, glavne znamenitosti mesta pa so številne stavbe, zgrajene v osmanskem obdobju. Bursa ima tudi termalne kopeli, stare osmanske dvorce, palače in več muzejev. Karagöz in Hacivat iz igre senc temeljita na zgodovinskih osebnostih, ki sta živeli in umrli v Bursi v 14. stoletju.
Novo!!: Anatolija in Bursa · Poglej več »
Caciki
Caciki s kruhom Cacíki je omaka ali pomaka iz jogurta, naribanih, sesekljanih kumar in drobno narezanega česna, po izvoru iz Grčije.
Novo!!: Anatolija in Caciki · Poglej več »
Camponotus tergestinus
Camponotus tergestinus je vrsta mravlje, domnevno razširjena po večjem delu Srednje in Južne Evrope do juga Anatolije v azijskem delu Turčije.
Novo!!: Anatolija in Camponotus tergestinus · Poglej več »
Carigrad
Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.
Novo!!: Anatolija in Carigrad · Poglej več »
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Novo!!: Anatolija in Carigrajski arheološki muzej · Poglej več »
Carl Humann
Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Carl Humann · Poglej več »
Celovška cesta
Celovška cesta je ena najdaljših cest v Ljubljani in ena od štirih velikih ljubljanskih vpadnic.
Novo!!: Anatolija in Celovška cesta · Poglej več »
Celzova knjižnica
Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Celzova knjižnica · Poglej več »
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio
Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, imenovana tudi Martorana, je sedež župnije San Nicolò dei Greci (albansko Klisha e Shën Kollit së Arbëreshëvet), s pogledom na Piazza Bellini v Palermu, Sicilija, južna Italija.
Novo!!: Anatolija in Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio · Poglej več »
Cerkev sv. Nikolaja, Demre
Cerkev svetega Nikolaja je muzej in antična bizantinska grška cerkev v sodobnem mestu Demre, provinca Antalya, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Cerkev sv. Nikolaja, Demre · Poglej več »
Cezareja Mazaka
Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.
Novo!!: Anatolija in Cezareja Mazaka · Poglej več »
Ciper (otok)
Otok Ciper je otok v vzhodnem Sredozemskem morju južno od Anatolskega polotoka.
Novo!!: Anatolija in Ciper (otok) · Poglej več »
Ciriaco de' Pizzicolli
Ciriaco de' Pizzicolli ali Ciriaco iz Ankone je bil stalno potujoč italijanski humanist in antikvar, rojen v bogati trgovski družini v italijanskem jadranskem pristanišču Ankona, * 31. julij 1391, † 1453/1455.
Novo!!: Anatolija in Ciriaco de' Pizzicolli · Poglej več »
Cizre
Cizre (izg., kurdsko Cizîr ali Cizîra Botan, arabsko جزيرة ابن عمر: Jazīrat Ibn ʿUmar, sirsko ܓܙܝܪܐ: Gzirā ali Gziro) je mesto v turški provinci Şırnak v jugovzhodni Anatoliji na meji s Sirijo, nedaleč od tromeje Turčija-Sirija-Irak.
Novo!!: Anatolija in Cizre · Poglej več »
Damjan
Damjan je moško osebno ime.
Novo!!: Anatolija in Damjan · Poglej več »
Danišmendi
obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.
Novo!!: Anatolija in Danišmendi · Poglej več »
Darej I.
Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr. n. št., Susa.
Novo!!: Anatolija in Darej I. · Poglej več »
Darej III.
Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).
Novo!!: Anatolija in Darej III. · Poglej več »
Delfi
Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.
Novo!!: Anatolija in Delfi · Poglej več »
Denizli
Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Denizli · Poglej več »
Denizli (provinca)
Provinca Denizli je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Denizli (provinca) · Poglej več »
Devolska pogodba
Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.
Novo!!: Anatolija in Devolska pogodba · Poglej več »
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Novo!!: Anatolija in Dioniz · Poglej več »
Divriği
Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Divriği · Poglej več »
Diyarbakır (provinca)
Provinca Diyarbakır je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Diyarbakır (provinca) · Poglej več »
Dokimijski beli marmor
Dokimijski beli marmor je prosojen, drobnozrnat in zelo kompakten oziroma gost beli marmor visoke kvalitete.
Novo!!: Anatolija in Dokimijski beli marmor · Poglej več »
Dolina Ihlara
Dolina Ihlara leži 14 km vzdolž reke Melendiz, ki teče od Selime do vasi Ihlara.
Novo!!: Anatolija in Dolina Ihlara · Poglej več »
Domača kokoš
Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.
Novo!!: Anatolija in Domača kokoš · Poglej več »
Domestikos
Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.
Novo!!: Anatolija in Domestikos · Poglej več »
Dravska marka
(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.
Novo!!: Anatolija in Dravska marka · Poglej več »
Dristavični spreletavec
Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.
Novo!!: Anatolija in Dristavični spreletavec · Poglej več »
Družina Balyan
Družina Balyan je bila ugledna armenska družina v Osmanskem cesarstvu, ki so jo sestavljali dvorni arhitekti v službi osmanskih sultanov in drugih članov osmanske rodbine v 18.
Novo!!: Anatolija in Družina Balyan · Poglej več »
Druga bizantinsko-perzijska vojna
Druga bizantinsko-perzijska vojna (tudi bizantinsko-sasanidska vojna) je potekala med leti 602 oz.
Novo!!: Anatolija in Druga bizantinsko-perzijska vojna · Poglej več »
Druga križarska vojna
Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.
Novo!!: Anatolija in Druga križarska vojna · Poglej več »
Druga mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Druga mitriadska vojna (83–81 pr. n. št.), druga od treh vojn med Pontskim kraljestvom in Rimsko republiko.
Novo!!: Anatolija in Druga mitridatska vojna · Poglej več »
Drugi nicejski koncil
Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.
Novo!!: Anatolija in Drugi nicejski koncil · Poglej več »
Dude
Godec na dude Dúde so glasbilo (pihalo) z vrečastim rezervoarjem za zrak (meh), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več piščalmi.
Novo!!: Anatolija in Dude · Poglej več »
Dukas
Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.
Novo!!: Anatolija in Dukas · Poglej več »
Egejska vojvodina
Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Egejska vojvodina · Poglej več »
Egejsko morje
Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.
Novo!!: Anatolija in Egejsko morje · Poglej več »
Ejalet
Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.
Novo!!: Anatolija in Ejalet · Poglej več »
Ekoregija
Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.
Novo!!: Anatolija in Ekoregija · Poglej več »
Elektron (zlata zlitina)
'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7. stoletje pr. n. št. Broška; nekropola v Karmeirosu, Rodos, okoli 625–600 pr. n. š. Mumificirana moška glava, pokrita z elektronom; Stari Egipt Elektron (latinsko electrum iz grškega èlektron) je samorodna zlitina zlata in srebraHugh Chisholm, urednik (1911).
Novo!!: Anatolija in Elektron (zlata zlitina) · Poglej več »
Emar
Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.
Novo!!: Anatolija in Emar · Poglej več »
Eolci
Eolci so bili eno od štirih glavnih staroveških grških plemen.
Novo!!: Anatolija in Eolci · Poglej več »
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Novo!!: Anatolija in Epikur · Poglej več »
Erišum I.
Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov pa vedno z začetnico i - si je želel) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr.
Novo!!: Anatolija in Erišum I. · Poglej več »
Erzurum
Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.
Novo!!: Anatolija in Erzurum · Poglej več »
Erzurum (provinca)
Erzurum (zgodovinska imena: Arzen, Karin, Theodosiupolis ali Theodosiopolis med bizantinsko nadvlado) je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Erzurum (provinca) · Poglej več »
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Novo!!: Anatolija in Etruščani · Poglej več »
Etruščansko zlatarstvo
Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.
Novo!!: Anatolija in Etruščansko zlatarstvo · Poglej več »
Evfrat
Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.
Novo!!: Anatolija in Evfrat · Poglej več »
Evlija Čelebi
Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.
Novo!!: Anatolija in Evlija Čelebi · Poglej več »
Evnapij
Naslovnica dvojezične izdaje Evnapijeve Vitae sophistarum v grškem in latinskem jeziku Evnapij iz Sarda (grško) je bil poznoantični grški oziroma bizantinski sofist in zgodovinar iz 4.
Novo!!: Anatolija in Evnapij · Poglej več »
Evnomij iz Kizika
Evnomij iz Kizika (Eunōmios), eden izmed voditeljev skrajnega arijanizma (anomejstva ali evnomejstva), * okoli 333, Dakora, Kapadokija (Mala Azija oziroma sedanja osrednja Turčija), † okoli 393, Dakora.
Novo!!: Anatolija in Evnomij iz Kizika · Poglej več »
Evrazijski šakal
Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.
Novo!!: Anatolija in Evrazijski šakal · Poglej več »
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Novo!!: Anatolija in Evropa · Poglej več »
Fahredin Al Maan II.
Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.
Novo!!: Anatolija in Fahredin Al Maan II. · Poglej več »
Fanagorija
Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.
Novo!!: Anatolija in Fanagorija · Poglej več »
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Novo!!: Anatolija in Filipik Bardan · Poglej več »
Filistejci
Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.
Novo!!: Anatolija in Filistejci · Poglej več »
Florijan (rimski cesar)
Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.
Novo!!: Anatolija in Florijan (rimski cesar) · Poglej več »
Fokaja
Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Fokaja · Poglej več »
Fokas
Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5. oktober 610, Konstantinopel.
Novo!!: Anatolija in Fokas · Poglej več »
Francis Beaufort
Sir Francis Beaufort, irski kontraadmiral, * 27. maj 1774, † 17. december 1857.
Novo!!: Anatolija in Francis Beaufort · Poglej več »
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Novo!!: Anatolija in Frataraka · Poglej več »
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Novo!!: Anatolija in Friderik I. Barbarossa · Poglej več »
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Frigija · Poglej več »
Frigijščina
Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Frigijščina · Poglej več »
Fulcher iz Chartresa
Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Anatolija in Fulcher iz Chartresa · Poglej več »
Gaj Julij Cezar
Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Gaj Julij Cezar · Poglej več »
Galata
Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Galata · Poglej več »
Galatščina
Galatščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti v pokrajini Galatiji v Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Galatščina · Poglej več »
Galatija (rimska provinca)
Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.
Novo!!: Anatolija in Galatija (rimska provinca) · Poglej več »
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Novo!!: Anatolija in Galci · Poglej več »
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo. Dosegel je več vojaških zmag proti uzurpatorjem in germanskim plemenom, vendar ni mogel preprečiti odcepitve pomembnih provinc. Njegova petnajstletna vladavina je bila najdaljša v drugi polovici 3. stoletja. Rojen je bil v premožni in tradicionalno senatorski družini kot sin cesarja Valerijana in Mariniane. Valerijan je postal cesar septembra 253 in dal v Rimskem senatu Galiena povzdigniti v cezarja in avgusta. Valerijan je razdelil cesarstvo med njim in svojim sinom, pri čemer je Valerijan vladal na vzhodu, njegov sin pa na zahodu. Galien je leta 258 premagal uzurpatorja Ingenija in leta 259 uničil alemansko vojsko pri Mediolanu (sedanji Milano). Poraz in ujetje Valerijana v bitki s Sasanidi pri Edesi leta 260 sta Rimsko cesarstvo vrgla v kaos državljanske vojne. Oblast v celotnem cesarstvu je prevzel Galien. V letih 261–262 je premagal vzhodnega uzurpatorja Makrijana Majorja in Lucija Musija Emilijana, vendar ni uspel ustaviti nastajanja odcepljenega Galskega cesarstva pod generalom Postumom. Leta 268 se je v Mediolanu razglasil za cesarja uzurpator Avreol. Galien ga je v bitki pred mestom porazil in nato začel oblegati mesto. Galiena je med obleganjem do smrti zabodel njegov častnik in zarotnik Kekropij.
Novo!!: Anatolija in Galien · Poglej več »
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Novo!!: Anatolija in Galija · Poglej več »
Gazi II. Geraj
Gazi II.
Novo!!: Anatolija in Gazi II. Geraj · Poglej več »
Göbekli Tepe
Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.
Novo!!: Anatolija in Göbekli Tepe · Poglej več »
Göreme
Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.
Novo!!: Anatolija in Göreme · Poglej več »
Güzelyurt
Güzelyurt, nekdaj Gelveri, je mesto in okrožje province Aksaray v regiji osrednja Anatolija v Turčiji, 45 km oddaljeno od mesta Aksaray.
Novo!!: Anatolija in Güzelyurt · Poglej več »
Gelazij
Gelazij označuje več krščanskih zgodovinskih osebnosti, od katerih navedimo nekatere: Gelazij je lahko.
Novo!!: Anatolija in Gelazij · Poglej več »
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Novo!!: Anatolija in Genovska republika · Poglej več »
Geografija Cipra
Ciper je otok v vzhodni kotlini Sredozemskega morja.
Novo!!: Anatolija in Geografija Cipra · Poglej več »
Geografija Evrope
Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.
Novo!!: Anatolija in Geografija Evrope · Poglej več »
Geografija Irana
Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.
Novo!!: Anatolija in Geografija Irana · Poglej več »
Godfrej Bouillonski
Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.
Novo!!: Anatolija in Godfrej Bouillonski · Poglej več »
Gokovski zaliv
Gokovski zaliv (Gökova Körfezi) je 100 km dolg ozek zaliv v Egejskem morju med polotokom Bodrum in polotokom Datça v jugozahodni Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Gokovski zaliv · Poglej več »
Gordijan I.
Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.
Novo!!: Anatolija in Gordijan I. · Poglej več »
Gordijan II.
Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.
Novo!!: Anatolija in Gordijan II. · Poglej več »
Gornja Mezopotamija
Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Gornja Mezopotamija · Poglej več »
Goti
Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.
Novo!!: Anatolija in Goti · Poglej več »
Graden
Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.
Novo!!: Anatolija in Graden · Poglej več »
Granat
Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.
Novo!!: Anatolija in Granat · Poglej več »
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Novo!!: Anatolija in Grščina · Poglej več »
Grška temna doba
Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.
Novo!!: Anatolija in Grška temna doba · Poglej več »
Grško gledališče
Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.
Novo!!: Anatolija in Grško gledališče · Poglej več »
Grško-perzijske vojne
Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.
Novo!!: Anatolija in Grško-perzijske vojne · Poglej več »
Grško-turška vojna
Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.
Novo!!: Anatolija in Grško-turška vojna · Poglej več »
Gregor Födransperg - Fedr
Gregor Födransperg - Fedr, slovenski popotnik, pisec in fotograf, * 6. april 1972, Ljubljana.
Novo!!: Anatolija in Gregor Födransperg - Fedr · Poglej več »
Gregor Nazianški
Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.
Novo!!: Anatolija in Gregor Nazianški · Poglej več »
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Novo!!: Anatolija in Grki · Poglej več »
Grki na predrimskem Krimu
Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.
Novo!!: Anatolija in Grki na predrimskem Krimu · Poglej več »
Grobnica Kira Velikega
Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Grobnica Kira Velikega · Poglej več »
Grofija Edesa
Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.
Novo!!: Anatolija in Grofija Edesa · Poglej več »
Gruzijske kronike
''Gruzijske kronike'', različica kraljice Mariam. ''Gruzijske kronike'', različica kraljice Ane. Gruzijske kronike je uveljavljen prevod za glavno zbirko srednjeveških gruzijskih zgodovinskih besedil, znano pod imenom Kartlis Chovreba, dobesedno 'življenje Kartli'.
Novo!!: Anatolija in Gruzijske kronike · Poglej več »
Hajredin Barbarosa
Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4. julij 1546, Büyükdere, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Hajredin Barbarosa · Poglej več »
Hakkâri (provinca)
Provinca Hakkâri je provinca v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Hakkâri (provinca) · Poglej več »
Halafska kultura
Halafska kultura je zgodovinsko obdobje v severni Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6100 in 5100 pr.
Novo!!: Anatolija in Halafska kultura · Poglej več »
Halikarnas
Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Halikarnas · Poglej več »
Halkedon
Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Halkedon · Poglej več »
Halva
sličica Halva je slaščica poznana v vseh deželah arabskega sveta, sredozemlja, balkana, male Azije,centralne Azije in severne Afrike.
Novo!!: Anatolija in Halva · Poglej več »
Hamam
Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.
Novo!!: Anatolija in Hamam · Poglej več »
Hamidski bejlik
Hamidski bejlik, Hamidska dinastija ali krajše Hamidi (sodobno turško Hamidoğulları ali Hamidoğulları Beyliği) je bil eden od bejlikov, ki so nastali v 14.
Novo!!: Anatolija in Hamidski bejlik · Poglej več »
Hatščina
Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.
Novo!!: Anatolija in Hatščina · Poglej več »
Hati (Anatolija)
Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Hati (Anatolija) · Poglej več »
Hatuša
Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Hatuša · Poglej več »
Hatušili I.
Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.
Novo!!: Anatolija in Hatušili I. · Poglej več »
Hekataj
Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.
Novo!!: Anatolija in Hekataj · Poglej več »
Heladsko obdobje
Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.
Novo!!: Anatolija in Heladsko obdobje · Poglej več »
Henrik Flandrijski
Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.
Novo!!: Anatolija in Henrik Flandrijski · Poglej več »
Heraclea Cybistra
Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Heraclea Cybistra · Poglej več »
Heraklij
Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.
Novo!!: Anatolija in Heraklij · Poglej več »
Heraklit
Heraklit je lahko.
Novo!!: Anatolija in Heraklit · Poglej več »
Heraklit Mračni
Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.
Novo!!: Anatolija in Heraklit Mračni · Poglej več »
Herodot
Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.
Novo!!: Anatolija in Herodot · Poglej več »
Hetitščina
Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.
Novo!!: Anatolija in Hetitščina · Poglej več »
Hetiti
Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.
Novo!!: Anatolija in Hetiti · Poglej več »
Hevselski vrtovi
Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Hevselski vrtovi · Poglej več »
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine. Vroči izviri so se uporabljali kot zdravilišče že od 2. stoletja pred našim štetjem, z mnogimi strankami, ki so se tu zdravili ali umirali. Velika nekropola je napolnjena s sarkofagi, najbolj znan je Marcus Aurelius Ammianos, z reliefom, ki prikazuje najstarejši znan primer mehanizma z ročico in ojnico. Velike kopeli so bile zgrajene iz ogromnih kamnitih blokov brez uporabe cementa in so bile sestavljene iz različnih zaprtih ali odprtih odsekov, povezanih med seboj. V notranjoati so globoke niše, vključno s kopelmi, knjižnico in gimnazijo.
Novo!!: Anatolija in Hierapolis · Poglej več »
Hiksi
Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.
Novo!!: Anatolija in Hiksi · Poglej več »
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Novo!!: Anatolija in Himera iz Arezza · Poglej več »
Hiparh
Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.
Novo!!: Anatolija in Hiparh · Poglej več »
Holocen
Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.
Novo!!: Anatolija in Holocen · Poglej več »
Homer
Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Homer · Poglej več »
Hurijščina
Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.
Novo!!: Anatolija in Hurijščina · Poglej več »
Huriti
Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Huriti · Poglej več »
Iğdır (provinca)
Provinca Iğdır je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Vzhodni Anatolijai.
Novo!!: Anatolija in Iğdır (provinca) · Poglej več »
Ibn Batuta
Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24. februar 1304, Tanger, Maroko, † 1377, Maroko.
Novo!!: Anatolija in Ibn Batuta · Poglej več »
Idriej
Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.
Novo!!: Anatolija in Idriej · Poglej več »
III. legija Cirenajka
menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.
Novo!!: Anatolija in III. legija Cirenajka · Poglej več »
Ilkanat
Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.
Novo!!: Anatolija in Ilkanat · Poglej več »
Irenej Lyonski
Sveti Irenej Lyonski, apostolski oče, cerkveni oče, škof, mučenec, nasprotnik gnosticizma, * okoli 130, Smirna, Mala AzijaSeppelt –Löffler, Papstgeschichte, str.
Novo!!: Anatolija in Irenej Lyonski · Poglej več »
Irska gelščina
Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.
Novo!!: Anatolija in Irska gelščina · Poglej več »
Isa Čelebi
Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.
Novo!!: Anatolija in Isa Čelebi · Poglej več »
Islam
Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).
Novo!!: Anatolija in Islam · Poglej več »
Italijanski imperij
Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.
Novo!!: Anatolija in Italijanski imperij · Poglej več »
Ivan Asen I.
Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.
Novo!!: Anatolija in Ivan Asen I. · Poglej več »
Ivan Asen III.
Ivan Asen III. (bolgarsko Иван Асен III, tudi Йоан Асен III, Joan Asen III) je bil leta 1279-1280 bolgarski car, * 1259/1260, † 1303.
Novo!!: Anatolija in Ivan Asen III. · Poglej več »
Ivan Briennski
Ivan Briennski (francosko Jean de Brienne) znan tudi kot Ivan I. Jeruzalemski, je bil leta 1210-1225 kralj Jeruzalemskega kraljestva in leta 1229-1237 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * okoli 1170, † 27.
Novo!!: Anatolija in Ivan Briennski · Poglej več »
Ivan I. Cimisk
Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.
Novo!!: Anatolija in Ivan I. Cimisk · Poglej več »
Ivan II. Komnen
Ivan II.
Novo!!: Anatolija in Ivan II. Komnen · Poglej več »
Ivan III. Dukas Vatac
Ivan III.
Novo!!: Anatolija in Ivan III. Dukas Vatac · Poglej več »
Izak I. Komnen
Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.
Novo!!: Anatolija in Izak I. Komnen · Poglej več »
Izak II. Angel
Izak II.
Novo!!: Anatolija in Izak II. Angel · Poglej več »
Izavrija
Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.
Novo!!: Anatolija in Izavrija · Poglej več »
Izokrat
Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.
Novo!!: Anatolija in Izokrat · Poglej več »
Jafet
Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.
Novo!!: Anatolija in Jafet · Poglej več »
Jamhad
Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.
Novo!!: Anatolija in Jamhad · Poglej več »
Janez XI. Carigrajski
Janez XI.
Novo!!: Anatolija in Janez XI. Carigrajski · Poglej več »
Jazdegerd III.
Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.
Novo!!: Anatolija in Jazdegerd III. · Poglej več »
Jazigi
Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.
Novo!!: Anatolija in Jazigi · Poglej več »
Jeklo
Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.
Novo!!: Anatolija in Jeklo · Poglej več »
Jonci
Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.
Novo!!: Anatolija in Jonci · Poglej več »
Jonija
Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.
Novo!!: Anatolija in Jonija · Poglej več »
Josef Keil
Josef Keil, avstrijski zgodovinar, epigraf, arheolog in akademik, * 1878, Reichenberg (današnji Liberec v severni Bohemiji, Češka), † 1963, Dunaj.
Novo!!: Anatolija in Josef Keil · Poglej več »
Južna Evropa
Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.
Novo!!: Anatolija in Južna Evropa · Poglej več »
Južni sokol
Južni sokol (znanstveno ime Falco biarmicus) je ujeda iz družine sokolov.
Novo!!: Anatolija in Južni sokol · Poglej več »
Jugovzhodna Anatolija, Turčija
Jugovzhodna Anatolija Vzhodna Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v jugovzhodni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Jugovzhodna Anatolija, Turčija · Poglej več »
Jurij I. Terter
Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.
Novo!!: Anatolija in Jurij I. Terter · Poglej več »
Justinijan II.
Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4. november 711.
Novo!!: Anatolija in Justinijan II. · Poglej več »
Kalcedonski koncil
Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo). Sprejeli so tudi kalcedonsko veroizpoved. Tega koncila (in naslednjih) ne sprejema Koptska Cerkev, ki jo zaradi tega imenujemo tudi Predkalcedonska Cerkev in ima sedež v Aleksandriji.
Novo!!: Anatolija in Kalcedonski koncil · Poglej več »
Kalijev galun
Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2.
Novo!!: Anatolija in Kalijev galun · Poglej več »
Kamilo Prašnikar
Kamilo Prašnikar (tudi Camillo Praschniker), slovenski arheolog in akademik, * 13. oktober 1884, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 1. oktober 1949, Dunaj, Avstrija.
Novo!!: Anatolija in Kamilo Prašnikar · Poglej več »
Kanaan
Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.
Novo!!: Anatolija in Kanaan · Poglej več »
Kapadokija
Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.
Novo!!: Anatolija in Kapadokija · Poglej več »
Kapadokija (razločitev)
Kapadokija je lahko.
Novo!!: Anatolija in Kapadokija (razločitev) · Poglej več »
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Novo!!: Anatolija in Kapadokija (rimska provinca) · Poglej več »
Kar (rimski cesar)
Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Kar (rimski cesar) · Poglej več »
Kara Mustafa Paša
Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Kara Mustafa Paša · Poglej več »
Karaman
Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Karaman · Poglej več »
Karamanidi
Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.
Novo!!: Anatolija in Karamanidi · Poglej več »
Karamanlidi
Karamanlidi (grško Καραμανλήδες, Karamanlídes, turško Karamanlılar) ali preprosto Karamanli, so tradicionalno turško govoreče grško pravoslavno ljudstvo, ki izvira iz regije Karaman v Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Karamanlidi · Poglej več »
Karija
Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.
Novo!!: Anatolija in Karija · Poglej več »
Karijščina
Karijščina je izumrl anatolski jezik, ki se je govoril v antični Kariji med 7.
Novo!!: Anatolija in Karijščina · Poglej več »
Karkemiš
Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.
Novo!!: Anatolija in Karkemiš · Poglej več »
Karpas
Karpas, tudi Karpass, Karpaz ali Karpasia (Καρπασία; Karpaz) je podolgovat polotok prstaste oblike na severovzhodnem delu otoka Ciper v vzhodnem Sredozemlju.
Novo!!: Anatolija in Karpas · Poglej več »
Kars (provinca)
Kars je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob meji z Armenijo.
Novo!!: Anatolija in Kars (provinca) · Poglej več »
Kartlija
Kartlija (gruzinsko ქართლი, Kartli) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura).
Novo!!: Anatolija in Kartlija · Poglej več »
Karum
Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18. stoletja pr. n. št. Glavno središče trgovanja je bil karum Kaneš, zdaj Kültepe, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Karum · Poglej več »
Kasij Dion
Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.
Novo!!: Anatolija in Kasij Dion · Poglej več »
Kasiti
Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.
Novo!!: Anatolija in Kasiti · Poglej več »
Kaski
Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.
Novo!!: Anatolija in Kaski · Poglej več »
Katari
Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11. do 14. stoletja.
Novo!!: Anatolija in Katari · Poglej več »
Kavala
Kavala (Καβάλα, Kavála) je mesto v severni Grčiji, glavno obmorsko pristanišče vzhodne Makedonije in glavno mesto regionalne enote Kavala.
Novo!!: Anatolija in Kavala · Poglej več »
Kayseri
Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.
Novo!!: Anatolija in Kayseri · Poglej več »
Kılıç Arslan I.
Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.
Novo!!: Anatolija in Kılıç Arslan I. · Poglej več »
Kültepe
Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Kültepe · Poglej več »
Kejhusrev II.
Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.
Novo!!: Anatolija in Kejhusrev II. · Poglej več »
Kejkavus II.
Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.
Novo!!: Anatolija in Kejkavus II. · Poglej več »
Kejkubad I.
| type.
Novo!!: Anatolija in Kejkubad I. · Poglej več »
Kelti
keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.
Novo!!: Anatolija in Kelti · Poglej več »
Keltski jeziki
Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Anatolija in Keltski jeziki · Poglej več »
Kibela
Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.
Novo!!: Anatolija in Kibela · Poglej več »
Kikladi
Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.
Novo!!: Anatolija in Kikladi · Poglej več »
Kilič Arslan II.
Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.
Novo!!: Anatolija in Kilič Arslan II. · Poglej več »
Kilikija
Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.
Novo!!: Anatolija in Kilikija · Poglej več »
Kilikijska vrata
Kilikijska vrata. Kilikijska vrata (turško: Gülek Boğazı, prelaz Boğazı) so glavni prehod skozi gorovje Taurus v južni Turčiji, ki povezuje ravnice Kilikije na sredozemski obali z visoko anatolsko planoto v osrednji Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Kilikijska vrata · Poglej več »
Kir II.
''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.
Novo!!: Anatolija in Kir II. · Poglej več »
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Novo!!: Anatolija in Kizik · Poglej več »
Kizuvatna
Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan. Središče kraljestva je bilo mesto Kummanni. Nekateri deli kraljestva so bili kasneje znani kot Kilikija.
Novo!!: Anatolija in Kizuvatna · Poglej več »
Kjaksar
Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.
Novo!!: Anatolija in Kjaksar · Poglej več »
Klasična Grčija
Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.
Novo!!: Anatolija in Klasična Grčija · Poglej več »
Klavžar
Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.
Novo!!: Anatolija in Klavžar · Poglej več »
Klavdija
Klavdija je žensko osebno ime.
Novo!!: Anatolija in Klavdija · Poglej več »
Kleant
Kleant (tudi Kleantes) (starogrško Κλέανθης: Kléantes), starogrški stoični filozof, * 331 pr. n. št., Asos, primorska pokrajina Troda v Mali Aziji, † 231 pr. n. št. Kleant je živel okoli leta 280 pr. n. št. Bil je Aristarhov sodobnik.
Novo!!: Anatolija in Kleant · Poglej več »
Kleopatra (metulj)
Kleopatra (znanstveno ime Gonepteryx cleopatra) je vrsta metulja iz družine belinov, ki se pojavlja tudi v Sloveniji.
Novo!!: Anatolija in Kleopatra (metulj) · Poglej več »
Kleopatra (opera)
Kleopatra je opera v dveh dejanjih (devetih slikah) Danila Švare.
Novo!!: Anatolija in Kleopatra (opera) · Poglej več »
Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.
Novo!!: Anatolija in Kleopatra I. Sirijka · Poglej več »
Kneževina Antiohija
Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.
Novo!!: Anatolija in Kneževina Antiohija · Poglej več »
Koščični škratec
Koščični škratec (znanstveno ime Coenagrion ornatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Evropi in delu Jugozahodne Azije.
Novo!!: Anatolija in Koščični škratec · Poglej več »
Kolofon
Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.
Novo!!: Anatolija in Kolofon · Poglej več »
Komagena
Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Komagena · Poglej več »
Komatar
Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.
Novo!!: Anatolija in Komatar · Poglej več »
Komneni
Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.
Novo!!: Anatolija in Komneni · Poglej več »
Koncil v Piacenzi
Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).
Novo!!: Anatolija in Koncil v Piacenzi · Poglej več »
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Novo!!: Anatolija in Konrad III. Nemški · Poglej več »
Konstancij Klor
Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.
Novo!!: Anatolija in Konstancij Klor · Poglej več »
Konstans II.
Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.
Novo!!: Anatolija in Konstans II. · Poglej več »
Konstantin I. Veliki
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.
Novo!!: Anatolija in Konstantin I. Veliki · Poglej več »
Konstantin IV.
Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10. julij 685.
Novo!!: Anatolija in Konstantin IV. · Poglej več »
Konstantin IX. Monomah
Konstantin IX.
Novo!!: Anatolija in Konstantin IX. Monomah · Poglej več »
Konstantin V. Kopronim
Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.
Novo!!: Anatolija in Konstantin V. Kopronim · Poglej več »
Konstantin X. Dukas
Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.
Novo!!: Anatolija in Konstantin X. Dukas · Poglej več »
Konstantin XI. Paleolog
Konstantin XI.
Novo!!: Anatolija in Konstantin XI. Paleolog · Poglej več »
Konstantinopel
Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).
Novo!!: Anatolija in Konstantinopel · Poglej več »
Konstantinopelsko obzidje
Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Konstantinopelsko obzidje · Poglej več »
Konya (provinca)
Konya je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Konya (provinca) · Poglej več »
Kopenska vojska Osmanskega cesarstva
Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.
Novo!!: Anatolija in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Koriolan Cipiko
Koriolan Cipiko (tudi Koriolan Ćipiko in latinsko Coriolanus Ceppico ali Coriolanus Cepio), beneški plemič, hrvaški humanist, zgodovinar in vojak, * 1425, Trogir, † 1493, Trogir.
Novo!!: Anatolija in Koriolan Cipiko · Poglej več »
Kos (otok)
Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.
Novo!!: Anatolija in Kos (otok) · Poglej več »
Kozrav II.
Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.
Novo!!: Anatolija in Kozrav II. · Poglej več »
Kraljeva nekropola, Biblos
Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.
Novo!!: Anatolija in Kraljeva nekropola, Biblos · Poglej več »
Kraljevina Srbija (1217–1345)
Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.
Novo!!: Anatolija in Kraljevina Srbija (1217–1345) · Poglej več »
Kratka kronologija
Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.
Novo!!: Anatolija in Kratka kronologija · Poglej več »
Krez
Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr. n. št. do okoli 546 pr. n. št..
Novo!!: Anatolija in Krez · Poglej več »
Križarske države
Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.
Novo!!: Anatolija in Križarske države · Poglej več »
Križarske vojne
prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.
Novo!!: Anatolija in Križarske vojne · Poglej več »
Križarski grad
Kot križarski grad označujemo gradove in trdnjave, ki so bile povezane s križarskimi vojnami in so jih zgradili ali zasedli v Sveti deželi Križarji.
Novo!!: Anatolija in Križarski grad · Poglej več »
Križarski pohod na Varno
Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.
Novo!!: Anatolija in Križarski pohod na Varno · Poglej več »
Krum
Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.
Novo!!: Anatolija in Krum · Poglej več »
Ksenofan
Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.
Novo!!: Anatolija in Ksenofan · Poglej več »
Ksenofont
Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr. n. št., Antični Korint, Grčija.
Novo!!: Anatolija in Ksenofont · Poglej več »
Ktezij
Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.
Novo!!: Anatolija in Ktezij · Poglej več »
Kuššara
Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Kuššara · Poglej več »
Kumani
''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.
Novo!!: Anatolija in Kumani · Poglej več »
Kupelacija
Kupelacija je proces rafiniranja v metalurgiji, kjer se rude ali legirane kovine obdelajo pri zelo visokih temperaturah in imajo nadzorovane operacije za ločevanje plemenitih kovin, kot sta zlato in srebro, od navadnih kovin, kot so svinec, baker, cink, arzen, antimon ali bizmut, prisoten v rudi.
Novo!!: Anatolija in Kupelacija · Poglej več »
Kurdščina
Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.
Novo!!: Anatolija in Kurdščina · Poglej več »
Kurdistan
Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.
Novo!!: Anatolija in Kurdistan · Poglej več »
Kurunta
Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.
Novo!!: Anatolija in Kurunta · Poglej več »
Laodicea Combusta
Laodicea Combusta (starogrško, Laodikeia Katakekaumenê, "Zgorela Laodikeja") ali Laodicea (grško, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Laodicea Combusta · Poglej več »
Laodika II.
Laodika II. (starogrško, Laodíkē) je bila soproga Selevka II. Kalinika, vladarja Selevkidskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Laodika II. · Poglej več »
Larisa (ime)
Larisa je žensko osebno ime.
Novo!!: Anatolija in Larisa (ime) · Poglej več »
Latenska kultura
Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.
Novo!!: Anatolija in Latenska kultura · Poglej več »
Latinsko cesarstvo
Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.
Novo!!: Anatolija in Latinsko cesarstvo · Poglej več »
Leon III. Izavrijec
Leon III.
Novo!!: Anatolija in Leon III. Izavrijec · Poglej več »
Leon IV. Hazar
Leon IV.
Novo!!: Anatolija in Leon IV. Hazar · Poglej več »
Leon V. Armenec
Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.
Novo!!: Anatolija in Leon V. Armenec · Poglej več »
Leon VI. Modri
Leon VI.
Novo!!: Anatolija in Leon VI. Modri · Poglej več »
Leopardovka
Leopardovka (znanstveno ime Zamenis situla) je vrsta nestrupenih kač iz družine gožev, ki je endemična v delih Evrope, Male Azije in Kavkaza.
Novo!!: Anatolija in Leopardovka · Poglej več »
Letoon
Letoon (starogrško Λητῶον), včasih polatinjeno v Letoum, je bilo svetišče boginje Leto blizu starodavnega mesta Ksantos v Likiji v južni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Letoon · Poglej več »
Lev
Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.
Novo!!: Anatolija in Lev · Poglej več »
Libanon
Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.
Novo!!: Anatolija in Libanon · Poglej več »
Licinij I.
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal. Končno je bil premagan in ujet; ko je zopet hotel dvigniti vstajo, je bil umorjen v Solunu skupaj s svojim sinom Licinijem.
Novo!!: Anatolija in Licinij I. · Poglej več »
Lidija
Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu. Glavno mesto je bilo Sarde (Sardes) na reki Paktol, za katero so pravili, da je polna zlatega peska. V Lidiji so med prvimi začeli kovati kovance in njeno ime je postalo soznačnica za bogastvo, Sarde pa soznačnica za lepo mesto.
Novo!!: Anatolija in Lidija · Poglej več »
Lidija (razločitev)
Lidija je lahko.
Novo!!: Anatolija in Lidija (razločitev) · Poglej več »
Liguri
Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.
Novo!!: Anatolija in Liguri · Poglej več »
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Novo!!: Anatolija in Likaonija · Poglej več »
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Novo!!: Anatolija in Likija · Poglej več »
Likija in Pamfilija (rimska provinca)
Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Likija in Pamfilija (rimska provinca) · Poglej več »
Likijščina
Likijščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Anatolija in Likijščina · Poglej več »
Likijci
Likijci so bili anatolsko ljudstvo, ki je živelo v Likiji.
Novo!!: Anatolija in Likijci · Poglej več »
Lizimah
Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.
Novo!!: Anatolija in Lizimah · Poglej več »
Ljaramani
Ljaramani - tudi laramani (laramanë) - predstavljajo zgodovinsko versko skupnost, po narodnosti Albance, ki so v Osmanskem obdobju pripadali dvema ali več veram hkrati: eni doma, drugi v javnosti.
Novo!!: Anatolija in Ljaramani · Poglej več »
Ljudstva z morja
Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani. Ljudstva z morja so bili konfederacija pomorskih ljudstev, ki so v srednji in pozni bronasti dobi (1200–900 pr. n. št.) napadala Egipt in druge sredozemske regije.
Novo!!: Anatolija in Ljudstva z morja · Poglej več »
Loška zverca
Loška zverca (znanstveno ime Lestes virens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po večini Evrope in v nekaj sosednjih regijah.
Novo!!: Anatolija in Loška zverca · Poglej več »
Logotet
Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Logotet · Poglej več »
Logothetes tou dromou
Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Logothetes tou dromou · Poglej več »
Lozanski sporazum
Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.
Novo!!: Anatolija in Lozanski sporazum · Poglej več »
Lucij Ver
Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Lucij Ver · Poglej več »
Lukka
Položaj Lukka na jugozahodu Anatolije Lukka je hetitski izraz, ki se je od 2.
Novo!!: Anatolija in Lukka · Poglej več »
Luksor
Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.
Novo!!: Anatolija in Luksor · Poglej več »
Luvijščina
Luvijščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Anatolija in Luvijščina · Poglej več »
Luvijci
Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.
Novo!!: Anatolija in Luvijci · Poglej več »
Macesnova polonica
Macesnova polonica (znanstveno ime Aphidecta obliterata) je vrsta polonic, ki je razširjena po Evropa, evropskem delu Rusije, Kavkazu, Transkavkazu, Mali Aziji ter po delih Severne Amerike.
Novo!!: Anatolija in Macesnova polonica · Poglej več »
Magna Graecia
Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.
Novo!!: Anatolija in Magna Graecia · Poglej več »
Majski hrošč
Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Majski hrošč · Poglej več »
Makedonija (kraljestvo)
Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.
Novo!!: Anatolija in Makedonija (kraljestvo) · Poglej več »
Makedonija (rimska provinca)
Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.
Novo!!: Anatolija in Makedonija (rimska provinca) · Poglej več »
Maklen
Maklen ali poljski javor (znanstveno ime Acer campestre) je listopadno drevo iz družine javorov.
Novo!!: Anatolija in Maklen · Poglej več »
Mali Kavkaz
Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.
Novo!!: Anatolija in Mali Kavkaz · Poglej več »
Malik Šah I.
Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.
Novo!!: Anatolija in Malik Šah I. · Poglej več »
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Novo!!: Anatolija in Malteški viteški red · Poglej več »
Manisa (provinca)
Provinca Manisa je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Manisa (provinca) · Poglej več »
Manuel I. Komnen
Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Manuel I. Komnen · Poglej več »
Manuel II. Paleolog
Manuel II.
Novo!!: Anatolija in Manuel II. Paleolog · Poglej več »
Mardin
Mardin (kurdsko Mêrdîn, sirsko ܡܶܪܕܺܝܢ, osmansko arabsko ماردين, armensko Մարդին) je mesto v jugovzhodni Turčiji ob meji s Sirijo in upravno središče Province Mardin.
Novo!!: Anatolija in Mardin · Poglej več »
Marelica
Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).
Novo!!: Anatolija in Marelica · Poglej več »
Mari
Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.
Novo!!: Anatolija in Mari · Poglej več »
Mark Junij Brut
Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.
Novo!!: Anatolija in Mark Junij Brut · Poglej več »
Mark Tulij Cicero
Mark Tulij Cicero oz.
Novo!!: Anatolija in Mark Tulij Cicero · Poglej več »
Markos Vafeiadis
Markos Vafeiadis, grški politik, general in vrhovni poveljnik demokratične armade Grčije, * (?) 1906, Erzurum, Otomansko cesarstvo, † 23. februar 1992, Atene, Grčija.
Novo!!: Anatolija in Markos Vafeiadis · Poglej več »
Marmarsko morje
Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele. Površina morja je 11.655 km², od česar odpade 182 km² na otoke. V sredini doseže morje največjo globino okoli 1.261 m. Na vzhodu ga zaključuje Izmirski zaliv, na jugovzhodu pa zaliv Mudanya. Marmarsko morje deli Turčijo na evropski in azijski del, je torej na nek način tudi medcelinsko morje. V Marmarskem morju ležita dve skupini otokov, znani kot Prinčevi in Marmarski otoki. Slednji so znani po bogatih virih marmorja, po katerem je morje tudi dobilo ime (marmaros je grški izraz za marmor). Antično grško ime za to morje je Propontis (Προποντίς, -ίδος). Beseda je sestavljenka, pro- (pred) in pont- (morje); Grki so morali prepluti Marmarsko morje, da so prišli do Črnega morja. * Kategorija:Robna morja.
Novo!!: Anatolija in Marmarsko morje · Poglej več »
Maslama ibn Abd al-Malik
Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.
Novo!!: Anatolija in Maslama ibn Abd al-Malik · Poglej več »
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Novo!!: Anatolija in Medijsko cesarstvo · Poglej več »
Megido
Megido (hebrejsko מגידו, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.
Novo!!: Anatolija in Megido · Poglej več »
Mehmed I.
Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Mehmed I. · Poglej več »
Mehmed II. Osvajalec
Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.
Novo!!: Anatolija in Mehmed II. Osvajalec · Poglej več »
Mehmed IV.
Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.
Novo!!: Anatolija in Mehmed IV. · Poglej več »
Mehmed Paša Sokolović
Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Mehmed Paša Sokolović · Poglej več »
Melfi
Melfi (lukansko Mèlfe) je mesto in občina v južnoitalijanski pokrajino Potenza v deželi Bazilikata, na pol poti med Neapljem in Barijem.
Novo!!: Anatolija in Melfi · Poglej več »
Meliton Sardski
Iz Wikipedije, proste enciklopedije.
Novo!!: Anatolija in Meliton Sardski · Poglej več »
Menehmo
Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.
Novo!!: Anatolija in Menehmo · Poglej več »
Menkauhor
Menkauhor Kaju, znan tudi kot Ikauhor (helenizirano v, Menherês) je bil faraon Starega egipčanskega kraljestva.
Novo!!: Anatolija in Menkauhor · Poglej več »
Merv
Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12. stoletju nekaj časa največje mesto na svetu.. Pridobljeno 7. oktobra 2014. Prostor starodavnega Merva je od leta 1999 na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.
Novo!!: Anatolija in Merv · Poglej več »
Meshetski Turki
Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo. Turška prisotnost v Meshetiju se je začela s turško vojaško odpravo leta 1578, čeprav so se turška plemena naselila v regiji že v 11. in 12. stoletju. Meshetski Turki so sedaj zelo razpršeni po nekdanji Sovjetski zvezi (pa tudi v Turčiji in ZDA) zaradi prisilnih deportacij med 2. svetovno vojno. Tedaj se je Sovjetska zveza pripravljala na sprožitev pritiska proti Turčiji in Stalin je želel počistiti strateško turško prebivalstvo v Meshetiju, ki bi bil verjetno sovražen do sovjetskih namenov. Leta 1944 so meshetske Turke obtožili tihotapljenja, razbojništva in vohunjenja v sodelovanju s svojimi sorodniki čez turško mejo. Stalin jih je leta 1944 izgnal iz Gruzije in soočili so se z diskriminacijo in kršitvami človekovih pravic pred in po deportaciji. Približno 115.000 meshetskih Turkov so deportirali v Srednjo Azijo, pozneje pa se jih je le nekaj sto lahko vrnilo v Gruzijo, saj Gruzija ne dovoljuje repatriacije. Tisti, ki so se leta 1990 preselili v Ukrajino, so se naselili v barakarskih naseljih, kjer živijo sezonski delavci.
Novo!!: Anatolija in Meshetski Turki · Poglej več »
Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda
Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.
Novo!!: Anatolija in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda · Poglej več »
Mesto
Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.
Novo!!: Anatolija in Mesto · Poglej več »
Mesud II.
Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.
Novo!!: Anatolija in Mesud II. · Poglej več »
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Novo!!: Anatolija in Mezopotamija · Poglej več »
Michelangelo Zois
Michelangelo Zois (cójs), podjetnik in zemljiški gospod italijanskega rodu, * 14. marec 1694, Cacodelli, Berbenno, Italija, † 27. avgust 1777, Ljubljana.
Novo!!: Anatolija in Michelangelo Zois · Poglej več »
Mihael I. Komnen Dukas
Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.
Novo!!: Anatolija in Mihael I. Komnen Dukas · Poglej več »
Mihael II. Amorijec
Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.
Novo!!: Anatolija in Mihael II. Amorijec · Poglej več »
Mihael II. Asen
Mihael II.
Novo!!: Anatolija in Mihael II. Asen · Poglej več »
Mihael IX. Paleolog
Mihael IX.
Novo!!: Anatolija in Mihael IX. Paleolog · Poglej več »
Mihael VII. Dukas
Mihael VII.
Novo!!: Anatolija in Mihael VII. Dukas · Poglej več »
Mihael VIII. Paleolog
Mihael VIII.
Novo!!: Anatolija in Mihael VIII. Paleolog · Poglej več »
Mikenska doba
Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).
Novo!!: Anatolija in Mikenska doba · Poglej več »
Milas
Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Milas · Poglej več »
Milet
Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.
Novo!!: Anatolija in Milet · Poglej več »
Mimar Sinan
Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Mimar Sinan · Poglej več »
Minojska doba
Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Minojska doba · Poglej več »
Mitani
Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.
Novo!!: Anatolija in Mitani · Poglej več »
Mitridat VI. Pontski
Mítridat VI.
Novo!!: Anatolija in Mitridat VI. Pontski · Poglej več »
Mitridatske vojne
Mitridatske vojne, oboroženi spopadi med Rimsko republiko in Pontskim kraljestvom in njegovimi zavezniki na ozemlju Grčije, Male Azije in Bližnjega Vzhoda od leta 88 do 63 pr.
Novo!!: Anatolija in Mitridatske vojne · Poglej več »
Mlinar (hrošč)
Mlinar (znanstveno ime Polyphylla fullo) je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi, Severni Afriki in Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Mlinar (hrošč) · Poglej več »
Moab
Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁 Māʾab, arabsko مؤاب muʾāb, hebrejsko מוֹאָב, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.
Novo!!: Anatolija in Moab · Poglej več »
Modras
Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.
Novo!!: Anatolija in Modras · Poglej več »
Modri bleščavec
Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.
Novo!!: Anatolija in Modri bleščavec · Poglej več »
Mongolsko cesarstvo
Mongolsko cesarstvo oz.
Novo!!: Anatolija in Mongolsko cesarstvo · Poglej več »
Morska pena
Morska pena Morska pena ali sepiolit (s kemijsko formulo Mg4Si6O15(OH)2 • 6H2O) je hidrat magnezijevega silikata, ki se v naravi pojavlja v rečnih usedlinah in mineralnih žilah.
Novo!!: Anatolija in Morska pena · Poglej več »
Most čez Eurymedon
Most čez Eurymedon je bil poznorimski most čez reko Eurymedon (sodobna Köprüçay), blizu Aspendosa, v Pamfiliji v južni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Most čez Eurymedon · Poglej več »
Muavija I.
Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.
Novo!!: Anatolija in Muavija I. · Poglej več »
Muş (provinca)
Muş je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Muş (provinca) · Poglej več »
Muğla (provinca)
Provinca Muğla je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Muğla (provinca) · Poglej več »
Muladi
Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn. mūwalladūn ali mūwalladīn) so bili muslimani iberskega ali mešanega berberskega, arabskega in iberskega porekla, ki so v srednjem veku živeli v Al Andaluzu.
Novo!!: Anatolija in Muladi · Poglej več »
Murat I.
Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.
Novo!!: Anatolija in Murat I. · Poglej več »
Murat II.
Murat II. (osmansko turško مراد ثاني - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Murat II. · Poglej več »
Murat III.
Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Murat III. · Poglej več »
Murat IV.
Murat IV.
Novo!!: Anatolija in Murat IV. · Poglej več »
Muršili II.
Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.
Novo!!: Anatolija in Muršili II. · Poglej več »
Musa Čelebi
Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.
Novo!!: Anatolija in Musa Čelebi · Poglej več »
Muvatali II.
Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.
Novo!!: Anatolija in Muvatali II. · Poglej več »
Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina)
Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina) je 75 km zahodno od Soluna v Grčiji in je osredotočen na kraljeve grobnice, ki jih je zgradilo starodavno kraljestvo Makedonije v Ajgi.
Novo!!: Anatolija in Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina) · Poglej več »
Nabatejsko kraljestvo
Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.
Novo!!: Anatolija in Nabatejsko kraljestvo · Poglej več »
Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848
Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.
Novo!!: Anatolija in Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848 · Poglej več »
Natufijska kultura
Natufijska kultura je pozno epileolitska arheološka kultura, ki je v Levantu obstajala od približno 12.000 do 9.500 pr.
Novo!!: Anatolija in Natufijska kultura · Poglej več »
Navadna bogomolka
Navadna bogomolka (znanstveno ime Mantis religiosa) je plenilska vrsta žuželk iz reda bogomolk.
Novo!!: Anatolija in Navadna bogomolka · Poglej več »
Navadni frfotavček
Navadni frfotavček (znanstveno ime Leptidea sinapis) je dnevni metulj iz družine belinov.
Novo!!: Anatolija in Navadni frfotavček · Poglej več »
Navadni mali zvonček
Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček (znanstveno ime Galanthus nivalis) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.
Novo!!: Anatolija in Navadni mali zvonček · Poglej več »
Navadni netopir
Navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi, Mali Aziji in na Bližnjem Vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Navadni netopir · Poglej več »
Navadni polh
Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.
Novo!!: Anatolija in Navadni polh · Poglej več »
Nemanjići
Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.
Novo!!: Anatolija in Nemanjići · Poglej več »
Neolitska arhitektura
Neolitska arhitektura se nanaša na objekte, ki zajemajo bivališča in zavetišča od približno 10.000 do 2000 pr.
Novo!!: Anatolija in Neolitska arhitektura · Poglej več »
Neolitska revolucija
Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.
Novo!!: Anatolija in Neolitska revolucija · Poglej več »
Nevşehir
Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Nevşehir · Poglej več »
Nicopolis ad Istrum
Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.
Novo!!: Anatolija in Nicopolis ad Istrum · Poglej več »
Nikefor III. Botanijat
Nikefor III.
Novo!!: Anatolija in Nikefor III. Botanijat · Poglej več »
Nikejsko cesarstvo
Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Anatolija in Nikejsko cesarstvo · Poglej več »
Nikifor I. Logotet
Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.
Novo!!: Anatolija in Nikifor I. Logotet · Poglej več »
Nikolaj I. Ruski
Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.
Novo!!: Anatolija in Nikolaj I. Ruski · Poglej več »
Nikolaj iz Mire
Nikolaj iz Mire, znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija.
Novo!!: Anatolija in Nikolaj iz Mire · Poglej več »
Nikomedija
Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).
Novo!!: Anatolija in Nikomedija · Poglej več »
Nogajci
Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).
Novo!!: Anatolija in Nogajci · Poglej več »
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Novo!!: Anatolija in Normandija · Poglej več »
Novo mesto
Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.
Novo!!: Anatolija in Novo mesto · Poglej več »
Nuits-Saint-Georges
Nuits-Saint-Georges je naselje in občina v francoskem departmaju Côte-d'Or regije Burgundije.
Novo!!: Anatolija in Nuits-Saint-Georges · Poglej več »
Nur ad-Din
Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.
Novo!!: Anatolija in Nur ad-Din · Poglej več »
Obleganje Konstantinopla (626)
Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Obleganje Konstantinopla (626) · Poglej več »
Obleganje Nikeje
Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.
Novo!!: Anatolija in Obleganje Nikeje · Poglej več »
Obleganje Sigeta
Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.
Novo!!: Anatolija in Obleganje Sigeta · Poglej več »
Odeon (zgradba)
Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.
Novo!!: Anatolija in Odeon (zgradba) · Poglej več »
Oljka
Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.
Novo!!: Anatolija in Oljka · Poglej več »
Opeka
Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.
Novo!!: Anatolija in Opeka · Poglej več »
Ophrys caucasica
Ophrys caucasica je cvetoča rastlina iz družine kukavičevk, endemit Kavkaza.
Novo!!: Anatolija in Ophrys caucasica · Poglej več »
Orehov zavijač
Orehov zavijač (znanstveno ime Cydia amplana) je metulj iz družine listnih zavijačev.
Novo!!: Anatolija in Orehov zavijač · Poglej več »
Orhan I.
Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.
Novo!!: Anatolija in Orhan I. · Poglej več »
Orod II.
Orod II.
Novo!!: Anatolija in Orod II. · Poglej več »
Orontobat
Orontobat (grško: Orontobátes, staroperzijsko Aurandabad, perzijsko اورونتوباتس: Ubuntu Bates) je bil satrap (guverner) Karije v jugozahodni Mali Aziji, zadnji v službi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ni znano, † po 331 pr. n. št..
Novo!!: Anatolija in Orontobat · Poglej več »
Osman I.
Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.
Novo!!: Anatolija in Osman I. · Poglej več »
Osman II.
Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.
Novo!!: Anatolija in Osman II. · Poglej več »
Osman III.
Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Osman III. · Poglej več »
Osmani
Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).
Novo!!: Anatolija in Osmani · Poglej več »
Osmanska arhitektura
Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.
Novo!!: Anatolija in Osmanska arhitektura · Poglej več »
Osmanski kalifat
Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu. Osmanski kalifat je propadel zaradi postopne erozije moči Osmanskega cesarstva v odnosu do Zahodne Evrope in konca osmanske države kot posledice delitve Osmanskega cesarstva po mandatu Društva narodov. Abdulmedžid II., zadnji osmanski kalif, je svoj kalifski položaj zasedal še nekaj let po delitvi cesarstva s posvetnimi reformami Mustafe Kemala Atatürka in kasnejšim izgonom cesarske družine Osmanoğlu iz Turčije. Položaj kalifa je bil dokončno ukinjen leta 1924. Mustafa Kemal je položaj kalifa ponudil Ahmedu Šarifu as-Senusiju pod pogojem, da prebiva zunaj Turčije. Senussi je ponudbo zavrnil in potrdil svojo podporo Abdulmedžidu II.Özoğlu 2011, str. 5. Z ustanovitvijo bektaških in mevlevskih redov so zacveteli heterodoksni, sinkretični in mistični pristopi k islamu, kot je sufizem.
Novo!!: Anatolija in Osmanski kalifat · Poglej več »
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Novo!!: Anatolija in Osmansko cesarstvo · Poglej več »
Osrednja Anatolija, Turčija
Osrednja Anatolija Osrednja Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v osrednji Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Osrednja Anatolija, Turčija · Poglej več »
Osroena
|native_name.
Novo!!: Anatolija in Osroena · Poglej več »
Otočje
Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.
Novo!!: Anatolija in Otočje · Poglej več »
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Novo!!: Anatolija in Otokarji · Poglej več »
Padavinska senca
Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).
Novo!!: Anatolija in Padavinska senca · Poglej več »
Paflagonija
Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.
Novo!!: Anatolija in Paflagonija · Poglej več »
Pakor I.
Pakor I. Partski, sin partskega kralja Oroda II. in Laodike Komagenske, po nekaterih virih tudi očetov sovladar.
Novo!!: Anatolija in Pakor I. · Poglej več »
Palajščina
Palajščina je izumrl anatolski jezik.
Novo!!: Anatolija in Palajščina · Poglej več »
Paleologi
Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).
Novo!!: Anatolija in Paleologi · Poglej več »
Palestinska Sirija
Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).
Novo!!: Anatolija in Palestinska Sirija · Poglej več »
Palmirsko cesarstvo
Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.
Novo!!: Anatolija in Palmirsko cesarstvo · Poglej več »
Pamfilija
Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Novo!!: Anatolija in Pamfilija · Poglej več »
Papaflessas
Grigorios Dimitriou Dikaios-Flessas (Γρηγόριος ΔημητρίουΔικαίος-Φλέσσας; popularno znan kot Papaflessas), grški duhovnik in vladni uradnik, * 1788, Poliani, Mesenija, Osmanski imperij, † 25. maj 1825, Maniaki, Grčija Med grško osamosvojitveno vojno je postal ena njenih najvplivnejših osebnosti.
Novo!!: Anatolija in Papaflessas · Poglej več »
Papež Aleksander I.
Sveti Aleksander I., škof Rima, svetnik (in mučenec) rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št.
Novo!!: Anatolija in Papež Aleksander I. · Poglej več »
Papež Anicet
Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.
Novo!!: Anatolija in Papež Anicet · Poglej več »
Papež Benedikt IV.
Benedikt IV. (Papa Benedictus Quartus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † julij 903 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 1.
Novo!!: Anatolija in Papež Benedikt IV. · Poglej več »
Papež Janez VI.
Janez VI. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 655 Efez (Mala Azija, Bizantinsko cesarstvo) † 11. januar 705 Rim, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Papež Janez VI. · Poglej več »
Papež Sikst II.
Sveti Sikst II., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 215 n. št., Grčija, (Rimsko cesarstvo); † 6. avgust 257, v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Anatolija in Papež Sikst II. · Poglej več »
Papež Viktor I.
Sveti Viktor I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Leptis Magna (ali Tripolitanija Afrika), Rimsko cesarstvo); † okoli 199, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 28. julija.
Novo!!: Anatolija in Papež Viktor I. · Poglej več »
Paratetida
Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.
Novo!!: Anatolija in Paratetida · Poglej več »
Parisatis
Parisatis (perzijsko پروشات, Prošat, grško, Parisatis) je bila nezakonska hčerka perzijskeg kralja Artakserksa I. in Andije Babilonske, * 5.
Novo!!: Anatolija in Parisatis · Poglej več »
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Partsko cesarstvo · Poglej več »
Pasargad
Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.
Novo!!: Anatolija in Pasargad · Poglej več »
Patmos
Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Patmos · Poglej več »
Patras
Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.
Novo!!: Anatolija in Patras · Poglej več »
Patriarh
Patriarh (grško.
Novo!!: Anatolija in Patriarh · Poglej več »
Pavzanij (geograf)
Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.
Novo!!: Anatolija in Pavzanij (geograf) · Poglej več »
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Novo!!: Anatolija in Pelazgi · Poglej več »
Pentapolis
Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.
Novo!!: Anatolija in Pentapolis · Poglej več »
Peonija
Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.
Novo!!: Anatolija in Peonija · Poglej več »
Perdik
Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.
Novo!!: Anatolija in Perdik · Poglej več »
Perga
Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.
Novo!!: Anatolija in Perga · Poglej več »
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Novo!!: Anatolija in Pergament · Poglej več »
Pergamon
Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.
Novo!!: Anatolija in Pergamon · Poglej več »
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Novo!!: Anatolija in Pergamonski oltar · Poglej več »
Periklaz
Periklaz je kubična oblika magnezijevega oksida (MgO), ki se v naravi pojavlja v kontaktnih metamorfnih kamninah in je glavna komponenta večine bazičnih opek za oblaganje peči.
Novo!!: Anatolija in Periklaz · Poglej več »
Perzijščina
Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.
Novo!!: Anatolija in Perzijščina · Poglej več »
Pescenij Niger
Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.
Novo!!: Anatolija in Pescenij Niger · Poglej več »
Peter Krešimir IV.
Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.
Novo!!: Anatolija in Peter Krešimir IV. · Poglej več »
Peter Puščavnik
Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.
Novo!!: Anatolija in Peter Puščavnik · Poglej več »
Piksodar
Piksodar (grško: Piksódaros) je bil od leta 340 do 334 pr.
Novo!!: Anatolija in Piksodar · Poglej več »
Pismo Efežanom
Pismo Efežanom je deseta novozavezna knjiga, tradicionalno pripisano apostolu Pavlu.
Novo!!: Anatolija in Pismo Efežanom · Poglej več »
Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski)
Ignacijevo pismo Efežanom je pismo, ki ga pripisujejo Ignaciju Antiohijskemu, škofu iz Antiohije in je naslovljeno na cerkev v Efezu v Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski) · Poglej več »
Pismo Rimljanom
Pismo Rimljanom je prvo in najdaljše pismo v Novi zavezi, hkrati pa verjetno tudi najpomembnejše.
Novo!!: Anatolija in Pismo Rimljanom · Poglej več »
Pitagoreja
Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.
Novo!!: Anatolija in Pitagoreja · Poglej več »
Pithana
Pithana je bil kralj hatskega mesta Kuššara, ki je vladal v 17.
Novo!!: Anatolija in Pithana · Poglej več »
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Pizidija · Poglej več »
Planota
Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).
Novo!!: Anatolija in Planota · Poglej več »
Plovdiv
Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.
Novo!!: Anatolija in Plovdiv · Poglej več »
Podlesek
Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.
Novo!!: Anatolija in Podlesek · Poglej več »
Pokol na Hiosu
Pokol na Hiosu (v grščini: Η σφαγή της Χίου, grška izgovorjava) je bil poboj več deset tisoč Grkov s strani osmanskih čet med grško vojno za neodvisnost leta 1822 na otoku Hios.
Novo!!: Anatolija in Pokol na Hiosu · Poglej več »
Polikarp
Polikarp je moško osebno ime.
Novo!!: Anatolija in Polikarp · Poglej več »
Poliperhon
Poliperhon (grško, Polipérhon) je bil makedonski general, ki je služil Filipu II. Makedonskemu in njegovemu sinu Aleksandru Velikemu.
Novo!!: Anatolija in Poliperhon · Poglej več »
Polis
Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.
Novo!!: Anatolija in Polis · Poglej več »
Polotok
hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.
Novo!!: Anatolija in Polotok · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1001–1500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.
Novo!!: Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 1–500
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.
Novo!!: Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 1–500 · Poglej več »
Pomeni imen asteroidov: 501–1000
Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.
Novo!!: Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 501–1000 · Poglej več »
Pontsko gorovje
Pontsko gorovje (– »Severno anatolsko gorovje« ali Doğukaradeniz Dağlari – »Vzhodno črnomorsko gorovje«) je gorovje na severu Anatolije, ki se razprostira v dolžini približno 1000 km in tvori nežen dvojni zavoj ob vsej južni obali Črnega morja od Marmarskega morja proti vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Pontsko gorovje · Poglej več »
Povirni studenčar
Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.
Novo!!: Anatolija in Povirni studenčar · Poglej več »
Preproga
Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.
Novo!!: Anatolija in Preproga · Poglej več »
Pretorijanska prefektura Vzhod
Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Pretorijanska prefektura Vzhod · Poglej več »
Priključitev Krima v Rusko carstvo
Ivana Ajvazovskega: ''Prihod Katarine II. v Feodosijo'' Rusko carstvo je na pripojilo ozemlje Krima, ki je bilo dotlej neodvisen Krimski kanat.
Novo!!: Anatolija in Priključitev Krima v Rusko carstvo · Poglej več »
Prob
Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.
Novo!!: Anatolija in Prob · Poglej več »
Prodni paškratec
Prodni paškratec (znanstveno ime Erythromma lindenii) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Sredozemlju.
Novo!!: Anatolija in Prodni paškratec · Poglej več »
Protipapež Novacijan
Novacijan, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 200 Frigija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 258 Rim (Rimsko cesarstvo).
Novo!!: Anatolija in Protipapež Novacijan · Poglej več »
Prva križarska vojna
Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.
Novo!!: Anatolija in Prva križarska vojna · Poglej več »
Prva mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Prva mitriadska vojna (89–85 pr. n. št.), oborožen spor med Rimsko republiko in njenimi zavezniki na eni in Pontskim kraljestvom in uporniškimi grškimi polisi na drugi strani, ki je nastal zaradi širjenja rimske nadoblasti nad grškim prebivalstvom.
Novo!!: Anatolija in Prva mitridatska vojna · Poglej več »
Prva urska dinastija
Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.
Novo!!: Anatolija in Prva urska dinastija · Poglej več »
Ptolemaj I. Soter
Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Ptolemaj I. Soter · Poglej več »
Ptolemaj II. Filadelf
Ptolemaj II.
Novo!!: Anatolija in Ptolemaj II. Filadelf · Poglej več »
Radu III. Čedni
Radu III.
Novo!!: Anatolija in Radu III. Čedni · Poglej več »
Rajmond IV. Touluški
Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške. Naslov saint-gilleskega grofa je podedoval po očetu, naslov mejnega grofa Provanse pa je dobil leta 1094 po smrti Viljema Bertranda Provansalskega. Bil je trikrat poročen in dvakrat izobčen iz cerkve, ker se je poročil s svojo sestrično, s katero je imel sina Bertranda. Druga žena Matilda je bila hči sicilskega vladarja Rogerija I. Tretja žena Elvira je bila nezakonska hči kastiljskega kralja Alfonza VI., s katerim se je boril proti Mavrom. Na romanju v Jeruzalemu je bil že pred letom 1096. Na poziv papeža Urbana II. se je leta 1096 med prvimi pridružil križarski vojski. Udeležil se je vseh velikih bitk in obleganja Jeruzalema. Po zasedbi Jeruzalema so mu ponudili jeruzalemsko krono, vendar jo je odklonil.
Novo!!: Anatolija in Rajmond IV. Touluški · Poglej več »
Ramzes II.
Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.
Novo!!: Anatolija in Ramzes II. · Poglej več »
Rž
Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.
Novo!!: Anatolija in Rž · Poglej več »
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Novo!!: Anatolija in Ren · Poglej več »
Res gestae divi Augusti
Del Res Gestae Divi Augusti Res gestae divi Augusti (slovensko: Dejanja božanskega Avgusta), pogrebni napis prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana, ki v prvi osebi opisuje svoje življenje in dosežke.
Novo!!: Anatolija in Res gestae divi Augusti · Poglej več »
Rimska Armenija
Armenija je bila od konca 1.
Novo!!: Anatolija in Rimska Armenija · Poglej več »
Rimska provinca
Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn. provinciae), osnovna in do tetrarhije (okoli leta 296) največja ozemeljska in upravna enota rimskih posesti izven Italije.
Novo!!: Anatolija in Rimska provinca · Poglej več »
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Novo!!: Anatolija in Rimska republika · Poglej več »
Rimska vojska
Rimska vojska je ime za urejeno množico vojakov in drugih vojaških enot, ki so v času antičnega Rima služile Rimski republiki in pozneje Rimskem imperiju.
Novo!!: Anatolija in Rimska vojska · Poglej več »
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Novo!!: Anatolija in Rimsko cesarstvo · Poglej več »
Rjasta hrbtorožka
Rjasta hrbtorožka (znanstveno ime Notodonta dromedarius) je vrsta metulja iz družine hrbtorožk, ki poseljuje Evropo in Anatolijo.
Novo!!: Anatolija in Rjasta hrbtorožka · Poglej več »
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Novo!!: Anatolija in Rodos · Poglej več »
Rogač
Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.
Novo!!: Anatolija in Rogač · Poglej več »
Roman II.
Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.
Novo!!: Anatolija in Roman II. · Poglej več »
Rudarstvo
Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.
Novo!!: Anatolija in Rudarstvo · Poglej več »
Rumeli Hisarı
Rumeli Hisarı.
Novo!!: Anatolija in Rumeli Hisarı · Poglej več »
Rumelija
Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.
Novo!!: Anatolija in Rumelija · Poglej več »
Rumeni dren
Rumeni dren (znanstveno ime Cornus mas) je nizko listopadno drevo iz družine drenovk.
Novo!!: Anatolija in Rumeni dren · Poglej več »
Rumeni muškat
Rumeni muškat je bela sorta vinske trte in istoimensko vino, ki izvira iz Male Azije.
Novo!!: Anatolija in Rumeni muškat · Poglej več »
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Novo!!: Anatolija in Ruski imperij · Poglej več »
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Novo!!: Anatolija in Rusko-turška vojna (1877–1878) · Poglej več »
Sadjat
Sadjat II. (poslovenjeno Močni oče) je bil tretji kralj lidijske Mermnadske dinastije, ki je vladal od okoli 629-618 pr.
Novo!!: Anatolija in Sadjat · Poglej več »
Sahure
Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.
Novo!!: Anatolija in Sahure · Poglej več »
Samos
Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.
Novo!!: Anatolija in Samos · Poglej več »
Samostan Simonopetra
Samostan Simonopetra (grško, Simonópetra, dobesedno Simonova skala) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.
Novo!!: Anatolija in Samostan Simonopetra · Poglej več »
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Novo!!: Anatolija in Samuel Bolgarski · Poglej več »
Sanherib
Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.
Novo!!: Anatolija in Sanherib · Poglej več »
Sarah Aaronsohn
Sarah Aaronsohn, judovska vohunka, * 1890, Zikhron Ya'aqov, Izrael, † 9. oktober 1917, Zikhron Ya'aqov.
Novo!!: Anatolija in Sarah Aaronsohn · Poglej več »
Sardinci
Sardinci.
Novo!!: Anatolija in Sardinci · Poglej več »
Sarduri I.
Sarduri I. (armensko Սարդուրի Ա, Sarduri I) ali Sarduris, je bil od leta 834 pr.
Novo!!: Anatolija in Sarduri I. · Poglej več »
Sargon Akadski
Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.
Novo!!: Anatolija in Sargon Akadski · Poglej več »
Sargon II.
Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V. Zatrl je več uporov, podjarmil Izraelsko kraljestvo in leta 710 pr. n. št. Babilonijo, s čimer je ponovno združil Asirijo z njenim južnim rivalom. Državi sta bili ločeni od Hamurabijeve smrti leta 1750 pr. n. št. Novoasirska izgovarjava njegovega imena je bila domnevno /sargi:n(u)/ ali /sarga:n(u)/. Izgovarjava Sargon temelji na biblični obliki imena (סרגון), omenjenega v Izaija 20:1. Vladarska številka II. je sodobna, da bi se razlikoval od staroasirskega vladarja Sargona I. in še starejšega akadskega vladarja Sargona Starejšega.
Novo!!: Anatolija in Sargon II. · Poglej več »
Sasanidsko cesarstvo
|conventional_long_name.
Novo!!: Anatolija in Sasanidsko cesarstvo · Poglej več »
Satrap
Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.
Novo!!: Anatolija in Satrap · Poglej več »
Söğüt
Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.
Novo!!: Anatolija in Söğüt · Poglej več »
Sedem čudes starega veka
Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.
Novo!!: Anatolija in Sedem čudes starega veka · Poglej več »
Sedem grških modrecev
Nürnberški kroniki Sedem grških modrecev.
Novo!!: Anatolija in Sedem grških modrecev · Poglej več »
Seldžuško cesarstvo
Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.
Novo!!: Anatolija in Seldžuško cesarstvo · Poglej več »
Seldžuki
Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.
Novo!!: Anatolija in Seldžuki · Poglej več »
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Novo!!: Anatolija in Selevk II. Kalinik · Poglej več »
Selevk III. Keraun
Selevk III.
Novo!!: Anatolija in Selevk III. Keraun · Poglej več »
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Novo!!: Anatolija in Selevkidsko cesarstvo · Poglej več »
Selim II.
Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12. december 1574, Istanbul Na prestol je prišel leta 1566 po smrti očeta Sulejmana I..
Novo!!: Anatolija in Selim II. · Poglej več »
Selim III.
Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.
Novo!!: Anatolija in Selim III. · Poglej več »
Semiti
Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''. Semiti, semitska ljudstva ali semitske kulture (iz biblijskega Sem, hebrejsko שם) je naziv za etnično, kulturno ali rasno skupino, ki govori ali je govorila semitski jezik.
Novo!!: Anatolija in Semiti · Poglej več »
Sesklo
Sesklo (aromunsko Seshklu) je vas v Grčiji, blizu mesta Volos, mesta v občini Ajzonija.
Novo!!: Anatolija in Sesklo · Poglej več »
Severna Afrika
Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.
Novo!!: Anatolija in Severna Afrika · Poglej več »
Sevreška mirovna pogodba
Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.
Novo!!: Anatolija in Sevreška mirovna pogodba · Poglej več »
Seznam antičnih plemen v Iliriji
Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.
Novo!!: Anatolija in Seznam antičnih plemen v Iliriji · Poglej več »
Seznam astronomov
Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.
Novo!!: Anatolija in Seznam astronomov · Poglej več »
Seznam bizantinskih cesarjev
Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.
Novo!!: Anatolija in Seznam bizantinskih cesarjev · Poglej več »
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Novo!!: Anatolija in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji · Poglej več »
Seznam matematikov
Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.
Novo!!: Anatolija in Seznam matematikov · Poglej več »
Seznam morskih prelivov
Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.
Novo!!: Anatolija in Seznam morskih prelivov · Poglej več »
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Novo!!: Anatolija in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi · Poglej več »
Seznam sultanov Osmanskega cesarstva
Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.
Novo!!: Anatolija in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva · Poglej več »
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Novo!!: Anatolija in Side, Turčija · Poglej več »
Sir
Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.
Novo!!: Anatolija in Sir · Poglej več »
Sirska svilnica
Sirska svilnica (znanstveno ime Asclepias syriaca), tudi cigansko perje in pogovorno papagajka, je na zahodu priljubljena okrasna trajnica.
Novo!!: Anatolija in Sirska svilnica · Poglej več »
Sivas
Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).
Novo!!: Anatolija in Sivas · Poglej več »
Skalna arhitektura
Skalna arhitektura je ustvarjanje struktur, zgradb in skulptur z izkopom iz trdne kamnine tam, kjer se seveda pojavlja.
Novo!!: Anatolija in Skalna arhitektura · Poglej več »
Skilaks
Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.
Novo!!: Anatolija in Skilaks · Poglej več »
Skiri
Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.
Novo!!: Anatolija in Skiri · Poglej več »
Sloveni
Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.
Novo!!: Anatolija in Sloveni · Poglej več »
Slovenski eksonimi
Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.
Novo!!: Anatolija in Slovenski eksonimi · Poglej več »
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Novo!!: Anatolija in Smirna · Poglej več »
Sohrevardi
Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (شهابالدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.
Novo!!: Anatolija in Sohrevardi · Poglej več »
Spahije
Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.
Novo!!: Anatolija in Spahije · Poglej več »
Srebro
Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.
Novo!!: Anatolija in Srebro · Poglej več »
Sredozemlje
Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.
Novo!!: Anatolija in Sredozemlje · Poglej več »
Sredozemski kamenjak
Sredozemski kamenjak (znanstveno ime Sympetrum meridionale) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen na jugozahodnem delu Palearktike.
Novo!!: Anatolija in Sredozemski kamenjak · Poglej več »
Sredozemski lesketnik
Sredozemski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora meridionalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v Jugovzhodni Evropi.
Novo!!: Anatolija in Sredozemski lesketnik · Poglej več »
Sredozemsko morje
Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.
Novo!!: Anatolija in Sredozemsko morje · Poglej več »
Srna
Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.
Novo!!: Anatolija in Srna · Poglej več »
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Novo!!: Anatolija in Stari Egipt · Poglej več »
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Novo!!: Anatolija in Staro asirsko cesarstvo · Poglej več »
Starodavni Bližnji vzhod
Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.
Novo!!: Anatolija in Starodavni Bližnji vzhod · Poglej več »
Starogrška arhitektura
Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.
Novo!!: Anatolija in Starogrška arhitektura · Poglej več »
Starogrška keramika
Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.
Novo!!: Anatolija in Starogrška keramika · Poglej več »
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr. etruščine).
Novo!!: Anatolija in Staroitalska pisava · Poglej več »
Status quo ante bellum
Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.
Novo!!: Anatolija in Status quo ante bellum · Poglej več »
Stefan Lazarević
Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev. Njegovo vladanje in književna dela se včasih povezuje s prvimi znaki renesanse na srbskih ozemljih. Na vojaškem področju je uvedel viteške turnirje, sodobno vojaško taktiko in strelno orožje.
Novo!!: Anatolija in Stefan Lazarević · Poglej več »
Stiliho
Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.
Novo!!: Anatolija in Stiliho · Poglej več »
Stiren
Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.
Novo!!: Anatolija in Stiren · Poglej več »
Stratiot
Stratiot je bil v Bizancu vojak-kmet.
Novo!!: Anatolija in Stratiot · Poglej več »
Stratopedarches
Stratopedarchēs (– poveljnik ali gospodar tabora) je bil od 1.
Novo!!: Anatolija in Stratopedarches · Poglej več »
Sulejman Čelebi
Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.
Novo!!: Anatolija in Sulejman Čelebi · Poglej več »
Sulejman I.
Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.
Novo!!: Anatolija in Sulejman I. · Poglej več »
Sultanat Rum
Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas. Sultanat se je na svojem višku raztezal od Antalye in Alanye na sredozemski obali do Sinopa na obali Črnega morja, na vzhodu do jezera Van in na zahodu do Denizlija v zaledju Egejskega morja. Izraz Rum izhaja iz arabskega imena Rimskega oziroma Bizantinskega cesarstva. Seldžuki so svoj sultanat imenovali Rum, ker je nastal na ozemlju, ki so ga muslimanske vojske dolgo časa imele za rimsko oziroma bizantinsko. Sultanat je dosegel svoj višek v poznem 12. in zgodnjem 13. stoletju, ko so Seldžuki osvojili ključna bizantinska pristaniška mesta na sredozemski in črnomorski obali. V Anatoliji so z zgraditvijo mreže karavanaserajev pospeševali trgovanje z dobrinami od Irana in Srednje Azije do črnomorskih in sredozemskih pristanišč. Posebno tesne trgovske stike so imeli z Genovsko republiko, ki ae je začela razvijati v tistem času. Vedno bolj bogati sultanat je na vzhodu absorbiral druge turške države, ki so nastale po bitki pri Manzikertu leta 1071: Danišmende, Mengučekide, Saltukide in Ortokide. Seldžuški sultani so se uspešno upirali križarjem, ne pa tudi napreduječim Mongolom in leta 1243 so postali njihovi vazali. Država je kljub prizadevanjem, da se ohrani celovitost države, začela v drugi polovici 13. stoletja razpadati in je v prvem desetletju 14. stoletja popolnoma izginila. V zadnjih desetletjih obstoja je na ozemlju sultanata nastalo mnogo majhnih kneževin – bejlukov. Med njimi je začel prevladovati bejluk Osmana I., iz katerega se je kasneje razvilo Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Sultanat Rum · Poglej več »
Sveta Barbara
Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.
Novo!!: Anatolija in Sveta Barbara · Poglej več »
Sveti Andrej
Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov in velja za pomembnega krščanskega svetnika, * Betsajda ob Galilejskem jezeru; + 30. november ?, Patras, Grčija.
Novo!!: Anatolija in Sveti Andrej · Poglej več »
Sveti Pavel
Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.
Novo!!: Anatolija in Sveti Pavel · Poglej več »
Sveti Peter
Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.
Novo!!: Anatolija in Sveti Peter · Poglej več »
Sveti Sava
samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).
Novo!!: Anatolija in Sveti Sava · Poglej več »
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Novo!!: Anatolija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »
Svetonij
Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.
Novo!!: Anatolija in Svetonij · Poglej več »
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Novo!!: Anatolija in Svinec · Poglej več »
Tabriz
Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.
Novo!!: Anatolija in Tabriz · Poglej več »
Tagma (vojaška enota)
Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).
Novo!!: Anatolija in Tagma (vojaška enota) · Poglej več »
Tamga
Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.
Novo!!: Anatolija in Tamga · Poglej več »
Tarhuntaša
Tarhuntaša je bila v bronasti dobi mesto v Anatoliji, v hetitskih dokumentih omenjeno kot njihova prestolnica.
Novo!!: Anatolija in Tarhuntaša · Poglej več »
Tarz
Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.
Novo!!: Anatolija in Tarz · Poglej več »
Tatikij
Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.
Novo!!: Anatolija in Tatikij · Poglej več »
Taurus
Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.
Novo!!: Anatolija in Taurus · Poglej več »
Tešub
Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.
Novo!!: Anatolija in Tešub · Poglej več »
Tell Brak
Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.
Novo!!: Anatolija in Tell Brak · Poglej več »
Temistoklej
Temístoklej ali Temístokles (p), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.
Novo!!: Anatolija in Temistoklej · Poglej več »
Teodor
Teodor je moško osebno ime.
Novo!!: Anatolija in Teodor · Poglej več »
Teodor I. Laskaris
Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.
Novo!!: Anatolija in Teodor I. Laskaris · Poglej več »
Teodozij
Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.
Novo!!: Anatolija in Teodozij · Poglej več »
Teodozij III.
Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.
Novo!!: Anatolija in Teodozij III. · Poglej več »
Teofil (bizantinski cesar)
Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.
Novo!!: Anatolija in Teofil (bizantinski cesar) · Poglej več »
Teos
Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.
Novo!!: Anatolija in Teos · Poglej več »
Tervel
Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.
Novo!!: Anatolija in Tervel · Poglej več »
Tesalija
Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.
Novo!!: Anatolija in Tesalija · Poglej več »
Tetrarhija
Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.
Novo!!: Anatolija in Tetrarhija · Poglej več »
Tevkri
Tevkri (egipčansko Tjeker) so bili eno od Ljudstev z morja.
Novo!!: Anatolija in Tevkri · Poglej več »
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Novo!!: Anatolija in Tevtonski viteški red · Poglej več »
Tiana
Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Tiana · Poglej več »
Tiglat-Pileser I.
Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.
Novo!!: Anatolija in Tiglat-Pileser I. · Poglej več »
Tiglat-Pileser III.
Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.
Novo!!: Anatolija in Tiglat-Pileser III. · Poglej več »
Tile
Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.
Novo!!: Anatolija in Tile · Poglej več »
Timur Lenk
Timur (perzijsko تیمور, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.
Novo!!: Anatolija in Timur Lenk · Poglej več »
Timuridsko cesarstvo
Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.
Novo!!: Anatolija in Timuridsko cesarstvo · Poglej več »
Tod
Tod (arabsko,طود, aṭ-Ṭūd, egipčansko Djerty ali Ḏrty, starogrško Toufion, latinsko Tufium, koptsko Thouôt ali Tuot) je bil del staroegipčanskega mesta Simon Hayter:, Ancient Egypt Web Site.
Novo!!: Anatolija in Tod · Poglej več »
Togrul beg
Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.
Novo!!: Anatolija in Togrul beg · Poglej več »
Tomaž Slovan
Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Tomaž Slovan · Poglej več »
Tonzura
Rimska tonzura Tonzura (iz latinskega tonsura - striženje, britje) je delno ali popolno ostriženo ali obrito teme glave kot znak verske pobožnosti in ponižnosti.
Novo!!: Anatolija in Tonzura · Poglej več »
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Novo!!: Anatolija in Toskana · Poglej več »
Tračanščina
Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.
Novo!!: Anatolija in Tračanščina · Poglej več »
Trapezundsko cesarstvo
Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.
Novo!!: Anatolija in Trapezundsko cesarstvo · Poglej več »
Trave
Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.
Novo!!: Anatolija in Trave · Poglej več »
Trebonijan Gal
Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.
Novo!!: Anatolija in Trebonijan Gal · Poglej več »
Tretja križarska vojna
Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.
Novo!!: Anatolija in Tretja križarska vojna · Poglej več »
Tretja mitridatska vojna
Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Tretja mitridatska vojna (73-63 pr. n. št.), zadnja in najdaljša vojna med Mitridatom VI. Pontskim in njegovimi zavezniki in Rimsko republiko.
Novo!!: Anatolija in Tretja mitridatska vojna · Poglej več »
Trgovska pot
Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.
Novo!!: Anatolija in Trgovska pot · Poglej več »
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Troada · Poglej več »
Troja
Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.
Novo!!: Anatolija in Troja · Poglej več »
Trojanska vojna
''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.
Novo!!: Anatolija in Trojanska vojna · Poglej več »
Trokrpi javor
Trokrpi javor (znanstveno ime Acer monspessulanum) je listopadno drevo iz družine sapindovk.
Novo!!: Anatolija in Trokrpi javor · Poglej več »
Tudhalija I.
Tudhalija I., včasih tudi Tudhalija II.
Novo!!: Anatolija in Tudhalija I. · Poglej več »
Tukulti-Ninurta I.
Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.
Novo!!: Anatolija in Tukulti-Ninurta I. · Poglej več »
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Novo!!: Anatolija in Turčija · Poglej več »
Turščina
Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.
Novo!!: Anatolija in Turščina · Poglej več »
Turkmenistan
Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.
Novo!!: Anatolija in Turkmenistan · Poglej več »
Ubaidsko obdobje
Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.
Novo!!: Anatolija in Ubaidsko obdobje · Poglej več »
Uglješa Mrnjavčević
Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.
Novo!!: Anatolija in Uglješa Mrnjavčević · Poglej več »
Uhna
Uhna ali Unaš (hetitsko mU-uḫ-na-aš) je bil kralj starodavne anatolske mestne države Zalpuva, ki je vladal v 17.
Novo!!: Anatolija in Uhna · Poglej več »
Ullikummi
Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.
Novo!!: Anatolija in Ullikummi · Poglej več »
Umirajoči Galačan
Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.
Novo!!: Anatolija in Umirajoči Galačan · Poglej več »
Urartščina
Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.
Novo!!: Anatolija in Urartščina · Poglej več »
Valens
Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.
Novo!!: Anatolija in Valens · Poglej več »
Valerijan (rimski cesar)
Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.
Novo!!: Anatolija in Valerijan (rimski cesar) · Poglej več »
Vali (naslov)
Auguste Couder (1841): ''Mehmed Ali, podkralj Egipta Rustam kan, safavidski podkralj Kraljevine Kartli, Gruzija Vali (iz arabskega والي Wālī) je uradniški naslov, ki se je v islamskem svetu, vključno s Kalifatom in Osmanskim cesarstvom, uporabljal za naslavljanje guvernerjev upravnih enot.
Novo!!: Anatolija in Vali (naslov) · Poglej več »
Varjagi
''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.
Novo!!: Anatolija in Varjagi · Poglej več »
Velika ideja
Velika ideja (grško Μεγάλη Ιδέα; Megali Idea) je politična ideja o združitvi vseh zgodovinsko grških ozemelj v eno državo.
Novo!!: Anatolija in Velika ideja · Poglej več »
Veliki tektonski jarek
Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.
Novo!!: Anatolija in Veliki tektonski jarek · Poglej več »
Veneti
Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.
Novo!!: Anatolija in Veneti · Poglej več »
Vera na Kosovu
Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu. Vera na Kosovu je ločena od države.
Novo!!: Anatolija in Vera na Kosovu · Poglej več »
Vergina
Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.
Novo!!: Anatolija in Vergina · Poglej več »
Vetranion
Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.
Novo!!: Anatolija in Vetranion · Poglej več »
Višeslav
Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.
Novo!!: Anatolija in Višeslav · Poglej več »
Viljem Polak
Viljem Polak, slovenski poslovnež in mecen,* 7. april 1843, Tržič, Avstrijsko cesarstvo, † 29. marec 1908, Ljubljana, Avstro-Ogrska.
Novo!!: Anatolija in Viljem Polak · Poglej več »
Vinčanska kultura
Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.
Novo!!: Anatolija in Vinčanska kultura · Poglej več »
Vlad III. Drakula
Vlad III.
Novo!!: Anatolija in Vlad III. Drakula · Poglej več »
Vojna na Bližnjem vzhodu
Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Vojna na Bližnjem vzhodu · Poglej več »
Voluzijan
Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.
Novo!!: Anatolija in Voluzijan · Poglej več »
Vrtnica
Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.
Novo!!: Anatolija in Vrtnica · Poglej več »
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Novo!!: Anatolija in Vseevropsko cestno omrežje · Poglej več »
Vzhodna filozofija
Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.
Novo!!: Anatolija in Vzhodna filozofija · Poglej več »
Vzhodnorimske zastave in simboli
Za večino časa svojega obstoja vzhodnorimsko cesarstvo ni uporabljalo plemiške fevdalne heraldike, kot v zahodnoevropskih državah.
Novo!!: Anatolija in Vzhodnorimske zastave in simboli · Poglej več »
Yazılıkaya
Yazılıkaya (v turščini vpisana skala) je bilo svetišče Hatuše (danes vas Boğazköy), glavnega mesta Hetitskega imperija, leži danes v provinci Corum, Turčija.
Novo!!: Anatolija in Yazılıkaya · Poglej več »
Zagreb
Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.
Novo!!: Anatolija in Zagreb · Poglej več »
Zalpuva
Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.
Novo!!: Anatolija in Zalpuva · Poglej več »
Zeleni robidar
Zeleni robidar (znanstveno ime Callophrys rubi) je majhen metulj iz družine modrinov, ki je razširjen tudi v Sloveniji.
Novo!!: Anatolija in Zeleni robidar · Poglej več »
Zemlja
Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.
Novo!!: Anatolija in Zemlja · Poglej več »
Zenobija
Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.
Novo!!: Anatolija in Zenobija · Poglej več »
Zenon (bizantinski cesar)
Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.
Novo!!: Anatolija in Zenon (bizantinski cesar) · Poglej več »
Zgodovina arhitekture
Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina arhitekture · Poglej več »
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Armenije · Poglej več »
Zgodovina carinske službe na Slovenskem
Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina carinske službe na Slovenskem · Poglej več »
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Irana · Poglej več »
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Italije · Poglej več »
Zgodovina Rimskega cesarstva
Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva · Poglej več »
Zgodovina Severne Makedonije
Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Severne Makedonije · Poglej več »
Zgodovina Srbije
Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina Srbije · Poglej več »
Zgodovina umetnosti
Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.
Novo!!: Anatolija in Zgodovina umetnosti · Poglej več »
Zichy
Zichy, Družina Zichy, tudi Ziči, je madžarska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam na Ogrskem in v Avstro-ogrski monarhiji. Bila je močna v sredini novega veka, zlasti v času pred in med Prvo svetovno vojno. Imela je posesti Kaloški grad na Madžarskem, pa tudi na Slovenskem, zlasti v okolici Beltincev, kjer je sorazmerno dobro ohranjen Beltinski dvorec in cerkev sv. Ladislava z njihovo grobnico. Skozi zgodovino so dali lepo število pomembnih verskih, kulturnih in političnih osebnosti. Družina se je skozi zgodovino delila na več vej, od katerih nekatere obstajajo še danes zlasti v Avstriji, Nemčiji in ZDA-ju.
Novo!!: Anatolija in Zichy · Poglej več »
Zimsko spanje (film)
Zimsko spanje je turški dramski film iz leta 2014, ki ga je režiral Nuri Bilge Ceylan in zanj napisal scenarij skupaj z ženo Ebru Ceylan ter temelji na kratki zgodbi Žena Antona Čehova in pod-zapletu v romanu Bratje Karamazovi Fjodora Dostojevskega.
Novo!!: Anatolija in Zimsko spanje (film) · Poglej več »
Zlatopikasti moškatnik
Zlatopikasti moškatnik (znanstveno ime Calosoma auropunctatum) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih živalskih vrst.
Novo!!: Anatolija in Zlatopikasti moškatnik · Poglej več »
Zrcalo
Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.
Novo!!: Anatolija in Zrcalo · Poglej več »
1. Petrovo pismo
Prvo Petrovo pismo je eno izmed sedmih katoliških pisemKatoliška pisma so pisma, namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim.
Novo!!: Anatolija in 1. Petrovo pismo · Poglej več »
1071
1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Anatolija in 1071 · Poglej več »
110 Lidija
110 Lidija (mednarodno ime 110 Lydia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Anatolija in 110 Lidija · Poglej več »
1190
1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Anatolija in 1190 · Poglej več »
1239
1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Anatolija in 1239 · Poglej več »
133 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Anatolija in 133 pr. n. št. · Poglej več »
15. maj
15.
Novo!!: Anatolija in 15. maj · Poglej več »
1919
1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.
Novo!!: Anatolija in 1919 · Poglej več »
1922
1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Anatolija in 1922 · Poglej več »
1939
1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Novo!!: Anatolija in 1939 · Poglej več »
1973
1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Novo!!: Anatolija in 1973 · Poglej več »
220
220 (CCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Novo!!: Anatolija in 220 · Poglej več »
223 pr. n. št.
Brez opisa.
Novo!!: Anatolija in 223 pr. n. št. · Poglej več »
228 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št. 190. pr. n. št. 180. pr. n. št. 170. pr. n. št. Leta: 233 pr. n. št. 232 pr. n. št. 231 pr. n. št. 230 pr. n. št. 229 pr. n. št. - 228 pr.
Novo!!: Anatolija in 228 pr. n. št. · Poglej več »
246 Asporina
246 Asporina (mednarodno ime je tudi 246 Asporina) je asteroid tipa R v glavnem asteroidnem pasu.
Novo!!: Anatolija in 246 Asporina · Poglej več »
26. avgust
26.
Novo!!: Anatolija in 26. avgust · Poglej več »
277 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. Leta: 282 pr. n. št. 281 pr. n. št. 280 pr. n. št. 279 pr. n. št. 278 pr. n. št. - 277 pr.
Novo!!: Anatolija in 277 pr. n. št. · Poglej več »
278 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. Leta: 283 pr. n. št. 282 pr. n. št. 281 pr. n. št. 280 pr. n. št. 279 pr. n. št. - 278 pr.
Novo!!: Anatolija in 278 pr. n. št. · Poglej več »
287 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. Leta: 292 pr. n. št. 291 pr. n. št. 290 pr. n. št. 289 pr. n. št. 288 pr. n. št. - 287 pr.
Novo!!: Anatolija in 287 pr. n. št. · Poglej več »
36 pr. n. št.
36 pr.
Novo!!: Anatolija in 36 pr. n. št. · Poglej več »
387 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. Leta: 392 pr. n. št. 391 pr. n. št. 390 pr. n. št. 389 pr. n. št. 388 pr. n. št. - 387 pr.
Novo!!: Anatolija in 387 pr. n. št. · Poglej več »
396 Eolija
396 Eolija (mednarodno ime je 396 Aeolia) je asteroid tipa Xe (po SMASS) v asteroidnem pasu.
Novo!!: Anatolija in 396 Eolija · Poglej več »
5. tisočletje pr. n. št.
V petem tisočletju pr.
Novo!!: Anatolija in 5. tisočletje pr. n. št. · Poglej več »
7. tisočletje pr. n. št.
V sedmem tisočletju pr.
Novo!!: Anatolija in 7. tisočletje pr. n. št. · Poglej več »
8. tisočletje pr. n. št.
* Poljedelstvo se je razširilo po Anatoliji in Rodovitnem polmesecu.
Novo!!: Anatolija in 8. tisočletje pr. n. št. · Poglej več »
80. pr. n. št.
80.
Novo!!: Anatolija in 80. pr. n. št. · Poglej več »
887 Alinda
887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.
Novo!!: Anatolija in 887 Alinda · Poglej več »