OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 850 odnosi: 'Ain Ghazal, Ašdod, Ašikpašazade, Ašur, Ašurnasirpal II., Abasidski kalifat, Adıyaman (provinca), Afrika, Afrodizija, Afyonkarahisar (provinca), Agripa (astronom), Ahaja, Ahajci (Homer), Ahemenidsko cesarstvo, Ahmed II., Ajas paša, Ajdinski emirat, Akvatinta, Al-Adil I., Al-Jazari, Al-Valid I., Alalah, Alanya, Aleksander Afrodizijski, Aleksander Veliki, Aleksej I. Komnen, Aleksej II. Komnen, Aleksej III. Angel, Aleksiada, Alişar Hüyük, Alkibiad, Almandin, Alp Arslan, Alpidska orogeneza, Altajski jeziki, Aman, Amarnsko obdobje, Amazonke, Anaksagora, Anastazij II., Anatolska planota, Anatolski jeziki, Anatolski ovčar, Androga, Andronik II. Paleolog, Andronik III. Paleolog, Ankara, Ankara (provinca), Antalya, Antón Lamazares, ... Razširi indeks (800 več) » « Shrink indeks

'Ain Ghazal

'Ayn Ghazal (ʿayn ġazāl عين غزال") je neolitsko arheološko najdišče v metropolitanskem območju Amana v Jordaniji, približno 2 km severozahodno od civilnega letališča Aman.

Poglej Anatolija in 'Ain Ghazal

Ašdod

Ašdod (hebrejsko אַשְׁדּוֹד, arabsko أَشْدُود Ašdud ali إِسْدُود Išdud) je šesto največje mesto in največje pristanišče v Izraelu.

Poglej Anatolija in Ašdod

Ašikpašazade

Ašikpašazade ali derviš Ahmed (turško Aşıkpaşazade Derviş Ahmet Âşıkî), bolj znan po svojem psevdonimu Ašiki in družinskem imenu Ašikpašazade, je bil osmanski zgodovinar, viden predstavnik zgodnjega osmanskega zgodovinopisja, * 1400, Manisa, † 1484, Konstantinopel Bil je pravnuk mističnega pesnika, derviša Ašik Paše (1272–1333).

Poglej Anatolija in Ašikpašazade

Ašur

Ašur (akadsko Aššur, asirsko Aššur, asirsko novoaramejsko Ātûr, hebrejsko אַשּׁוּר‎, arabsko آشور‎, kurdsko Asûr), znan tudi kot Qal'at Sherqat in Kalah Shergat, je mesto Novoasirskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Ašur

Ašurnasirpal II.

Ašur-nasir-pal II. (transliteracija Aššur-nāṣir-apli, Ašur je varuh (svojega) dediča je bil kralj Asirije, ki je vladal od leta 883 do 859 pr. n. št., * okoli 915-910 pr. n. št., okoli 859 pr. n. št. Na asirskem prestolu je nasledil svojega očeta Tukulti-Ninurto II.

Poglej Anatolija in Ašurnasirpal II.

Abasidski kalifat

Abadidski kalifat (arabsko الخلافة العباسية, DIN al-Khilāfah al-'Abbāsīyyah) je bil tretji islamski kalifat po preroku Mohamedu.

Poglej Anatolija in Abasidski kalifat

Adıyaman (provinca)

Adıyaman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Adıyaman (provinca)

Afrika

Áfrika (pogovorno črna celina, tudi tropska celina) je za Azijo druga največja celina, tako po površini kot po prebivalstvu.

Poglej Anatolija in Afrika

Afrodizija

Afrodizija (starogrško Ἀφροδισιάς, Afrodisiás)"Aphrodisias".

Poglej Anatolija in Afrodizija

Afyonkarahisar (provinca)

Provinca Afyonkarahisar, tudi enostavno Afyon, je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Afyonkarahisar (provinca)

Agripa (astronom)

Agripa (Agríppa) starogrški astronom, * okoli 40, † 110.

Poglej Anatolija in Agripa (astronom)

Ahaja

Položaj Ahaje v rimskem imperiju Ahaja (/ əkiːə /) ali Achaia (/ əkaɪə /), včasih prečrkovano iz grščine Akhaia (grško: Αχαΐα Achaia), je ena od območnih enot Grčije.

Poglej Anatolija in Ahaja

Ahajci (Homer)

Patrokla Ahajci (starogrško Ahaioí, slovensko Ahajci ali iz Ahaje) je bilo eno od skupnih imen Grkov v Homerjevi Iliadi in Odiseji.

Poglej Anatolija in Ahajci (Homer)

Ahemenidsko cesarstvo

Ahemenidsko Perzijsko cesarstvo (perzijsko: هخامنشیان, staroperzijski Haxâmanešiyan) je bilo prvo Perzijsko cesarstvo, ki je od leta 550.

Poglej Anatolija in Ahemenidsko cesarstvo

Ahmed II.

Ahmed II. je bil 21.

Poglej Anatolija in Ahmed II.

Ajas paša

Ajas paša (? - Anatolija, Visoko, 1486) je bil bosanski sandžak-beg in sandžak-beg Hercegovskega sandžaka ter sandžak-beg v Kjustendilu, kulturni mecen, kasneje paša v osmanski službi.

Poglej Anatolija in Ajas paša

Ajdinski emirat

Ajdinski emirat (turško Aydınoğulları Beyliği), Ajdinidi ali Ajdinska dinastija (tuško Aydınoğulları) je bil eden od anatolskih bejlukov, znan po pomorskem piratstvu.

Poglej Anatolija in Ajdinski emirat

Akvatinta

Akvatinta je tehnika globokega tiska, različica jedkanja, ki ustvarja področja tona in ne črt.

Poglej Anatolija in Akvatinta

Al-Adil I.

Al-Adil I. (arabsko الملك العادل سيف الدين أبو بكر بن أيوب,‎ al-Malik al-Adil Sajf ad-Din Abu-Bakr Ahmed ibn Nadžm ad-Din Ajub, slovensko Ahmed, sin Nadžma ad-Din Ajuba, oče Bakra, pravični kralj, meč vere, ali kratko العادل) je bil četrti sultan Egipta in Sirije, brat sultana Saladina, ustanovitelja Sultanata Egipt in Ajubidske dinastije, * junij 1145, † 31.

Poglej Anatolija in Al-Adil I.

Al-Jazari

Al-Jazari, iraški učenjak, izumitelj, strojni inženir, obrtnik, umetnik in matematik iz dinastije Artukid, * 1136, Džazira v Mezopotamiji, † 1206, Turčija Najbolj znan je po tem, da je napisal knjigo Znanja o iznajdljivih mehanskih napravah, t.i. Knjiga trikov, kjer je leta 1206 opisal 50 mehanskih naprav, skupaj z navodili za njihovo izdelavo.

Poglej Anatolija in Al-Jazari

Al-Valid I.

Al-Valid ibn Abd al-Malik ibn Marvan (arabsko الوليد بن عبد الملك بن مروان, al-Walīd ibn ʿAbd al-Malik ibn Marwān), znan kot al-Valid I. (arabsko الوليد الأول), je bil šesti kalif Omajadskega kalifata, ki je vladal od oktobra 705 do svoje smrti, * okoli 674, † 23.

Poglej Anatolija in Al-Valid I.

Alalah

Alalah (hetitsko Alalaḫ) je bila starodavna mestna država v pozni bronasti dobi v dolini reke Amuq v sedanji turški provinci Hatay.

Poglej Anatolija in Alalah

Alanya

Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.

Poglej Anatolija in Alanya

Aleksander Afrodizijski

Aleksander iz Afrodiziade (Alexandros ho Aphrodisieús), eden najpomembnejših Aristotelovih komentatorjev.

Poglej Anatolija in Aleksander Afrodizijski

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Anatolija in Aleksander Veliki

Aleksej I. Komnen

Aleksej I. Komnen (grško Αλέξιος Α' Κομνηνός, Alexios I Komnēnos; latinsko Alexius I Comnenus), bizantinski cesar (1081–1118), * 1048, † 15. avgust 1118.

Poglej Anatolija in Aleksej I. Komnen

Aleksej II. Komnen

Aleksej II.

Poglej Anatolija in Aleksej II. Komnen

Aleksej III. Angel

Aleksej III.

Poglej Anatolija in Aleksej III. Angel

Aleksiada

Aleksiada je srednjeveški biografski tekst, ki ga je okrog leta 1148 napisala bizantinska zgodovinarka Ana Komnena, hčerka bizantinskega cesarja Alekseja I. Komnena.

Poglej Anatolija in Aleksiada

Alişar Hüyük

Glinasta posoda iz Ališarja s štiriperesnim ustjem; srednja bronasta doba III. (1750-1650 pr. n. št.); Muzej orientalskega instituta Univerze Čikaga Alişar Hüyük je bilo starodavno naselje v osrednji Anatoliji v bližini sedanje vasi Alişar v turški provinci Yozgat.

Poglej Anatolija in Alişar Hüyük

Alkibiad

Alkibiad, atenski vojskovodja in državnik, * 450 pr. n. št., Atene, † 404 pr. n. št., Mala Azija.

Poglej Anatolija in Alkibiad

Almandin

Almandin, pogosto napačno imenovan almandit, je silikatni mineral iz skupine granatov.

Poglej Anatolija in Almandin

Alp Arslan

ism Alp Arslan (perzijsko آلپ ارسلان, turško Alp Arslan, polno ime Diya ad-Dunya wa ad-Din Adud ad-Dawlah Abu Shuja Muhammad Alp Arslan ibn Dawud) je bil drugi sultan Seldžuškega imperija in pravnuk Seldžuka, eponimnega ustanovitelja dinastije, * 20. januar 1029, † 15.

Poglej Anatolija in Alp Arslan

Alpidska orogeneza

Karta alpidskih gorskih verig. Alpidske gorske verige v Sredozemlju name). Alpidska orogeneza se nanaša na zadnjo fazo orogeneze v zgodovini Zemlje, ko so se oblikovale Alpe.

Poglej Anatolija in Alpidska orogeneza

Altajski jeziki

Altajski jeziki so hipotetična družina jezikov, ki se govorijo na širšem evrazijskem prostoru: v Mali Aziji, Zakavkazju, porečju reke Volge, osrednji Aziji, Sibiriji in Mongoliji.

Poglej Anatolija in Altajski jeziki

Aman

Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.

Poglej Anatolija in Aman

Amarnsko obdobje

Amarni, po kateri je obdobje dobilo ime Amarnsko obdobje je bilo obdobje egipčanske zgodovine v drugi polovici Osemnajste dinastije, ko je bila faraonova rezidenca preseljena v Ahetaton (slovensko Atonovo obzorje), sedanjo Amarno.

Poglej Anatolija in Amarnsko obdobje

Amazonke

''Amazonki'' Amazonke so bile v grški mitologiji ljudstvo žensk bojevnic.

Poglej Anatolija in Amazonke

Anaksagora

Anakságora (Anaksagóras), starogrški filozof narave, * 500 pr. n. št. (496), Klazomena, severno od Mileta, Anatolija, (sedaj Turčija), † 428 pr. n. št., Lampsak na Helespontu, (danes Lapsek v Turčiji).

Poglej Anatolija in Anaksagora

Anastazij II.

Artemij Anastazij ali Anastazij II. (grško: Ἀρτέμιος Ἀναστάσιος Β΄), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 713 do 715, * ni znano, † 719.

Poglej Anatolija in Anastazij II.

Anatolska planota

Anatolska planota pozimi iz zraka Anatolska planota je planota na Anatolskem polotoku oz.

Poglej Anatolija in Anatolska planota

Anatolski jeziki

Anatolski jeziki so skupina izumrlih indoevropskih jezikov.

Poglej Anatolija in Anatolski jeziki

Anatolski ovčar

Mladič anatolskega ovčarja Anatoljski ovčar (Sivas kangal, lahko tudi Karabaš), je turški pastirski pes.

Poglej Anatolija in Anatolski ovčar

Androga

Androga (znanstveno ime Abramis bjoerkna) je sladkovodna riba iz družine pravih krapovcev.

Poglej Anatolija in Androga

Andronik II. Paleolog

Andronik II.

Poglej Anatolija in Andronik II. Paleolog

Andronik III. Paleolog

Andronik III.

Poglej Anatolija in Andronik III. Paleolog

Ankara

Ankara je glavno mesto Turčije.

Poglej Anatolija in Ankara

Ankara (provinca)

Provinca Ankara je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Ankara (provinca)

Antalya

Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.

Poglej Anatolija in Antalya

Antón Lamazares

Antón Lamazares (1954) je Španski slikar, ki je skupaj s Joséjom Mariátom Siciliom, Miquelom Barcelótom in Víctorjem Miratom predstopnik generacije 80ih ("generación de los 80").

Poglej Anatolija in Antón Lamazares

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Anatolija in Antična Grčija

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Poglej Anatolija in Antični Rim

Antioh I. Soter

Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.

Poglej Anatolija in Antioh I. Soter

Antioh II. Teos

Antioh II.

Poglej Anatolija in Antioh II. Teos

Antioh III. Veliki

Antioh III.

Poglej Anatolija in Antioh III. Veliki

Antioh IV. Epifan

Antioh IV.

Poglej Anatolija in Antioh IV. Epifan

Antoninska kuga

Antoninska kuga leta 165-180, znana tudi galenska kuga po zdravniku Galenu, ki jo je opisal, je bila pandemija črnih koz ali ošpic, ki je izbruhnila v Rimskem cesarstvu po vrnitvi vojakov s pohoda na Bližnjem vzhodu.

Poglej Anatolija in Antoninska kuga

Antonov An-124 Ruslan

Antonov An-124 Ruslan (rusko Антонов Ан-124 «Руслан», Natova oznaka Condor) delo Olega Konstantinoviča Antonova je bilo dolgo časa največje serijsko izdelano letalo na svetu, do prihoda Airbusa A380 in Boeinga 747-8.

Poglej Anatolija in Antonov An-124 Ruslan

Apamejski sporazum

Apamejski sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen leta 188 pr. n. št. med Rimsko republiko in Antiohom III., vladarjem Selevkidskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Apamejski sporazum

Apoksiomenos

Apoksiomenos z Malega Lošinja Apoksiomenos (grško ἀποξυόμενος, apoksyómenos: tisti, ki s sebe s strgalom strga) je naziv za atleta, ki po končanem tekmovanju s svojega telesa s strgalom odstranjuje olje, znoj in prah.

Poglej Anatolija in Apoksiomenos

Apolonij

Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.

Poglej Anatolija in Apolonij

Apostolska dela

Apostolska dela so peta knjiga Nove zaveze, ki govori o nastanku Cerkve na binkošti in njenem širjenju po Rimskem cesarstvu in svetu.

Poglej Anatolija in Apostolska dela

Ararat

Árarat (turško Ağrı dağı, armensko Արարատ, farsi آرارات, hebrejsko אררט), je s 5.165 m najvišji vrh v Turčiji.

Poglej Anatolija in Ararat

Arbil

Arbil, Erbil, Irbil in Arabela (turško Erbīl, kurdsko ھەولێر, Hewlêr, arabsko اربيل, Arbīl, sirijsko ܐܪܒܝܠ, Arbel) je za Bagdadom, Basro in Mosulom četrto največje mesto v Iraku.

Poglej Anatolija in Arbil

Ardahan (provinca)

Ardahan je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob mejah z Gruzijo in Armenijo.

Poglej Anatolija in Ardahan (provinca)

Armenščina

Arménščina velja za samostojno vejo indoevropskih jezikov s precej neindoevropskimi prvinami, ki se (je) govori(l) na območju Kavkaza in Male Azije in Perzije.

Poglej Anatolija in Armenščina

Armenci

Armenci so narod oz.

Poglej Anatolija in Armenci

Armenija (razločitev)

Armenija je lahko.

Poglej Anatolija in Armenija (razločitev)

Armensko višavje

Armensko višavje, tudi Armenska planota ali preprosto Armenija, je osrednja in najvišja od treh celinskih planot, ki skupaj tvorijo severni del srednjevzhodne regije.

Poglej Anatolija in Armensko višavje

Arpalik

Arpalik (turško arpalık) je izraz, ki je v Osmanskem cesarstvu pomenil veliko zemljiško posest, na primer sandžak, ki je bila začasno dodeljena osebi na visokem položaju v državni hierarhiji, ali krajišniku (nekakšen mejni grof), dokler niso zanjo našli ustreznega položaja.

Poglej Anatolija in Arpalik

Arsinoja II.

Arsinoja II. (starogrško, Arsinóe) je bila ptolemajska princesa, po poroki z makedonskim kraljem Lizimahom kraljica Trakije, Male Azije in Makedonije in po poroki z bratom Ptolemajem II. Filadelfom kraljica in regentka ptolemajskega Starega Egipta, * 316 pr. n. št., † med julijem 270 pr.

Poglej Anatolija in Arsinoja II.

Artaban IV.

Artaban IV., partski vladar neznanega porekla, ki je vladal leta 80-81 kot rival Pakorja II. Partskega.

Poglej Anatolija in Artaban IV.

Artabazd

Artabazd (grško: Ἀρταύασδος ali Ἀρτάβασδος iz armenskega: Արտավազդ), bizantinski uzurpator armenskega porekla, ki je vladal od junija 741 ali 742 do novembra 743, * ni znano, † 743.

Poglej Anatolija in Artabazd

Artakserks II.

Artakserks II.

Poglej Anatolija in Artakserks II.

Artakserks III.

Artakserks III. (staroperzijsko Artaxšaçrā, grško, Artaksérses) je bil veliki kralj perzijskega Ahemenidskega cesarstva in prvi faraon Egipta iz 31.

Poglej Anatolija in Artakserks III.

Arvad

Arvad (arabsko أرواد‎), v preteklosti znan kot Arados (grško), Arpad, Arfad in Antiohija v Pieriji (grško), imenovan tudi Otok Ruad, je edini naseljen otok v Siriji.

Poglej Anatolija in Arvad

Arzava

Kralj Mire Tarkasnava okoli leta 1350 pr. n. št. Arzava je bila regija in politična entiteta (kraljestvo ali zveza lokalnih državic) v zahodni Anatoliji v drugi polovici 2.

Poglej Anatolija in Arzava

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Anatolija in Asirija

Ata-Malik Džuvejni

Ata-Malik Džuvejni (perzijsko عطاملک جوینی) s polnim imenom Ala al-Din Ata-ulah (علاءالدین عطاءالله) je bil perzijski zgodovinar, ki je napisal knjigo o Mongolskem cesarstvu z naslovom Tarīkh-i Jahān-gushā (Zgodovina osvajalca sveta),Woolf, Daniel (17. februar 2011).

Poglej Anatolija in Ata-Malik Džuvejni

Atal (general)

Atal (grško: Άτταλος), vpliven dvorjan in vojskovodja makedonskega kralja Filipa II., * okoli 390 pr.

Poglej Anatolija in Atal (general)

Atal I. Soter

Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.

Poglej Anatolija in Atal I. Soter

Avrelijan

Avrelijan (latinsko), cesar Rimskega cesarstva (270-275), * 9. september 214 ali 215, † september ali oktober 275.

Poglej Anatolija in Avrelijan

Avtolik

Avtolik, starogrški matematik, astronom in geograf, * okoli 360 pr. n. št. Pitana, antična pokrajina Bitinija, Mala Azija, † okoli 295 pr. n. št.

Poglej Anatolija in Avtolik

Aydın (provinca)

Provinca Aydın je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Aydın (provinca)

Azabi

Azab – lokostrelec na turški galeji Azabi (osmansko turško عزب‎, turško azab, poslovenjeno neporočen moški, samec) so bili nekakšna kmečka milica, ki so jo prvotno sestavljali neporočeni mladostniki, ki so v zgodnji osmanski vojski služili kot neregularni pešci (lahka pehota).

Poglej Anatolija in Azabi

Şanlıurfa

Şanlıurfa, skrajšano Ourfa ali Urfa, mesto v jugovzhodni Turčiji in glavno mesto province Şanlıurfa, nekdanja Edesa.

Poglej Anatolija in Şanlıurfa

Azija

Sestavljena satelitska slika Azije Azija je največja celina na svetu.

Poglej Anatolija in Azija

Azija (rimska provinca)

Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Azija (rimska provinca)

Šakal

Šakali so srednje veliki vsejedski sesalci iz rodu Canis, ki vključuje tudi volkove in domačega psa.

Poglej Anatolija in Šakal

Šalim-ahe

Šalim-ahe ali Šalim-ahum je bil vladar mestne države Ašur, ki je vladal okoli leta 1900 pr.

Poglej Anatolija in Šalim-ahe

Šamši-Adad I.

Šamši-Adad I. (akadsko Šamši-Adad I, amorejsko Šamši-Addu I) je bil amorejski plemenski poglavar, ki je za Staro asirsko cesarstvo osvojil večino Sirije, Anatolije in gornje Mezopotamije in od okoli 1809 pr.

Poglej Anatolija in Šamši-Adad I.

Šapinuva

Šapinuva, včasih tudi Sapinuva, (hetitsko Šapinuva) je bila v bronasti dobi hetitsko mesto na prostoru sedanjega Ortaköya, provinca Çorum, Turčija.

Poglej Anatolija in Šapinuva

Šapur I.

Šapur I. ali Šabur I. (srednjeperzijsko 𐭱𐭧𐭯𐭥𐭧𐭥𐭩‎, novoperzijsko شاپور‎), znan tudi kot Šapur Veliki, je bil drugi kralj kraljev Sasanidskega cesarstva, * ni znano, Firuzabad, Iran, † maj 270, Bišapur, Iran.

Poglej Anatolija in Šapur I.

Šarena džamija

Šarena džamija, (makedonsko Шарена џамија; albansko Xhamia e Larme; turško Alaca Cami, kar pomeni »Pisana mošeja«), je mošeja, ki stoji blizu reke Pena v Tetovu v Severni Makedoniji.

Poglej Anatolija in Šarena džamija

Šarplaninec

Šarplaninec (makedonsko Шарпланинец, srbska cirilica Шарпланинац, albansko Qeni i Sharrit), prej znan tudi kot ilirski ovčar (makedonsko in srbsko Илирски Овчар, albansko Deltari Ilir), je pasja pasma tipa skrbnik živine.

Poglej Anatolija in Šarplaninec

Šeki, Azerbajdžan

Šeki je mesto v severozahodnem Azerbajdžanu, obkroženo z istoimenskim okrožjem.

Poglej Anatolija in Šeki, Azerbajdžan

Šerdeni

Šerdeni v bitki, slika v templju Medinet Habu Šerdeni (egipčansko šrdn, šꜣrdꜣnꜣ ali šꜣrdynꜣ, ugaritsko šrdnn(m) in trtn(m), morda akadsko še–er–ta–an–nu) so bili ena od več skupin Ljudstev z morja z vzhodnega Sredozemlja, ki se pojavljajo v egipčanskih in ugaritskih zgodovinskih in ikonografskih zapisih iz 2.

Poglej Anatolija in Šerdeni

Škorec

Škorec (znanstveno ime Sturnus vulgaris) je ptica pevka iz družine škorcev (Sturnidae).

Poglej Anatolija in Škorec

Štefan Nemanja

Štefan Nemanja (srbsko Стефан Немања, Stefan Nemanja) je bil od leta 1166 do 1196 veliki župan (knez) srbske velike kneževine Raške, * okoli 1113, Ribnica, Zeta, 13. februar 1199, Hilandar, Grčija.

Poglej Anatolija in Štefan Nemanja

İzmir

İzmir (osmanska turščina إزمير İzmir, grško: Σμύρνη Smýrnē, armensko: Իզմիր »Izmir«, italijansko: Smirne, ladino: İzmir, na obeh i-jih so pikice) je metropolitansko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Anatolija in İzmir

İzmir (provinca)

Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Anatolija in İzmir (provinca)

İzniška keramika

Izniška keramika' ali İznik Çini, poimenovana po mestecu İznik v zahodni Anatoliji, kjer so jo izdelovali, je okrašena keramika, ki so jo izdelovali od zadnje četrtine 15.

Poglej Anatolija in İzniška keramika

İznik

İznik (Nikaia) je mesto in upravno okrožje v Turčiji.

Poglej Anatolija in İznik

Čandarli Ali Paša

Čandarli Ali Paša (turško Çandarlı Ali Paşa) je bil od leta 1387 do 1406 veliki vezir osmanskih sultanov Murata I., Bajazida I. in med osmanskim medvladjem Sulejmana Čelebija, * ni znano, † 18. december 1406.

Poglej Anatolija in Čandarli Ali Paša

Časovni pregled astronomov

Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.

Poglej Anatolija in Časovni pregled astronomov

Četrta križarska vojna

Četrta križarska vojna (1202–1204) je bil vojaški pohod, katerega namen je bil preko Egipta osvoboditi Jeruzalem, ki so ga leta 1187 osvojili Ajubidi.

Poglej Anatolija in Četrta križarska vojna

Črna jelša

Črna jelša (znanstveno ime Alnus glutinosa) je listopadno drevo iz družine brezovk.

Poglej Anatolija in Črna jelša

Črna murva

Črna murva (znanstveno ime Morus nigra) je listopadno drevo iz družine murovk z užitnimi plodovi, ki izvira iz jugozahodne Azije in Male Azije.

Poglej Anatolija in Črna murva

Črni medvedek

Črni medvedek (znanstveno ime Epicallia villica) je vrsta metulja, ki je razširjena po Iberskem polotoku, zahodni in osrednji Evropi, Anatoliji, zahodnem in severnem Iranu, zahodni Sibiriji, jugozahodni Aziji in Severni Afriki.

Poglej Anatolija in Črni medvedek

Črno morje

Satelitska slika Črnega morja, posneta z NASA MODIS sličica Čŕno mórje je celinsko morje, ki ga na severu, vzhodu in zahodu omejuje Evropa, na jugu pa Anatolija.

Poglej Anatolija in Črno morje

Çanakkale (provinca)

Provinca Çanakkale je provinca, ki se nahaja ob Dardanelah v zahodni Turčiji.

Poglej Anatolija in Çanakkale (provinca)

Çatalhöyük

Çatalhöyük (turška izgovarjava: (çatal pomeni "vilice", höyük pa "grič")) je arheološko nahajališče neolitskega naselja v južni Anatoliji (jugovzhodno od mesta Konya – starodavni Iconium) iz okoli 7400–5200 pr.

Poglej Anatolija in Çatalhöyük

Bagrat IV. Gruzijski

Bagrat IV. (gruzijsko: ბაგრატ IV), gruzijski kralj iz dinastije Bagrationi, ki je vladal od 1027 do 1072, * 1018, † 24. november 1072.

Poglej Anatolija in Bagrat IV. Gruzijski

Baker

Baker je kemični element s simbolom Cu (iz) in atomskim številom 29.

Poglej Anatolija in Baker

Balduin I. Jeruzalemski

Balduin Boulonjski, francoski plemič, * 1. januar 1058, Spodnja Lorena, Francija, † 2. april 1118, Al-Arish, Egipt.

Poglej Anatolija in Balduin I. Jeruzalemski

Balduin II. Jeruzalemski

Balduin II.

Poglej Anatolija in Balduin II. Jeruzalemski

Barlasi

Barlasi (mongolsko Barulas,S.M. Grupper. A Barulas Family Narrative in the Yuan Shih: Some Neglected Prosopographical and Institutional Sources on Timurid Origins. Archivum Eurasiae Medii Aevi 8 (1992–94): 11–97. čagatajsko in perzijsko,برلاس‎‎, Barlās, tudi Berlas) so bili mongolska, kasneje poturčenaB.F.

Poglej Anatolija in Barlasi

Batman (provinca)

Provinca Batman je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Batman (provinca)

Bazilij II.

Bazilij (Vasilij) II. (grško Βασίλειος Β΄) z vzdevkom Ubijalec Bolgarov (grško Βουλγαροκτόνος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva iz Makedonske dinastije, ki je vladal od 10.

Poglej Anatolija in Bazilij II.

Bazilij Veliki

Sveti Bazilij Veliki Sveti Bazilij Veliki (Μέγας Βασίλειος), škof, cerkveni oče, teolog, duhovni pisatelj, ustanovitelj vzhodnega cenobitskega meništva, retorik, * 329, Cezareja (Caesarea), Kapadokija, Mala Azija (Asia Minor), danes Turčija, † 379, Cezareja.

Poglej Anatolija in Bazilij Veliki

Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Južno pročelje in vhod v baziliko Svetega groba iz križarskega obdobja (12. stoletje) Bazilika Božjega groba, imenovana tudi Cerkev Vstajenja, je krščanska bazilika v starem delu Jeruzalema.

Poglej Anatolija in Bazilika Božjega groba, Jeruzalem

Beşparmak

Gorovje Beşparmak je greben številnih vrhov v provincah Muğla in Aydın v Turčiji in poteka v smeri vzhod-zahod vzdolž severne obale nekdanjega Latmijskega zaliva na obali Karije, ki je postala del helenizirane Jonije.

Poglej Anatolija in Beşparmak

Beglerbeg

Karta Rumelije leta 1801 Beglerbeg (turško: beylerbeyi, beg begov, gospod gospodov ali komandant komandantov) je bil najvišji naslov v hierarhiji provincijalnih uradnikov Otomanskega cesarstva, nekakšen »generalni guverner«, po položaju takoj za velikim vezirjem.

Poglej Anatolija in Beglerbeg

Bektaši

Vlori. Bektaši so islamska verska bratovščina, ki sledi naukom Hadžija Bektaša Velija, anatolskega mistika in derviša iz 13.

Poglej Anatolija in Bektaši

Beluš

Zeleni in beli šparglji, povezani v snopiče, v kakršnih se po navadi prodajajo. Beluš ali špargelj (znanstveno ime Asparagus officinalis) je delikatesna zelenjava z izjemnim, posebnim okusom, ki pa je v največji meri odvisen od kakovosti pridelave.

Poglej Anatolija in Beluš

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Anatolija in Benečija

Berenika (pristanišče)

Berenika ali Berenika Trogloditika (grško, Bereníke) je bilo staroegipčansko pristanišče na zahodni obali Rdečega morja.

Poglej Anatolija in Berenika (pristanišče)

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Anatolija in Biblos

Bilo je nekoč v Anatoliji

Bilo je nekoč v Anatoliji (Bir Zamanlar Anadolu’da) je turški dramski film iz leta 2011, ki ga je režiral Nuri Bilge Ceylan in zanj napisal scenarij skupaj z Ercanom Kesalom in ženo Ebru Ceylan.

Poglej Anatolija in Bilo je nekoč v Anatoliji

Bitinija

Bitinija je bila antična pokrajina, kraljestvo, perzijska satrapija in rimska provinca v severozahodni Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Bitinija

Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).

Poglej Anatolija in Bitinija in Pont (rimska provinca)

Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Kosovskem polju (tudi Bitka na Kosovem polju; srbsko: Bitka na Kosovu/Boj na Kosovu/Kosovski boj, Kosovska bitka/Vidovdanska bitka; turško: Kosova Meydan Muharebesi) je bil vojaški spopad med Kraljevino Srbijo in Osmanskim cesarstvom na dan Svetega Vida, 15. junija 1389.

Poglej Anatolija in Bitka na Kosovskem polju

Bitka na Marici

Bitka na Marici, znana tudi kot bitka pri Černomenu in druga bitka na Marici, je bil vojaški spopad med vojsko Osmanskega cesarstva pod poveljstvom Lala Şâhin paše ter srbsko in bolgarsko vojsko pod poveljstvom srbskega kralja Prilepa Vukašina Mrnjavčevića in njegovega brata despota Uglješe.

Poglej Anatolija in Bitka na Marici

Bitka pri Alaliji

Bitka pri Alaliji je bila pomorska bitka, ki se je zgodila med letoma 540 in 535 pr.

Poglej Anatolija in Bitka pri Alaliji

Bitka pri Ankari

Bitka pri Ankari ali Bitka pri Angori se je bíla 20. julija 1402 na Çubuškem polju pri Ankari.

Poglej Anatolija in Bitka pri Ankari

Bitka pri Basianu

Bitka pri Basianu (turško Basian Savaşı, gruzinsko ბასიანის ბრძოლა, Basianis brdzola) je bila bitka med vojskama seldžuškega Sultanata Rum in Kraljevine Gruzije v dolini Basiani 60 km severovzhodno od Erzuruma v sedanji Republiki Turčiji.

Poglej Anatolija in Bitka pri Basianu

Bitka pri Dorileju (1097)

Bitka pri Dorileju, spopad med križarji in Turki Seldžuki, ki se je zgodil med prvo križarsko vojno, 1. julija 1097 pri Dorileju v Anatoliji.

Poglej Anatolija in Bitka pri Dorileju (1097)

Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Draču (tudi Obleganje Drača) je bil vojaški spopad med Bizantinskim cesarstvom in Normani iz Apulije in Kalabrije 18. oktobra 1081.

Poglej Anatolija in Bitka pri Draču (1081)

Bitka pri Edesi

Bitka pri Edesi je bila bitka med armadama Rimskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Valerijana in Sasanidskega cesarstva pod poveljstvom šahinšaha (kralja kraljev) Šapurja I. leta 260.

Poglej Anatolija in Bitka pri Edesi

Bitka pri Gavgameli

Bitka pri Gavgameli, imenovana tudi bitka pri Arbeli, je potekala 1. oktobra 331 pr. n. št. med Aleksandrom Velikim in Darejem.

Poglej Anatolija in Bitka pri Gavgameli

Bitka pri Graniku

Bitka pri Graniku (tudi ob Graniku, na reki Granik,...) je bila prva večja zmaga Aleksandra Velikega proti Perzijskemu imperiju pri osvajanju Male Azije.

Poglej Anatolija in Bitka pri Graniku

Bitka pri Hajroneji

Bitka pri Hajroneji je bila bitka, ki je potekala 2. avgusta 338 pr. n. št. pri Hajroneji med Makedonci (Filip II. Makedonski) in grško koalicijo (Atene, Tebe, Beocija).

Poglej Anatolija in Bitka pri Hajroneji

Bitka pri Isu

Bitka pri Isu se je zgodila v južni Anatoliji, 5. novembra 333 pr. n. št. med grško zvezo, ki jo je vodil Aleksander Veliki in ahemenidskim cesarstvom, ki ga je vodil Darej III., v drugi veliki Aleksandrovi bitki za osvojitev Azije. Makedonska vojska je premagala perzijsko. Potem, ko je Helenska zveza premagala perzijske satrape Male Azije (pod vodstvom grškega plačanca Memnona iz Rodosa) v bitki pri Graniku, je Darej osebno poveljeval svoji vojski.

Poglej Anatolija in Bitka pri Isu

Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Manzikertu je bil spopad med Bizantinskim in Seldžuškim cesarstvom, katerima sta vladala cesar Roman IV. Diogen in sultan Alp Arslan.

Poglej Anatolija in Bitka pri Manzikertu

Bitka pri Odrinu (324)

Bitka pri Odrinu med cesarjema Konstantinom I. in Licinijem I. je potekala 3. julija 324.

Poglej Anatolija in Bitka pri Odrinu (324)

Bitka pri Pliski

Bitka pri Pliski ali bitka na Vrbiškem prelazu je bila niz spopadov med bizantinsko vojsko, zbrano iz vseh delov Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom cesarja Nikiforja I. in bolgarsko vojsko pod poveljstvom kana Kruma.

Poglej Anatolija in Bitka pri Pliski

Bitka pri Varni

Bitka pri Varni se je dogajala 10. novembra 1444 pri Varni v vzhodni Bolgariji.

Poglej Anatolija in Bitka pri Varni

Bizantinska aristokracija in birokracija

Bazilija II. (976–1025) v slavnostni opravi, na katerega angela polagata cesarsko krono Bizantinsko cesarstvo je imelo zapleten aristokratski in birokratski sistem, ki ga je nasledilo od Rimskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Bizantinska aristokracija in birokracija

Bizantinska umetnost

'''Konstantinopel''' iz zlate dobe Bizanca, avtor: DeliDumrul Bizantinska umetnost je umetniška produkcija in izražanje Vzhodnega rimskega cesarstva (Bizanca - Konstantinopla).

Poglej Anatolija in Bizantinska umetnost

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Bizantinsko cesarstvo

Bohemond I. Antiohijski

Bohemond I, tudi Bohemund, Boemund ali Boamund, normanski plemič, knez Taranta in Antiohije, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1054, San Marco Argentano, Italija - † 3. marec 1111, Canosa di Puglia, Italija.

Poglej Anatolija in Bohemond I. Antiohijski

Bojan Čop

Bojan Čop, slovenski jezikoslovec, univerzitetni profesor in akademik, * 23. maj 1923, Ljubljana, † 3. avgust 1994, Ljubljana.

Poglej Anatolija in Bojan Čop

Bospor

Bospor je morski preliv in mednarodno pomembna vodna pot na severozahodu Turčije.

Poglej Anatolija in Bospor

Bosporsko kraljestvo

Bosporsko kraljestvo, znano tudi kot Kraljestvo Kimerskega Bosporja (grško Βασίλειον τοῦ Κιμμερικοῦ Βοσπόρου, Vasíleion toú Kimmerikoú Vospórou), je bila staroveška grško-skitska država na vzhodnem Krimu in polotoku Taman na obalah Kimerskega Bosporja, s središčem v sedanji Kerškega preliva.

Poglej Anatolija in Bosporsko kraljestvo

Branislava Sušnik

Branislava Sušnik, slovenska antropologinja, * 28. marec 1920, Medvode, † 28. april 1996, Asunción, Paragvaj.

Poglej Anatolija in Branislava Sušnik

Bronasta doba

Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.

Poglej Anatolija in Bronasta doba

Bursa

Bursa (Proûsa,, بروسه) je mesto v severozahodni Turčiji in upravno središče province Bursa. Četrto najbolj naseljeno mesto v Turčiji in drugo najbolj naseljeno mesto v regiji Marmara, Bursa je eno od industrijskih središč države. Večina turške avtomobilske proizvodnje je v Bursi.

Poglej Anatolija in Bursa

Caciki

Caciki s kruhom Cacíki je omaka ali pomaka iz jogurta, naribanih, sesekljanih kumar in drobno narezanega česna, po izvoru iz Grčije.

Poglej Anatolija in Caciki

Camponotus tergestinus

Camponotus tergestinus je vrsta mravlje, domnevno razširjena po večjem delu Srednje in Južne Evrope do juga Anatolije v azijskem delu Turčije.

Poglej Anatolija in Camponotus tergestinus

Carigrad

Carigrad, v zgodovini poznan tudi kot Bizanc in Konstantinopel oziroma Novi Rim, je največje mesto v Republiki Turčiji in pomembno kulturno, gospodarsko ter finančno središče.

Poglej Anatolija in Carigrad

Carigrajski arheološki muzej

Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.

Poglej Anatolija in Carigrajski arheološki muzej

Carl Humann

Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Carl Humann

Celovška cesta

Celovška cesta je ena najdaljših cest v Ljubljani in ena od štirih velikih ljubljanskih vpadnic.

Poglej Anatolija in Celovška cesta

Celzova knjižnica

Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.

Poglej Anatolija in Celzova knjižnica

Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio

Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, imenovana tudi Martorana, je sedež župnije San Nicolò dei Greci (albansko Klisha e Shën Kollit së Arbëreshëvet), s pogledom na Piazza Bellini v Palermu, Sicilija, južna Italija.

Poglej Anatolija in Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio

Cerkev sv. Nikolaja, Demre

Cerkev svetega Nikolaja je muzej in antična bizantinska grška cerkev v sodobnem mestu Demre, provinca Antalya, Turčija.

Poglej Anatolija in Cerkev sv. Nikolaja, Demre

Cezareja Mazaka

Cezareja Mazaka (tudi Caesarea Mazaca; današnji Kayseri) je staro mesto v Mali Aziji, ki je bilo rezidenca kapadokijskih kraljev.

Poglej Anatolija in Cezareja Mazaka

Ciper (otok)

Otok Ciper je otok v vzhodnem Sredozemskem morju južno od Anatolskega polotoka.

Poglej Anatolija in Ciper (otok)

Ciriaco de' Pizzicolli

Ciriaco de' Pizzicolli ali Ciriaco iz Ankone je bil stalno potujoč italijanski humanist in antikvar, rojen v bogati trgovski družini v italijanskem jadranskem pristanišču Ankona, * 31. julij 1391, † 1453/1455.

Poglej Anatolija in Ciriaco de' Pizzicolli

Cizre

Cizre (izg., kurdsko Cizîr‎ ali Cizîra Botan, arabsko جزيرة ابن عمر‎: Jazīrat Ibn ʿUmar, sirsko ܓܙܝܪܐ‎: Gzirā ali Gziro) je mesto v turški provinci Şırnak v jugovzhodni Anatoliji na meji s Sirijo, nedaleč od tromeje Turčija-Sirija-Irak.

Poglej Anatolija in Cizre

Damjan

Damjan je moško osebno ime.

Poglej Anatolija in Damjan

Danišmendi

obleganjem Nikeja Danišmendi so bili vladarska dinastija Oguških Turkov, ki je v 11. in 12. stoletju vladala v severnem in vzhodnem delu osrednje Anatolije.

Poglej Anatolija in Danišmendi

Darej I.

Kip Dareja I. Velikega, najden leta 1972 Ahuramazdin znak (Britanski muzej, London). Darej I. Veliki (tudi Darij) (perzijsko داریوش Dâriûš, staroperzijsko Darajavauš, kar pomeni preprečevalec), perzijski kralj (šahinšah), * 549 pr. n. št., † november 486 pr.

Poglej Anatolija in Darej I.

Darej III.

Darej III. (perzijsko داریوش, Dāriyūš, starogrško, Dareios), rojen kot Artašata,Heckel, Waldemar (2002).

Poglej Anatolija in Darej III.

Delfi

Delfi (grško Δελφοί Delphoi) je arheološko najdišče in sodobno mesto v Grčiji na jugozahodnem podnožju gore Parnas v dolini Fokida.

Poglej Anatolija in Delfi

Denizli

Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.

Poglej Anatolija in Denizli

Denizli (provinca)

Provinca Denizli je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Denizli (provinca)

Devolska pogodba

Devolska pogodba je bila pogodba, ki sta jo leta 1108 podpisala Bohemond I. Antiohijski in cesar Bizantinskega cesarstva Aleksej I. Komnen.

Poglej Anatolija in Devolska pogodba

Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Poglej Anatolija in Dioniz

Divriği

Divriği (kurdsko Dîvrîgî), včasih tudi Divrik, je majhno mesto v turški provinci Sivas v osrednji Anatoliji.

Poglej Anatolija in Divriği

Diyarbakır (provinca)

Provinca Diyarbakır je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Diyarbakır (provinca)

Dokimijski beli marmor

Dokimijski beli marmor je prosojen, drobnozrnat in zelo kompakten oziroma gost beli marmor visoke kvalitete.

Poglej Anatolija in Dokimijski beli marmor

Dolina Ihlara

Dolina Ihlara leži 14 km vzdolž reke Melendiz, ki teče od Selime do vasi Ihlara.

Poglej Anatolija in Dolina Ihlara

Domača kokoš

Domača kokoš (znanstveno ime Gallus gallus domesticus) izvira iz predelov jugovzhodne Azije, kjer naj bi jo udomačili že v 6.

Poglej Anatolija in Domača kokoš

Domestikos

Domestikos (grško, iz latinskega domesticus, domač) je bil državni, cerkveni in vojaški položaj v poznem Rimskem in Bizantinskem cesarstvu.

Poglej Anatolija in Domestikos

Dravska marka

(nemško za " marko ob (reki) Dravi") je bilo zgodovinsko ozemlje Svetega rimskega cesarstva in njegovih predhodnikov v srednjem veku.

Poglej Anatolija in Dravska marka

Dristavični spreletavec

Dristavični spreletavec (znanstveno ime Leucorrhinia pectoralis) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen po večjem delu Palearktike.

Poglej Anatolija in Dristavični spreletavec

Družina Balyan

Družina Balyan je bila ugledna armenska družina v Osmanskem cesarstvu, ki so jo sestavljali dvorni arhitekti v službi osmanskih sultanov in drugih članov osmanske rodbine v 18.

Poglej Anatolija in Družina Balyan

Druga bizantinsko-perzijska vojna

Druga bizantinsko-perzijska vojna (tudi bizantinsko-sasanidska vojna) je potekala med leti 602 oz.

Poglej Anatolija in Druga bizantinsko-perzijska vojna

Druga križarska vojna

Druga križarska vojna (1147–1149) je bil drugi veliki križarski pohod v Sveto deželo.

Poglej Anatolija in Druga križarska vojna

Druga mitridatska vojna

Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Druga mitriadska vojna (83–81 pr. n. št.), druga od treh vojn med Pontskim kraljestvom in Rimsko republiko.

Poglej Anatolija in Druga mitridatska vojna

Drugi nicejski koncil

Drugi nicejski koncil oziroma Sedmi vesoljni cerkveni zbor je potekal od 24.

Poglej Anatolija in Drugi nicejski koncil

Dude

Godec na dude Dúde so glasbilo (pihalo) z vrečastim rezervoarjem za zrak (meh), ki je običajno iz usnja ali obdelane živalske kože, ter eno ali več piščalmi.

Poglej Anatolija in Dude

Dukas

Dukas (grško, Dúkas, ženski spol, Dukaina, mn., Dukai iz latinskega dux, vodja, general) je priimek bizantinske grške plemiške rodbine, iz katere je v obdobju od 9.

Poglej Anatolija in Dukas

Egejska vojvodina

Egejska vojvodina (grško: Δουκάτον Αιγαίου, italijansko: Ducato dell’ Egeopelago), znana tudi kot Arhipelaška vojvodina (grško: Δουκάτον Αρχιπελάγους, italijansko: Ducato dell'arcipelago) in Vojvodina Naxos (po glavnem mestu Naxos), država, ki so jo po četrti križarski vojni ustanovili Benečani na otočju Kikladi v Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Egejska vojvodina

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Anatolija in Egejsko morje

Ejalet

Seutterjeva karta Osmanskega cesarstva leta 1730 Cedidova karta Srednjega vzhoda leta 1803 Mitchellova karta Osmanskega cesarstva leta 1849 Ejalet (osmansko turško ایالت‎) je bil največja upravna enota v Osmanskem cesarstvu.

Poglej Anatolija in Ejalet

Ekoregija

Ekoregije so geografsko opredeljena področja z značilno kombinacijo dejavnikov okolja.

Poglej Anatolija in Ekoregija

Elektron (zlata zlitina)

'Žice' samorodnega elektrona; Smuggler-Union Mine, Colorado, ZDA Lidijski kovanec iz elektrona, vreden tretjino staterja, zgodnje 6. stoletje pr. n. št. Reka Pactolus, iz katere so Lidijci izpirali elektron za svoje kovance. Skleda z mitološkimi prizori; Idalion, Ciper, 8.-7.

Poglej Anatolija in Elektron (zlata zlitina)

Emar

Emar, sodobni Tell Meskene, je arheološko najdišče v Guvernatu Alep, Sirija.

Poglej Anatolija in Emar

Eolci

Eolci so bili eno od štirih glavnih staroveških grških plemen.

Poglej Anatolija in Eolci

Epikur

‎ Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.

Poglej Anatolija in Epikur

Erišum I.

Erišum I. (na napisih me-ri-šu, v kasnejših besedilih mAPIN-ìš, na njegovih pečatih in pečatih njegovin neposrednih naslednikov pa vedno z začetnico i - si je želel) je bil asirski vladar, ki je vladal okoli 1905 pr.

Poglej Anatolija in Erišum I.

Erzurum

Erzurum je mesto v vzhodni Turčiji in upravno središče istoimenske province.

Poglej Anatolija in Erzurum

Erzurum (provinca)

Erzurum (zgodovinska imena: Arzen, Karin, Theodosiupolis ali Theodosiopolis med bizantinsko nadvlado) je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Erzurum (provinca)

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Poglej Anatolija in Etruščani

Etruščansko zlatarstvo

Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.

Poglej Anatolija in Etruščansko zlatarstvo

Evfrat

Évfrat ((al-Furat)) je grško ime za bližnjevzhodno reko, ki je zahodnejša od dveh rek (vzhodna je Tigris), ki določata Mezopotamijo.

Poglej Anatolija in Evfrat

Evlija Čelebi

Evlija Čelebi (osmansko turško اوليا چلبى‎, Evliya Çelebi), rojen kot Mehmed Zilli, je bil osmanski raziskovalec, po materi Abhaz, * 25. marec 1611, Carigrad, † 1682, Carigrad ali Kairo.

Poglej Anatolija in Evlija Čelebi

Evnapij

Naslovnica dvojezične izdaje Evnapijeve Vitae sophistarum v grškem in latinskem jeziku Evnapij iz Sarda (grško) je bil poznoantični grški oziroma bizantinski sofist in zgodovinar iz 4.

Poglej Anatolija in Evnapij

Evnomij iz Kizika

Evnomij iz Kizika (Eunōmios), eden izmed voditeljev skrajnega arijanizma (anomejstva ali evnomejstva), * okoli 333, Dakora, Kapadokija (Mala Azija oziroma sedanja osrednja Turčija), † okoli 393, Dakora.

Poglej Anatolija in Evnomij iz Kizika

Evrazijski šakal

Evrazijski šakal (Canis aureus), imenovan tudi zlati šakal ali navadni šakal, je volku podoben kanid, ki izvira iz jugovzhodne Evrope, Srednje Azije, zahodne Azije, Južne Azije in regij Jugovzhodne Azije.

Poglej Anatolija in Evrazijski šakal

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Poglej Anatolija in Evropa

Fahredin Al Maan II.

Fahredin Al Maan II. (arabsko فخر الدين الثاني بن قرقماز), libanonski (druzijski) emir, * 1572, † 13. april 1635, Konstantinopel.

Poglej Anatolija in Fahredin Al Maan II.

Fanagorija

Fanagorija (starogrško Φαναγόρεια, Fanagóreia, rusko Фанагория, Fanagorija) je bila največje grško mesto na polotoku Tamanu ob vzhodni obali Kimerskega Bosporja.

Poglej Anatolija in Fanagorija

Filipik Bardan

Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.

Poglej Anatolija in Filipik Bardan

Filistejci

Gat Filistejci (hebrejsko פְּלִשְׁתִּים pelištīm, novoegipčansko Peleset) so bili staroveško ljudstvo, naseljeno v Filisteji, ozemlju med Sredozemskim morjem, Sirsko-arabsko puščavo, južnim Libanonom in Mrtvim morjem.

Poglej Anatolija in Filistejci

Florijan (rimski cesar)

Mark Anij Florijan (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je vladal od smrti svojega polbrata Tacita julija 276 do svojega umora septembra istega leta, * 19. avgust 232, Terni, Umbrija, Italija, † 9. september 276, Tarz, Kilikija.

Poglej Anatolija in Florijan (rimski cesar)

Fokaja

Fokaja ali Fokeja (starogrško, Fókaia, sedanja Foça, Turčija) je bila staroveško jonsko mesto v zahodni Anatoliji.

Poglej Anatolija in Fokaja

Fokas

Fokasov kovanec, kovan v Konstantinoplu v letih 604–607. Napis se bere: DN FOCAS PЄRP AVG / VICTORI A AVςCh in se konča z tavrogramomom ∆//CONOB.. Fokas (latinsko Focas, grško Φωκάς, Phōkás) je bil od leta 602 do 610 cesar Bizantinskega cesarstva, * 547, Trakija ali Kapadokija, † 5.

Poglej Anatolija in Fokas

Francis Beaufort

‎ Sir Francis Beaufort, irski kontraadmiral, * 27. maj 1774, † 17. december 1857.

Poglej Anatolija in Francis Beaufort

Frataraka

Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.

Poglej Anatolija in Frataraka

Friderik I. Barbarossa

Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.

Poglej Anatolija in Friderik I. Barbarossa

Frigija

Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.

Poglej Anatolija in Frigija

Frigijščina

Frigijščina je izumrli indoevropski jezik, ki je bil v starem veku razširjen v pokrajini Frigiji v osrednji Anatoliji.

Poglej Anatolija in Frigijščina

Fulcher iz Chartresa

Fulcher iz Chartresa, kronist prve križarske vojne, * okrog 1059, Chartres, Francija, † 1127, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Poglej Anatolija in Fulcher iz Chartresa

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Anatolija in Gaj Julij Cezar

Galata

Galata (turško Galata oz. Karaköy, grško, Galatas) je bila mestna četrt Konstantinopla, zdaj Carigrad, Turčija.

Poglej Anatolija in Galata

Galatščina

Galatščina je izumrl keltski jezik, ki so ga v starem veku govorili Kelti v pokrajini Galatiji v Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Galatščina

Galatija (rimska provinca)

Galatija (latinsko: Galatia), rimska provinca v osrednji Anatoliji v sedanji Turčiji, ki jo je leta 25 pr.

Poglej Anatolija in Galatija (rimska provinca)

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Anatolija in Galci

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Anatolija in Galien

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Anatolija in Galija

Gazi II. Geraj

Gazi II.

Poglej Anatolija in Gazi II. Geraj

Göbekli Tepe

Göbekli Tepe (turško, Trebušasti hrib, Potbelly Hill) je arheološko najdišče na vrhu gorskega grebena v jugovzhodni Anatoliji v Turčiji, približno 12 km severovzhodno od mesta Şanlıurfa.

Poglej Anatolija in Göbekli Tepe

Göreme

Göreme (izgovorjeno; starogrško Κόραμα, Kòrama) je naselje med pravljičnimi skalnimi formacijami, v zgodovinski pokrajini Turčije, v Kapadokiji.

Poglej Anatolija in Göreme

Güzelyurt

Güzelyurt, nekdaj Gelveri, je mesto in okrožje province Aksaray v regiji osrednja Anatolija v Turčiji, 45 km oddaljeno od mesta Aksaray.

Poglej Anatolija in Güzelyurt

Gelazij

Gelazij označuje več krščanskih zgodovinskih osebnosti, od katerih navedimo nekatere: Gelazij je lahko.

Poglej Anatolija in Gelazij

Genovska republika

Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.

Poglej Anatolija in Genovska republika

Geografija Cipra

Ciper je otok v vzhodni kotlini Sredozemskega morja.

Poglej Anatolija in Geografija Cipra

Geografija Evrope

Sestavljena satelitska slika Evrope(c) NASA Evropa kot celina je pobarvana zeleno, čeprav nekatere evropske države segajo tudi na drugo celino - Azijo. Evropa skupaj z Azijo sestavlja eno samo celino, ki po površini (54 milijonov km²) prekaša vse druge in jo označujemo kot Evrazijo.

Poglej Anatolija in Geografija Evrope

Geografija Irana

Geografsko se Iran nahaja v zahodni Aziji in meji na Omanski zaliv, Perzijski zaliv in Kaspijsko jezero.

Poglej Anatolija in Geografija Irana

Godfrej Bouillonski

Godfrej Bouillonski, flandrijski plemič in vojak, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okoli 1060, Boulogne-sur-Mer, Francija, † 18. julij 1100, Jeruzalem, Jeruzalemsko kraljestvo.

Poglej Anatolija in Godfrej Bouillonski

Gokovski zaliv

Gokovski zaliv (Gökova Körfezi) je 100 km dolg ozek zaliv v Egejskem morju med polotokom Bodrum in polotokom Datça v jugozahodni Turčiji.

Poglej Anatolija in Gokovski zaliv

Gordijan I.

Gordijan I. (latinsko) je bil rimski cesar, ki je skupaj s sinom Gordijanom II. vladal en mesec leta 238, * okoli 159, 12. april 238, Kartagina, Afrika.

Poglej Anatolija in Gordijan I.

Gordijan II.

Gordijan II. (latinsko) je bil leta 238 (leto šestih cesarjev) skupaj z očetom Gordijanom I. en mesec cesar Rimskega cesarstva, * okoli 192, 12. april 238, Kartagina, Prokonzulska Afrika.

Poglej Anatolija in Gordijan II.

Gornja Mezopotamija

Al-Džazira—Gornja Mezopotamija na posnetku Bližnjega vzhoda Gornja Mezopotamija (arabsko الجزيرة, al-Džazira, slovensko otok) je ime višavja in velike izprane ravnine v severozahodnem Iraku, severovzhodni Siriji in jugovzhodni Turčiji na severnem Bližnjem vzhodu.

Poglej Anatolija in Gornja Mezopotamija

Goti

Grobnica Teodorika Velikega v Raveni Goti (gotsko *Gut-þiuda (Gotsko ljudstvo) ali *Gutaniz, staronordijsko Gutar/Gotar, nemško Goten, latinsko Gothi, grško Γότθοι) so bili vzhodnogermansko ljudstvo.

Poglej Anatolija in Goti

Graden

Listje in želod Graden (znanstveno ime Quercus petraea ali Quercus sessiliflora) je vrsta hrasta, ki je samonikel v pretežnem delu srednje in jugovzhodne Evrope.

Poglej Anatolija in Graden

Granat

Granati so skupina silikatnih mineralov s splošno formulo X3Y23.

Poglej Anatolija in Granat

Grščina

Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.

Poglej Anatolija in Grščina

Grška temna doba

Grška temna doba, ki se imenuje tudi grški srednji vek ali Homerjeva doba (po legendarnem pesniku Homerju) ali geometrično obdobje (po značilni geometrični umetnosti tistega časa), je obdobje grške zgodovine od konca mikenske palačne civilizacije okoli 1100 pr.

Poglej Anatolija in Grška temna doba

Grško gledališče

Panoramski pogled na grško gledališče v Epidavru Grško gledališče ali grška drama je gledališka tradicija, ki se je razcvetela v stari Grčiji med približno 7. in 2. stoletjem pr. n. št. Polis Atene, politična in vojaška velesila v Grčiji, je bila v tem času žarišče starogrškega gledališča.

Poglej Anatolija in Grško gledališče

Grško-perzijske vojne

Grško-perzijske vojne (tudi perzijske vojne) so potekale med grškimi polisi in Perzijo.

Poglej Anatolija in Grško-perzijske vojne

Grško-turška vojna

Grško-turška vojna v Mali Aziji je bila osrednji spopad v turški vojni za neodvisnost in je trajala med letoma 1919 in 1922.

Poglej Anatolija in Grško-turška vojna

Gregor Födransperg - Fedr

Gregor Födransperg - Fedr, slovenski popotnik, pisec in fotograf, * 6. april 1972, Ljubljana.

Poglej Anatolija in Gregor Födransperg - Fedr

Gregor Nazianški

Sveti Gregor Nazianški ali Gregorij Nazianški, imenovan tudi Gregor Teolog je krščanski škof, cerkveni oče in cerkveni učitelj, teolog in svetnik * 329, Kapadokija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 390, Nazianz.

Poglej Anatolija in Gregor Nazianški

Grki

Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.

Poglej Anatolija in Grki

Grki na predrimskem Krimu

Grške kolonije na severni obali Črnega morja v 5. stoletju pr. n. št. Prve grška mestne države v kolonijah ob črnomorski obali Krima so bile ustanovljene v 7.

Poglej Anatolija in Grki na predrimskem Krimu

Grobnica Kira Velikega

Grobnica Kira Velikega (perzijsko آرامگاه کوروش بزرگ, ārāmgāh-e kurosh-e bozorg), je zadnje počivališče Kira Velikega, ustanovitelja iranskega Ahemenidskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Grobnica Kira Velikega

Grofija Edesa

Grofija Edesa (1098-1144) je bila prva križarska država, ki so je ustanovili že med prvo križarsko vojno leta 1098.

Poglej Anatolija in Grofija Edesa

Gruzijske kronike

''Gruzijske kronike'', različica kraljice Mariam. ''Gruzijske kronike'', različica kraljice Ane. Gruzijske kronike je uveljavljen prevod za glavno zbirko srednjeveških gruzijskih zgodovinskih besedil, znano pod imenom Kartlis Chovreba, dobesedno 'življenje Kartli'.

Poglej Anatolija in Gruzijske kronike

Hajredin Barbarosa

Hajredin Barbarosa (arabsko خير الدين بربروس‎, Khayr ad-Din Barbarus) ali Barbarosa Hajredin Paša (turško Barbaros Hayrettin Paşa), rojen kot Hizr ali Hidr, je bil osmanski gusar in kasneje veliki admiral osmanske vojne mornarice, * okoli 1478, Lesbos, Osmansko cesarstvo † 4.

Poglej Anatolija in Hajredin Barbarosa

Hakkâri (provinca)

Provinca Hakkâri je provinca v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Hakkâri (provinca)

Halafska kultura

Halafska kultura je zgodovinsko obdobje v severni Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6100 in 5100 pr.

Poglej Anatolija in Halafska kultura

Halikarnas

Halikarnas (starogrško: Halikarnassós ali: Alikarnassós, turško Halikarnas) je bil antično grško mesto v sedanjem Bodrumu v Turčiji.

Poglej Anatolija in Halikarnas

Halkedon

Halkedon (/ kælˈsiːdən / ali / ˈkælsɪdɒn /; grško Χαλκηδών, prečrkovano kot Halkedon) je bilo starodavno pomorsko mesto Bitinije v Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Halkedon

Halva

sličica Halva je slaščica poznana v vseh deželah arabskega sveta, sredozemlja, balkana, male Azije,centralne Azije in severne Afrike.

Poglej Anatolija in Halva

Hamam

Hamam je vrsta parne kopeli ali kraj javnega kopanja, povezan z islamskim svetom.

Poglej Anatolija in Hamam

Hamidski bejlik

Hamidski bejlik, Hamidska dinastija ali krajše Hamidi (sodobno turško Hamidoğulları ali Hamidoğulları Beyliği) je bil eden od bejlikov, ki so nastali v 14.

Poglej Anatolija in Hamidski bejlik

Hatščina

Hatščina (hattili) je bila neindoevropski aglutinativni jezik, ki so ga v 3.

Poglej Anatolija in Hatščina

Hati (Anatolija)

Egičansko kreljesto okoli 1290 pr. n. št. Hati so bili staroveško ljudstvo iz osrednje Anatolije v sedanji Turčiji.

Poglej Anatolija in Hati (Anatolija)

Hatuša

Hatuša (hetitsko Ḫa-at-tu-ša, turško Hattuşaş), v bronasti dobi prestolnica Hetitskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Hatuša

Hatušili I.

Hatušili I. (hetitsko Ḫattušili I., slovensko kralj Hatuše) je bil kralj hetitskega Starega kraljestva, ki je vladal okoli 1586–1556 pr.

Poglej Anatolija in Hatušili I.

Hekataj

Hekatáj Milétski (starogrško: Hekataïos Milḗsios), starogrški popotnik, kartograf in zgodovinar, * okoli 550 pr. n. št., Milet, Jonija, † okoli 476 pr. n. št.

Poglej Anatolija in Hekataj

Heladsko obdobje

Heladsko obdobje je sodoben izraz za kulturo celinske Grčije, ki se je razvijala v bronasti dobi.

Poglej Anatolija in Heladsko obdobje

Henrik Flandrijski

Henrik Flandrijski (nizozemsko Hendrik van Vlaanderen, francosko Henri Ier de Hainaut) je bil drugi cesar Latinskega cesarstva s prestolnico v Konstantinoplu, * okoli 1176, Valenciennes, Grofija Hainaut, † 11. junij 1216, Solun, Solunsko kraljestvo.

Poglej Anatolija in Henrik Flandrijski

Heraclea Cybistra

Heraclea Cybistra je helenistično mesto v bližini sodobnega mesta Ereğli v provinci Konya, Turčija.

Poglej Anatolija in Heraclea Cybistra

Heraklij

Flavij Heraklij Avgust, po poreklu Armenec, je bil od 5.

Poglej Anatolija in Heraklij

Heraklit

Heraklit je lahko.

Poglej Anatolija in Heraklit

Heraklit Mračni

‎ Heraklít Mráčni (starogrško: Hērákleitos hó Ephésios,:- hó Skoteinós) tudi Heraklít Éfeški, starogrški filozof, * 535 pr. n. št., Efez, Anatolija, † 470 pr. n. št., Efez, Anatolija.

Poglej Anatolija in Heraklit Mračni

Herodot

Heródot, starogrški zgodovinar, * okoli 485 pr. n. št., Halikarnas, (sedaj Bodrum, Turčija), † okoli 420 pr. n. št., verjetno Atene ali Turioi, južna Italija.

Poglej Anatolija in Herodot

Hetitščina

Hetitščina je najbolje izpričan anatolski jezik in obenem najstarejši indoevropski jezik, ki je izpričan v pisnih virih.

Poglej Anatolija in Hetitščina

Hetiti

Ruševine levjih vrat Hatuše v današnji Turčiji Hetiti so bili starodavno anatolsko ljudstvo, ki je ustanovilo imperij s središčem Hatuša (danes vas Boğazköy v Turčiji) v severnem delu osrednje Anatolije okoli leta 1600 pred našim štetjem.

Poglej Anatolija in Hetiti

Hevselski vrtovi

Hevselski vrtovi (turško Hevsel Bahçeleri) so sedemsto hektarjev obdelanih rodovitnih zemljišč med trdnjavo Diyarbakır in reko Tigris v jugovzhodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Anatolija in Hevselski vrtovi

Hierapolis

Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.

Poglej Anatolija in Hierapolis

Hiksi

Hiksi (egipčansko heqa khasut, vladarji tujih dežel, starogrško, Hiksós, Hxós) so bili ljudstvo mešanega izvora, morda iz zahodne Azije,Hyksos (Egyptian dynasty), Encyclopædia Britannica Online, Encyclopædia Britannica, Inc.

Poglej Anatolija in Hiksi

Himera iz Arezza

Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.

Poglej Anatolija in Himera iz Arezza

Hiparh

Hipárh, tudi Hipárhos, starogrški astronom, geograf in matematik, * okoli 190 pr. n. št., Nikeja, Bitinija, Mala Azija (danes İznik, Turčija), † okoli 120 pr. n. št., verjetno otok Rod, Grčija.

Poglej Anatolija in Hiparh

Holocen

Holocen je geološka doba, ki se je začela približno 11.500 koledarskih let pred sedanjostjo (okrog 9500 pr. n. št.) in se nadaljuje do danes.

Poglej Anatolija in Holocen

Homer

Homer (Hómēros - talec), antični grški pesnik, najverjetneje živel v 8. stoletju pr. n. št. v Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Homer

Hurijščina

Hurijščina ali hurítščina je izumrli huro-urartski jezik.

Poglej Anatolija in Hurijščina

Huriti

Huriti (klinopisno 𒄷𒌨𒊑, Ḫu-ur-ri) so bili ljudstvo bronaste dobe na Bližnjem vzhodu.

Poglej Anatolija in Huriti

Iğdır (provinca)

Provinca Iğdır je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Vzhodni Anatolijai.

Poglej Anatolija in Iğdır (provinca)

Ibn Batuta

Abu 'abd Alah Mohamed Ibn 'abd Alah Al-lavati At-tanji Ibn Batuta (arabsko أبو عبد الله محمد بن عبد الله اللواتي الطنجي بن بطوطة‎: ʾAbū ʿAbd al-Lāh Muḥammad ibn ʿAbd al-Lāh l-Lawātī ṭ-Ṭanǧī ibn Baṭūṭah) ali krajše Ibn Batuta (ابن بطوطة), srednjeveški berberski popotnik in učenjak, * 24.

Poglej Anatolija in Ibn Batuta

Idriej

Idriej (grško: Idrieus) je bil od leta 351 do 344 pr.

Poglej Anatolija in Idriej

III. legija Cirenajka

menapijskih enot Marka Antonija, s katerim je plačeval svoje legije; na hrbtni strani kovanca je napis LEG(ija) III in njen prapor (''aquilla'') III.

Poglej Anatolija in III. legija Cirenajka

Ilkanat

Ilkanat, Il-kanat ali Il Kanat (سلسله ایلخانی iz mongolskega Ил Хан улс (Il han uls) in turškega ilhanli (il.

Poglej Anatolija in Ilkanat

Irenej Lyonski

Sveti Irenej Lyonski, apostolski oče, cerkveni oče, škof, mučenec, nasprotnik gnosticizma, * okoli 130, Smirna, Mala AzijaSeppelt –Löffler, Papstgeschichte, str.

Poglej Anatolija in Irenej Lyonski

Irska gelščina

Írska gélščina ali írščina (Gaeilge na hÉireann) spada skupaj z mansko gelščino in škotsko gelščino v gelsko vejo otoških keltskih jezikov.

Poglej Anatolija in Irska gelščina

Isa Čelebi

Isa Čelebi (turško İsa Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1380, † 1406.

Poglej Anatolija in Isa Čelebi

Islam

Islam (arabsko الإسلام,al-Islaam) je monoteistična religija muslimanov, ki verujejo, da se je bog (ar. الله Allah, slovensko Alah) preko nadangela Gabrijela razodel preroku Mohamedu (ar. Muhammadu).

Poglej Anatolija in Islam

Italijanski imperij

Italijanski imperij je bil uradno razglašen maja 1936 s totalno aneksijo Abesinije (današnje Etiopije) in s prevzemom naslova cesar Etiopije s strani italijanskega kralja.

Poglej Anatolija in Italijanski imperij

Ivan Asen I.

Ivan Asen I. (bolgarsko Иван Асен I, Ivan Asén I) je bil bolgarski cesar (car), ki je vladal od leta 1189 do 1196, * ni znano, † 1196, Veliko Trnovo.

Poglej Anatolija in Ivan Asen I.

Ivan Asen III.

Ivan Asen III. (bolgarsko Иван Асен III, tudi Йоан Асен III, Joan Asen III) je bil leta 1279-1280 bolgarski car, * 1259/1260, † 1303.

Poglej Anatolija in Ivan Asen III.

Ivan Briennski

Ivan Briennski (francosko Jean de Brienne) znan tudi kot Ivan I. Jeruzalemski, je bil leta 1210-1225 kralj Jeruzalemskega kraljestva in leta 1229-1237 cesar konstantinopelskega Latinskega cesarstva, * okoli 1170, † 27.

Poglej Anatolija in Ivan Briennski

Ivan I. Cimisk

Ivan I. Cimisk (grško Ιωάννης Α΄ Τζιμισκής, Iōannēs I Tzimiskēs) je bil cesar Bizantinskega cesarstva - Romanije, ki je vladal od leta 969 do 976, * 925, Konstantinopel, † 10. januar, 976, Konstantinopel.

Poglej Anatolija in Ivan I. Cimisk

Ivan II. Komnen

Ivan II.

Poglej Anatolija in Ivan II. Komnen

Ivan III. Dukas Vatac

Ivan III.

Poglej Anatolija in Ivan III. Dukas Vatac

Izak I. Komnen

Izak I. Komnen (grško), bizantinski cesar (1057-1059), prvi vladar iz Komnenske dinastije, * okrog 1005, † okrog 1061.

Poglej Anatolija in Izak I. Komnen

Izak II. Angel

Izak II.

Poglej Anatolija in Izak II. Angel

Izavrija

Lokacija Izavrije v Mali Aziji Izavrija (antično grško, latinsko Isauria) je bila v antiki divja in geografsko izolirana gorata pokrajina v celinskem delu južne Male Azije na severnih obronkih Taurusa.

Poglej Anatolija in Izavrija

Izokrat

Izókrat ali Isokrates (Ἰσοκράτης: Isokrátēs), starogrški retorik, * 436 pr. n. št., † 338 pr. n. št. Izokrat sodi med deset atiških retorikov, v času svojega življenja pa je bil verjetno eden najvplivnejših govornikov z znano šolo.

Poglej Anatolija in Izokrat

Jafet

Jafet (Yép̄eṯ, v pavzi יָפֶת Yā́p̄eṯ) je eden od treh Noetovih sinov v Genezi, kjer je igral vlogo v zgodbi o Noetovi pijanosti in Hamovem prekletstvu, in kasneje v Tabeli narodov kot predhodnik ljudstev Egejskega morja, Anatolije in drugod.

Poglej Anatolija in Jafet

Jamhad

Jamhad je bil staroveško semitsko kraljestvo s središčem v Halabu (Alep), Sirija.

Poglej Anatolija in Jamhad

Janez XI. Carigrajski

Janez XI.

Poglej Anatolija in Janez XI. Carigrajski

Jazdegerd III.

Jazdegerd III., tudi Jazdgerd III. in Jazdgird III., (srednjeperzijsko 𐭩𐭦𐭣𐭪𐭥𐭲𐭩‎) je bil zadnji sasanidski kralj kraljev Irana, ki je vladal od leta 632 do 651, * 624, Istahr, Sasanidsko cesarstvo, † 651, Merv, Horasan.

Poglej Anatolija in Jazdegerd III.

Jazigi

Jazigi (latinsko, grško), sarmatsko pleme jezdecev bojevnikov, ki je od 6.

Poglej Anatolija in Jazigi

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Anatolija in Jeklo

Jonci

Kserksa I. Jonci (ednina) so bili eno od štirih večjih antičnih grških plemen.

Poglej Anatolija in Jonci

Jonija

Jonija je bila starodavna regija na zahodni obali Anatolije, južno od današnjega Izmirja.

Poglej Anatolija in Jonija

Josef Keil

Josef Keil, avstrijski zgodovinar, epigraf, arheolog in akademik, * 1878, Reichenberg (današnji Liberec v severni Bohemiji, Češka), † 1963, Dunaj.

Poglej Anatolija in Josef Keil

Južna Evropa

Južna Evropa. Južna Evropa je podregija Evrope, ki zavzema države ob, v ali v bližini Sredozemskega morja (z Iberskim, Apeninskim in Balkanskim polotokom) in Črnega morja, delno pa se lahko dotika tudi Male Azije/Anatolije na vzhodu in Severne Afrike na zahodu.

Poglej Anatolija in Južna Evropa

Južni sokol

Južni sokol (znanstveno ime Falco biarmicus) je ujeda iz družine sokolov.

Poglej Anatolija in Južni sokol

Jugovzhodna Anatolija, Turčija

Jugovzhodna Anatolija Vzhodna Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v jugovzhodni Anatoliji.

Poglej Anatolija in Jugovzhodna Anatolija, Turčija

Jurij I. Terter

Jurij I. Terter (bolgarsko Георги I Тертер, Georgi I Terter) iz rodbine Terter je od leta 1280 do 1292 vladal kot car Drugega bolgarskega cesarstva, * ni znano, † 1308/1309.

Poglej Anatolija in Jurij I. Terter

Justinijan II.

Justinijan II. (grško Ἰουστινιανός, Ioustinianós, latinsko Iustinianus), zaradi odrezanega nosa imenovan tudi Breznosi (grško Ρινότμητος, Rinotmētos), je bil zadnji bizantinski cesar iz Heraklijeve dinastije, ki je vladal od leta 685 do 695 in ponovno od leta 705 do 711, * 669, † 4.

Poglej Anatolija in Justinijan II.

Kalcedonski koncil

Kalcedonski koncil je potekal od 8. oktobra do 1. november leta 451 v Kalcedonu, mestu v Bitiniji v Mali Aziji. Na koncilu so zavrnili monofizitizem (nauk, da ima Kristus samo eno naravo) in podrobneje razdelali nauk o dveh naravah Jezusa Kristusa, ki je pravi Bog (ima Božjo naravo) in pravi človek (ima človeško naravo).

Poglej Anatolija in Kalcedonski koncil

Kalijev galun

Kalijev galun, galun ali kalijev aluminijev sulfat je anorganska spojina s formulo KAl(SO4)2.

Poglej Anatolija in Kalijev galun

Kamilo Prašnikar

Kamilo Prašnikar (tudi Camillo Praschniker), slovenski arheolog in akademik, * 13. oktober 1884, Dunaj, Avstro-Ogrska, † 1. oktober 1949, Dunaj, Avstrija.

Poglej Anatolija in Kamilo Prašnikar

Kanaan

Kanaan (severozahodno semitsko knaʿn, feničansko 𐤊𐤍𐤏𐤍 Kana‘n, hebrejsko כְּנָעַן‬, Kənā‘an) je bila semitsko govoreča regija na staroveškem Bližnjem vzhodu v poznem 2.

Poglej Anatolija in Kanaan

Kapadokija

Kapadokija (staroperzijsko Katpatuka) je zgodovinska regija v osrednji Mali Aziji, sedaj večinoma v turški provinci Nevşehir.

Poglej Anatolija in Kapadokija

Kapadokija (razločitev)

Kapadokija je lahko.

Poglej Anatolija in Kapadokija (razločitev)

Kapadokija (rimska provinca)

Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.

Poglej Anatolija in Kapadokija (rimska provinca)

Kar (rimski cesar)

Mark Avrelij Kar (latinsko) je bil leta 282 in 283 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 222, Narbona, Narbonska Galija, † julij ali avgust 283, Sasanidsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Kar (rimski cesar)

Kara Mustafa Paša

Merzifonlu Kara Mustafa Paša je bil vrhovni poveljnik vojske Osmanskega cesarstva in veliki vezir v obdobju zadnjih poskusov širitve Osmanskega cesarstva v Srednjo in Vzhodno Evropo, * 1634 ali 1635, Merzifon, Osmansko cesarstvo, † 25. december 1683, Beograd, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Kara Mustafa Paša

Karaman

Karaman je mesto v južni osrednji Anatoliji severno od Taurusa in približno 100 km južno od Konye, Turčija.

Poglej Anatolija in Karaman

Karamanidi

Karamanidi ali Karamanidska dinastija (turško Karamanoğulları, Karamanoğulları Beyliği), znani tudi kot Karamanska kneževina ali Karamanski bejlik (turško Karaman Beyliği), so bili eden od islamskih anatolskih bejlikov s središčem v južni centralni Anatoliji v okolici sedanje turške province Karaman.

Poglej Anatolija in Karamanidi

Karamanlidi

Karamanlidi (grško Καραμανλήδες, Karamanlídes, turško Karamanlılar) ali preprosto Karamanli, so tradicionalno turško govoreče grško pravoslavno ljudstvo, ki izvira iz regije Karaman v Anatoliji.

Poglej Anatolija in Karamanlidi

Karija

Karija (iz luvijskega Karuwa, Strma dežela, starogrško: Karía, turško Karya) je bila zgodovinska regija v zahodni Anatoliji med Lidijo na severu, Pizidijo na vzhodu, Likijo na jugu in Jonijo na zahodu.

Poglej Anatolija in Karija

Karijščina

Karijščina je izumrl anatolski jezik, ki se je govoril v antični Kariji med 7.

Poglej Anatolija in Karijščina

Karkemiš

Karkemiš (hetitsko Karkamiš, turško Karkamış, grško, Europos, latinsko Europus) je bil pomembna staroveška prestolnica severnega dela Sirije in dela vzhodne Male Azije.

Poglej Anatolija in Karkemiš

Karpas

Karpas, tudi Karpass, Karpaz ali Karpasia (Καρπασία; Karpaz) je podolgovat polotok prstaste oblike na severovzhodnem delu otoka Ciper v vzhodnem Sredozemlju.

Poglej Anatolija in Karpas

Kars (provinca)

Kars je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji, ob meji z Armenijo.

Poglej Anatolija in Kars (provinca)

Kartlija

Kartlija (gruzinsko ქართლი, Kartli) je zgodovinska regija v osrednji Gruziji, skozi katero teče reka Mtkvari (Kura).

Poglej Anatolija in Kartlija

Karum

Osrednja Anatolija v obdobju karumov Karum (akadsko kārum, nabrežje, pristan, trgovska četrt, mn. kārū, iz sumerskega kar, utrdba (pristanišča), valobran je bil staroveška asirska trgovska postaja v Anatoliji, Turčija. Karumi so obstajali od okoli 25. stoletja pr. n. št. do 18.

Poglej Anatolija in Karum

Kasij Dion

Kasij Dion Kokejan (starogrško Δίων ò Κάσσιος, latinsko Lucius Cassius Dio Cocceianus), rimski zgodovinar, avtor Rimske zgodovine (Ρομαικε ιστοριa) v 80 knjigah, v katerih je po 22 letih preučevanja opisal dogajanje od Enejevega prihoda v Italijo do smrti Septimija Severja, * okoli 155, † okoli 235.

Poglej Anatolija in Kasij Dion

Kasiti

Kasiti so bili starodavno bližnjevzhodno ljudstvo, ki je po propadu Starobabilonskega cesarstva vladalo v Babiloniji od približno 1531 do 1155 pr.

Poglej Anatolija in Kasiti

Kaski

Staroveška Anatolija Kaski, tudi Kaški, Kaskijci in Kasgaji, so bili v bronasti dobi ohlapna plemenska zveza neindoevropskih ljudstev, ki so govorili neklasificiran kaški jezik.

Poglej Anatolija in Kaski

Katari

Katári (v Franciji albižáni po mestu Albi, v Italiji pataréni, v Bosni bogomili) (starogrško καθαροί: katharoí - 'čist') so bili pripadniki več heretičnih ločin iz zgodnjega srednjega veka, ki so zavračali uradno Cerkev in zakramente; katarizem pa je bilo družbeno in versko gibanje z dualističnimi krščanskimi in gnostičnimi elementi, ki se je širilo po Evropi od 11.

Poglej Anatolija in Katari

Kavala

Kavala (Καβάλα, Kavála) je mesto v severni Grčiji, glavno obmorsko pristanišče vzhodne Makedonije in glavno mesto regionalne enote Kavala.

Poglej Anatolija in Kavala

Kayseri

Kayseri (osmansko turško: قیصریه, turško: Kayseri grško: Καισάρεια/Kaisareia), antična Mazaka ali Mazarca, Eusebia, Caesarea Cappadociae, kasneje Kaisariyah, veliko industrijsko mesto v vzodni Anatoliji, Turčija, središče province Kayseri.

Poglej Anatolija in Kayseri

Kılıç Arslan I.

Kilič Arslan I. (turško I. Kılıç Arslan, arabsko قلج أرسلان‎), tretji sultan seldžuškega sultanata Rum (1092-1107), * 1079, † 1107.

Poglej Anatolija in Kılıç Arslan I.

Kültepe

Kültepe, dobesedno "Pepelnat hrib", je arheološko najdišče v Provinci Kayseri, Turčija.

Poglej Anatolija in Kültepe

Kejhusrev II.

Gijat al-Din Kejhusrev II. ali Gijat al-Din Kejhusrev bin Kejkubad (perzijsko غياث الدين كيخسرو بن كيقباد‎‎) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1237 do svoje smrti leta 1246, * ni znano, † 1246.

Poglej Anatolija in Kejhusrev II.

Kejkavus II.

Kejkavus II. (perzijsko عز الدين كيكاوس بن كيخسرو‎, ʿIzz ad-Dīn Kaykāwus ibn Kaykhusraw) je bil sultan seldžuškega Sultanata Rum, ki je vladal od leta 1246 do 1257.

Poglej Anatolija in Kejkavus II.

Kejkubad I.

| type.

Poglej Anatolija in Kejkubad I.

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Anatolija in Kelti

Keltski jeziki

Keltski jeziki so del jezikovne družine indoevropskih jezikov.

Poglej Anatolija in Keltski jeziki

Kibela

Kibela na prestolu z levom, rogom izobilja in muralno krono; rimski marmor, okoli leta 50, Getty Museum Kibela ali Cibela (frigijsko Matar Kubileya/Kubeleya - 'Kibelijina mati', morda 'Gorska mati'; lidijsko Kuvava; starogrško Κυβέλη Kybélē, Κυβήβη Kybḗlē, Κύβελις Kýbelis) je bila izvirno anatolska boginja mati; morda je imela izvor v zgodnje-neolitskem naselju Çatalhöyüku (na območju mesta Konye), kjer je najden velik kip boginje predstavljene kako sedi na levjem prestolu.

Poglej Anatolija in Kibela

Kikladi

Kikladi (grško, Kykládes) so otočje v Egejskem morju jugovzhodno od celinske Grčije in bivša administrativna prefektura Grčije.

Poglej Anatolija in Kikladi

Kilič Arslan II.

Kilič Arslan II. (staro anatolsko turško قِلِج اَرسلان دوم) ali ʿIzz ad-Dīn Kilidž Arslān bin Masʿūd (perzijsko عز الدین قلج ارسلان بن مسعود‎, sodobno turško Kılıç Arslan, poslovenjeno Meč lev) je bil od leta 1156 do svoje smrti sultan seldžuškega Sultanata Rum, * 1113, † 1192.

Poglej Anatolija in Kilič Arslan II.

Kilikija

Kilikija na zemljevidu Rimskega imperija okrog leta 125. Kilikija, današnja Çukurova, je bila antična pokrajina in upravna enota Rimskega cesarstva na jugovzhodni sredozemski obali Male Azije severno od Cipra.

Poglej Anatolija in Kilikija

Kilikijska vrata

Kilikijska vrata. Kilikijska vrata (turško: Gülek Boğazı, prelaz Boğazı) so glavni prehod skozi gorovje Taurus v južni Turčiji, ki povezuje ravnice Kilikije na sredozemski obali z visoko anatolsko planoto v osrednji Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Kilikijska vrata

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Poglej Anatolija in Kir II.

Kizik

Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق‎, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.

Poglej Anatolija in Kizik

Kizuvatna

Kizzuwatna ali Kizzuwadna) je bilo kraljestvo iz 2. tisočletja pred našim štetjem. Kraljestvo je ležalo v višavjih jugo vzhodne Male Azije v zalivu Iskenderun (turško: İskenderun Körfezi) na skrajnem severovzhodu Sredozemskega morja med gorovjem Taurus in reko Ceyahan.

Poglej Anatolija in Kizuvatna

Kjaksar

Hvakšatra ali Kjaksar (tudi Siaksar), medijski kralj, vladal od 625 pr.

Poglej Anatolija in Kjaksar

Klasična Grčija

Klasična doba je v grški zgodovini obdobje od grške zmage nad Perzijci (479 pr. n. št.) do smrti Aleksandra Velikega (323 pr. n. št.). Sledi arhaični dobi.

Poglej Anatolija in Klasična Grčija

Klavžar

Klávžar ali grívasti íbis (znanstveno ime Geronticus eremita) je velika ptica selivka, ki živi v pustih, polpuščavskih in skalnatih življenjskih okoljih, velikokrat, ne pa vedno, blizu tekočih voda.

Poglej Anatolija in Klavžar

Klavdija

Klavdija je žensko osebno ime.

Poglej Anatolija in Klavdija

Kleant

‎Kleant (tudi Kleantes) (starogrško Κλέανθης: Kléantes), starogrški stoični filozof, * 331 pr. n. št., Asos, primorska pokrajina Troda v Mali Aziji, † 231 pr. n. št. Kleant je živel okoli leta 280 pr. n. št.

Poglej Anatolija in Kleant

Kleopatra (metulj)

Kleopatra (znanstveno ime Gonepteryx cleopatra) je vrsta metulja iz družine belinov, ki se pojavlja tudi v Sloveniji.

Poglej Anatolija in Kleopatra (metulj)

Kleopatra (opera)

Kleopatra je opera v dveh dejanjih (devetih slikah) Danila Švare.

Poglej Anatolija in Kleopatra (opera)

Kleopatra I. Sirijka

Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.

Poglej Anatolija in Kleopatra I. Sirijka

Kneževina Antiohija

Kneževina Antiohija in druge države na Bližnjem vzhodu leta 1135 Kneževina Antiohija (1098–1268), križarska država, ki so jo ustanovili križarji med prvo križarsko vojno.

Poglej Anatolija in Kneževina Antiohija

Koščični škratec

Koščični škratec (znanstveno ime Coenagrion ornatum) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Evropi in delu Jugozahodne Azije.

Poglej Anatolija in Koščični škratec

Kolofon

Kolofon (grško; Kolofón) je bilo mesto v antični maloazijski pokrajini Lidiji.

Poglej Anatolija in Kolofon

Komagena

Komagena je antično armensko kraljestvo v jugovzhodni Mali Aziji v današnji Turčiji.

Poglej Anatolija in Komagena

Komatar

Komatar (znanstveno ime Turdus torquatus) je ptič iz družine drozgov, ki živi v gozdovih višjih nadmorskih višin Srednje in Severne Evrope.

Poglej Anatolija in Komatar

Komneni

Aleksej I. Komnen Komneni (grško) so bili grška vladarska rodbina, ki je, s krajšo prekinitvijo, vladala v Bizantinskem cesarstvu od leta 1057 do 1185.

Poglej Anatolija in Komneni

Koncil v Piacenzi

Urban II. Koncil v Piacenzi je bil mešan zbor klerikov in laikov katoliške cerkve, ki je potekal od 1. do 5. marca 1095 v Piacenzi (Italija).

Poglej Anatolija in Koncil v Piacenzi

Konrad III. Nemški

Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.

Poglej Anatolija in Konrad III. Nemški

Konstancij Klor

Konstancij I. (latinsko: Marcus Flavius Valerius Constantius Herculius Augustus),Martindale, str.

Poglej Anatolija in Konstancij Klor

Konstans II.

Konstans II. z vzdevkom Bradati je bil od leta 641 to 668 cesar Bizantinskega cesarstva, * 7. november 630, Konstantinopel, † 15. julij 668, Sirakuze, Sicilija.

Poglej Anatolija in Konstans II.

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22.

Poglej Anatolija in Konstantin I. Veliki

Konstantin IV.

Konstantin IV. (grško Κωνσταντῖνος, Kōnstantînos, latinsko Constantinus), imenovan Mlajši (grško ὁ νέος, ho néos, latinsko iunior) in včasih napačno Bradati (grško Πωγωνᾶτος, Pōgōnãtos, latinsko Pogonatus) je bil od leta 668 do 685 cesar Bizantinskega cesarstva, * okoli 650, † 10.

Poglej Anatolija in Konstantin IV.

Konstantin IX. Monomah

Konstantin IX.

Poglej Anatolija in Konstantin IX. Monomah

Konstantin V. Kopronim

Konstantin V. Kopronim (grško: Κωνσταντίνος Ε΄ Κοπρώνυμος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 741 do 775, * 718, † 14. september 775.

Poglej Anatolija in Konstantin V. Kopronim

Konstantin X. Dukas

Konstantin X. Dukas (grško, Kōnstantinos X Doukas), bizantinski cesar od 1059 do 1067, * 1006, † 22. maj 1067.

Poglej Anatolija in Konstantin X. Dukas

Konstantin XI. Paleolog

Konstantin XI.

Poglej Anatolija in Konstantin XI. Paleolog

Konstantinopel

Konstantinopel (grško Κωνσταντινούπολις, Konstantinoúpolis ali Κωνσταντινούπολη Konstantinoúpoli, "Konstantinovo mesto"; latinsko Constantinopolis, otomansko, turško: قسطنطینية, Kostantiniyye) je bilo rimsko/bizantinsko glavno mesto (330–1204 in 1261–1453) latinskega (1204–1261) in osmanskega cesarstva (1453–1924).

Poglej Anatolija in Konstantinopel

Konstantinopelsko obzidje

Konstantinopelsko obzidje je niz kamnitih obrambnih zidov, ki so obdajali in varovali Konstantinopel (sedanji Carigrad, Turčija) od takrat, ko je Konstantin I. Veliki mesto izbral za prestolnico Vzhodnega rimskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Konstantinopelsko obzidje

Konya (provinca)

Konya je provinca, ki se nahaja v osrednji Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Konya (provinca)

Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Janičar; risba slavnega beneškega slikarja Bellinija (1429-1507), ki je naslikal tudi znani portret sultana Mehmeda III. Oborožene sile Osmanskega cesarstva so bile razdeljene na kopensko vojsko, vojno mornarico in vojno letalstvo.

Poglej Anatolija in Kopenska vojska Osmanskega cesarstva

Koriolan Cipiko

Koriolan Cipiko (tudi Koriolan Ćipiko in latinsko Coriolanus Ceppico ali Coriolanus Cepio), beneški plemič, hrvaški humanist, zgodovinar in vojak, * 1425, Trogir, † 1493, Trogir.

Poglej Anatolija in Koriolan Cipiko

Kos (otok)

Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.

Poglej Anatolija in Kos (otok)

Kozrav II.

Kozrav II., včasih tudi Parviz – Vedno zmagovit (perzijsko: خسرو پرویز), dvaindvajseti perzijski kralj (šah), ki je vladal od leta 590 do 628, * ni znano, † 28. februar 628.

Poglej Anatolija in Kozrav II.

Kraljeva nekropola, Biblos

Kraljeva nekropola v Biblosu je skupina devetih bronastodobnih podzemnih jaškov in grobnic, v katerih so shranjeni sarkofagi več kraljev mesta.

Poglej Anatolija in Kraljeva nekropola, Biblos

Kraljevina Srbija (1217–1345)

Kraljevina Srbija (srbsko Краљевина Србија, Kraljevina Srbija) ali Srbsko kraljestvo (srbsko Српско краљевство, Srpsko kraljevstvo) (1217-1345) je bila srbska fevdalna država, ki je nastala leta 1217 iz Velike kneževine Raške, ko je bil veliki župan (knez) Štefan Nemanjić povišan v kralja.

Poglej Anatolija in Kraljevina Srbija (1217–1345)

Kratka kronologija

Kratka kronologija je ena od kronologij bližnjevzhodne bronaste in zgodnje železne dobe, v kateri sta fiksna datuma vladavina Hamurabija (1728-1686 pr. n. št.) in opustošenje Babilona leta 1531 pr.

Poglej Anatolija in Kratka kronologija

Krez

Lidijski kralj Krez na sliki Clauda Vignona ''Prilika o služabniku, ki ni maral odpustiti'',1629 atiška rdeča amfora, 500.–490 pr. n. št., Louvre (G 197) Krez (grško Κροῖσος, Kroisos; 595 pr. n. št. - datum smrti neznan), lidijski kralj, ki je po Herodotu vladal 14 let vladal 560 pr.

Poglej Anatolija in Krez

Križarske države

Križarske države okrog leta 1140 Križarske države so bile fevdalne države, ki so jih v 12. in 13. stoletju v Mali Aziji, na Bližnjem vzhodu (Levantu), v Grčiji in na Iberskem polotoku ustanovili zahodnooevropski križarji.

Poglej Anatolija in Križarske države

Križarske vojne

prvo križarsko vojno Križarske vojne so bili vojaški podvigi Latinske rimokatoliške cerkve od sredine srednjega veka vse do konca poznega srednjega veka.

Poglej Anatolija in Križarske vojne

Križarski grad

Kot križarski grad označujemo gradove in trdnjave, ki so bile povezane s križarskimi vojnami in so jih zgradili ali zasedli v Sveti deželi Križarji.

Poglej Anatolija in Križarski grad

Križarski pohod na Varno

Križarski pohod na Varno je bil neuspešen vojaški pohod več evropskih monarhov, katerega cilj je bil zaustavitev prodiranja Osmanskega cesarstva v Evropo, predvsem na Balkan.

Poglej Anatolija in Križarski pohod na Varno

Krum

Bolgarija pod kanom Krumom; ozemlja, ki jih je sam osvojil, so obarvana rumeno Krum Grozni (bolgarsko: Крум, Krum), bolgarski vladar z začetkom vladanja med letoma 796 in 803 do leta 814, * ni znano, † 13. april 814.

Poglej Anatolija in Krum

Ksenofan

Ksenofán (Ksenofánēs ho Kolofṓnios), starogrški filozof, pesnik in satirik, * okoli 570 ali 565 pr. n. št., Kolofon, Mala Azija, † 473 pr. n. št. Ksenofan je bil klatež.

Poglej Anatolija in Ksenofan

Ksenofont

Ksenofónt ali Ksenofón (starogrško Ξενοφῶν: Ksenofōn), antični grški pisec, po poreklu iz Aten, sodobnik dogodkov, ki jih opisuje v Helenski zgodovini (Ελληνικά), * okrog 430 pr. n. št., Atene, Grčija, † 354 pr.

Poglej Anatolija in Ksenofont

Ktezij

Ktezij (grško: Κτησίας) je bil grški zdravnik in zgodovinar iz 5.

Poglej Anatolija in Ktezij

Kuššara

Anatolije, Turčija Kuššara (hetitsko Kuššar) je bila v bronasti dobi kraljestvo v sedanji Anatoliji, Turčija.

Poglej Anatolija in Kuššara

Kumani

''Poselitev Kumanov in njihovih sosedov okoli leta 1200'' Kumáni (bolgarsko кумани, madžarsko kunok, rusko по́ловцы (polovci), кума́ны, за́падные кыпчаки́ (zahodni Kipčaki) ali кимаки (kimaki), turško Kumanlar) so bila nomadska plemena turškega porekla, ki so se leta 1055 začela seliti iz južnoruskih step in okrog leta 1100 prišli v Moldavijo in Vlaško.

Poglej Anatolija in Kumani

Kupelacija

Kupelacija je proces rafiniranja v metalurgiji, kjer se rude ali legirane kovine obdelajo pri zelo visokih temperaturah in imajo nadzorovane operacije za ločevanje plemenitih kovin, kot sta zlato in srebro, od navadnih kovin, kot so svinec, baker, cink, arzen, antimon ali bizmut, prisoten v rudi.

Poglej Anatolija in Kupelacija

Kurdščina

Kurdščina je avtohtoni jezik etnične skupine Kurdov na bližnjem in srednjem vzhodu, ki se govori na večdržavnem etičnem ozemlju, imenovanem Kurdistan.

Poglej Anatolija in Kurdščina

Kurdistan

Zastava Kurdistana Kurdistan ali Veliki Kurdistan, antični Corduene,A.D. Lee, The Role of Hostages in Roman Diplomacy with Sasanian Persia, Historia: Zeitschrift für Alte Geschichte, Vol.

Poglej Anatolija in Kurdistan

Kurunta

Kurunta (klinopisno 𒀭𒆗 dLAMMA, luvijsko Kurunta, hetitsko Ulmi-Teššup ali Ulmi-Tešub) je bil kralj Hetitskega imperija (Novo kraljestvo), ki je vladal v 13.

Poglej Anatolija in Kurunta

Laodicea Combusta

Laodicea Combusta (starogrško, Laodikeia Katakekaumenê, "Zgorela Laodikeja") ali Laodicea (grško, Laodikeia), kasneje znana kot Claudiolaodicea, je bila helenistično mesto v Pizidiji v osrednji Anatoliji.

Poglej Anatolija in Laodicea Combusta

Laodika II.

Laodika II. (starogrško, Laodíkē) je bila soproga Selevka II. Kalinika, vladarja Selevkidskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Laodika II.

Larisa (ime)

Larisa je žensko osebno ime.

Poglej Anatolija in Larisa (ime)

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Anatolija in Latenska kultura

Latinsko cesarstvo

Latinsko cesarstvo (tudi Konstantinopelsko latinsko cesarstvo; uradno latinsko ime Imperium Romaniae) je bila križarska država, ki so jo po zasedbi Bizanca leta 1204 ustanovili voditelji četrtega križarskega pohoda.

Poglej Anatolija in Latinsko cesarstvo

Leon III. Izavrijec

Leon III.

Poglej Anatolija in Leon III. Izavrijec

Leon IV. Hazar

Leon IV.

Poglej Anatolija in Leon IV. Hazar

Leon V. Armenec

Leon V. Armenec (grško: Λέων Ε΄ ὁ Ἀρμένιος), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 813 do 820, * 775, † 25.

Poglej Anatolija in Leon V. Armenec

Leon VI. Modri

Leon VI.

Poglej Anatolija in Leon VI. Modri

Leopardovka

Leopardovka (znanstveno ime Zamenis situla) je vrsta nestrupenih kač iz družine gožev, ki je endemična v delih Evrope, Male Azije in Kavkaza.

Poglej Anatolija in Leopardovka

Letoon

Letoon (starogrško Λητῶον), včasih polatinjeno v Letoum, je bilo svetišče boginje Leto blizu starodavnega mesta Ksantos v Likiji v južni Anatoliji.

Poglej Anatolija in Letoon

Lev

Lêv (znanstveno ime Panthera leo) je velika mačka, ki lahko zraste v dolžino do 2,5 m z repom do 1,1 m.

Poglej Anatolija in Lev

Libanon

Libanon (translit,; Liban), uradno Republika Libanon je je država v zahodni Aziji.

Poglej Anatolija in Libanon

Licinij I.

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Licinij I. (Gaius Valerius Licinianus Licinius Augustus),; tudi Valerius Licinianus Licinius, Iovius Licinius) grško), znan kot Licinij, je bil rimski cesar (308-324); *okrog 263 v Gornji Meziji blizu Zaječarja v današnji Srbiji; † spomladi 325 Solun Večinoma je vladal kot sovladar s Konstantinom Velikim, pa tudi njegov tekmec; z njim je sodeloval pri pripravi Milanskega odloka 313, ki je zagotovil svobodo veroizpovedi tudi za kristjane v celotnem Rimskem cesarstvu; na svojem področju pa jih je vendarle preganjal.

Poglej Anatolija in Licinij I.

Lidija

Obseg Lidije (rumeno) in Lidijskega kraljestva (zeleno) Lidija (asirsko Luddu, starogrško Λυδία: Lidía, latinsko Lydia), pokrajina in starodavno kraljestvo v Mali Aziji, znana tudi kot Meonija (Maionija ali polatinjeno Mæonija). Ime je dobila po kralju Meoniju Lidu.

Poglej Anatolija in Lidija

Lidija (razločitev)

Lidija je lahko.

Poglej Anatolija in Lidija (razločitev)

Liguri

Cisalpske Galije s približnimi ozemlji ljudstev v 4. in 3. stoletju pr. n. št. Etnične skupine v železni dobi na Apeninskem polotoku; Ligurija je v gornjem levem kotu zemljevida Jeziki na Apeninskem polotoku v 3. stoletju pr. n. št.; rožnato so obarvani neindoevropski jeziki Ozemlje N4, obrvano škrlatno, ustreza ligurski etnični skupini; ozemlje leži med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Rimska Ligurija (rožnato) med rekami Var na zahodu, Pad na severu in Magra na vzhodu Liguri (latinsko, grško, Ligies) so bili staroveško ljudstvo, po katerem se imenuje sedanja pokrajina Ligurija v severozahodni Italiji.

Poglej Anatolija in Liguri

Likaonija

Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.

Poglej Anatolija in Likaonija

Likija

Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.

Poglej Anatolija in Likija

Likija in Pamfilija (rimska provinca)

Likija in Pamfilija (latinsko), provinca Rimskega cesarstva v južni Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Likija in Pamfilija (rimska provinca)

Likijščina

Likijščina je izumrl anatolski jezik.

Poglej Anatolija in Likijščina

Likijci

Likijci so bili anatolsko ljudstvo, ki je živelo v Likiji.

Poglej Anatolija in Likijci

Lizimah

Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.

Poglej Anatolija in Lizimah

Ljaramani

Ljaramani - tudi laramani (laramanë) - predstavljajo zgodovinsko versko skupnost, po narodnosti Albance, ki so v Osmanskem obdobju pripadali dvema ali več veram hkrati: eni doma, drugi v javnosti.

Poglej Anatolija in Ljaramani

Ljudstva z morja

Prizor s severnega zidu templja v Medinet Habuju se pogosto omenja kot prizor s pohoda Egipčanov proti ljudstvom z morja, ki je postal znan kot bitka v Nilovi delti. Sovražniki Egipta v opisu niso imenovani, ampak opisani kot prišleki iz "severnih dežel". Znanstveniki so opazili podobnosti pričesk in orožja vojakov na tem in drugih reliefih, na katerih so napadalci imenovani.

Poglej Anatolija in Ljudstva z morja

Loška zverca

Loška zverca (znanstveno ime Lestes virens) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine zverc, razširjen po večini Evrope in v nekaj sosednjih regijah.

Poglej Anatolija in Loška zverca

Logotet

Logotet (grško, logothétēs, mn., logothétai, latinsko logotheta, mn. logothetae, bolgarsko логотет, logotet, romunsko logofăt, srbsko логотет, logotet) je bil uradniški naziv, ki izvira iz Bizantinskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Logotet

Logothetes tou dromou

Poštni logotet (grško) je bil načelnik javne pošte (latinsko, grško ali enostavno) in eden od najvišjih fiskalnih ministrov (logotetov) Bizantinskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Logothetes tou dromou

Lozanski sporazum

Lozanski sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan 24.

Poglej Anatolija in Lozanski sporazum

Lucij Ver

Lucij Ver (latinsko) je bil leta 161 do svoje smrti leta 169 skupaj z Markom Avrelijem cesar rimskega cesarstva, * 15. december 130, Rim, † januar 169, Altinum, Rimsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Lucij Ver

Lukka

Položaj Lukka na jugozahodu Anatolije Lukka je hetitski izraz, ki se je od 2.

Poglej Anatolija in Lukka

Luksor

Luksor (arabsko الأقصر al-Uqṣur, egipčanska arabščina Loʔṣor, Sa'idi arabsko Logṣor, koptsko ⲛⲏ) je mesto v zgornjem (južnem) Egiptu in glavno mesto governorata Luksor.

Poglej Anatolija in Luksor

Luvijščina

Luvijščina je izumrl anatolski jezik.

Poglej Anatolija in Luvijščina

Luvijci

Ozemlje Luvijcev Luvijci so bili skupina indoevropsko govorečih ljudstev iz osrednje, zahodne in južne Male Azije, severnega dela zahodnega Levanta iz bronaste in železne dobe.

Poglej Anatolija in Luvijci

Macesnova polonica

Macesnova polonica (znanstveno ime Aphidecta obliterata) je vrsta polonic, ki je razširjena po Evropa, evropskem delu Rusije, Kavkazu, Transkavkazu, Mali Aziji ter po delih Severne Amerike.

Poglej Anatolija in Macesnova polonica

Magna Graecia

Magna Graecia, 280 pr. n. št. Magna Graecia (latinsko "Velika Grčija"; grško Megalê Hellas - Μεγάλη ῾Ελλάς) je ime za regijo v antični južni Italiji in Siciliji, ki so ju od 8.

Poglej Anatolija in Magna Graecia

Majski hrošč

Majski hrošč, tudi poljski majski hrošč (znanstveno ime Melolontha melolontha), je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi in Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Majski hrošč

Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (grško Μακεδονία) je bila starodavno kraljestvo na obrobju Arhaične in Klasične Grčije in kasneje prevladujoča država Helenistične Grčije.

Poglej Anatolija in Makedonija (kraljestvo)

Makedonija (rimska provinca)

Makedonija (Μακεδονία) je bila Rimska provinca, ki je obsegala ozemlje nekdanjega Antigonidskega kraljestva Makedonije, ki ga je leta 168 pred našim štetjem ob koncu tretje makedonske vojne osvojila Rimska republika.

Poglej Anatolija in Makedonija (rimska provinca)

Maklen

Maklen ali poljski javor (znanstveno ime Acer campestre) je listopadno drevo iz družine javorov.

Poglej Anatolija in Maklen

Mali Kavkaz

Mali Kavkaz je drugi od dveh glavnih gorskih območij Kavkaza, dolžine približno 600 km.

Poglej Anatolija in Mali Kavkaz

Malik Šah I.

Džalal Ad Davlah Malik Šah ali preprosto Malik Šah (perzijsko ملکشاه‎, arabsko (celo ime) معز الدنيا والدين جلال الدولة حسن ملكشاه‎), seldžuški sultan, * 1055, † 19. november 1092, Bagdad, Irak.

Poglej Anatolija in Malik Šah I.

Malteški viteški red

Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.

Poglej Anatolija in Malteški viteški red

Manisa (provinca)

Provinca Manisa je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Manisa (provinca)

Manuel I. Komnen

Manuel I. Komnen (grško) je bil bizantinski cesar, ki je vladal od leta 1143 do 1180, * 28. november 1118, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo, † 24. september 1180, Konstantinopel, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Manuel I. Komnen

Manuel II. Paleolog

Manuel II.

Poglej Anatolija in Manuel II. Paleolog

Mardin

Mardin (kurdsko Mêrdîn‎, sirsko ܡܶܪܕܺܝܢ‎, osmansko arabsko ماردين, armensko Մարդին) je mesto v jugovzhodni Turčiji ob meji s Sirijo in upravno središče Province Mardin.

Poglej Anatolija in Mardin

Marelica

Marelica (znanstveno ime Prunus armeniaca) je drevo iz družine rožnic (Rosaceae) in rodu sliv (Prunus).

Poglej Anatolija in Marelica

Mari

Mari (klinopisno 𒈠𒌷𒆠, ma-riki), sedanji Tell Hariri (arabsko تل حريري‎), je bila starodavna semitska mestna država v sedanji Siriji.

Poglej Anatolija in Mari

Mark Junij Brut

Mark Junij Brut (latinsko), znan tudi kot Kvint Servilij Kepion Brut (latinsko) je bil senator v pozni Rimski republiki, * 85 pr. n. št., † 42 pr. n. št., Filipi, Makedonija.

Poglej Anatolija in Mark Junij Brut

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Anatolija in Mark Tulij Cicero

Markos Vafeiadis

Markos Vafeiadis, grški politik, general in vrhovni poveljnik demokratične armade Grčije, * (?) 1906, Erzurum, Otomansko cesarstvo, † 23. februar 1992, Atene, Grčija.

Poglej Anatolija in Markos Vafeiadis

Marmarsko morje

Marmarsko morjeSlika NASA Marmársko morje (tudi Marmorno morje, Mrámorno morje; (turško: Marmara denizi, grško: Μαρμαρα̃ Θάλασσα ali Προποντίδα) je 280 km dolgo (od Gallipolija do Izmita) in 80 km široko celinsko morje med Balkanskim polotokom in Malo Azijo, ki ga od Črnega morja loči ožina Bospor, od Egejskega morja pa ožina Dardanele.

Poglej Anatolija in Marmarsko morje

Maslama ibn Abd al-Malik

Maslama ibn Abd al-Malik (arabsko مسلمة بن عبد الملك‎‎, v grških virih Μασαλμᾶς) je bil umajadski princ in eden od najslavnejših arabskih generalov v prvih desetletjih 8.

Poglej Anatolija in Maslama ibn Abd al-Malik

Medijsko cesarstvo

Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.

Poglej Anatolija in Medijsko cesarstvo

Megido

Megido (hebrejsko מגידו‎, grško Μεγιδδώ, Megiddó, arabsko مجیدو‎, Tell al-Mutesellim, Guvernerja gomila) je starodavno mesto v svernem Izraelu v bližini kibuca Megido, približno 30 km jugovzhodno od Haife.

Poglej Anatolija in Megido

Mehmed I.

Mehmed I. Çelebi (turško چلبی محمد, I.Mehmet ali Çelebi Mehmet), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1413 do smrti, * 1389, Odrin, Osmansko cesarstvo, † 26. maj 1421, Odrin, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Mehmed I.

Mehmed II. Osvajalec

Mehmed II., bolj znan kot Mehmed Osvajalec (turško Fatih Sultan Mehmet), je bil sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od avgusta 1444 do septembra 1446 in ponovno od februarja 1451 do maja 1481, * 30. marec 1432, † 3. maj 1481.

Poglej Anatolija in Mehmed II. Osvajalec

Mehmed IV.

Mehmed IV. (osmansko turško: محمد رابع, Meḥmed-i rābi‘), pozan tudi kot Avci – Lovec, 19.

Poglej Anatolija in Mehmed IV.

Mehmed Paša Sokolović

Mehmed Paša Sokolović, osmanski vojskovodja in veliki vezir, * 1506, Sokolovići, Bosna, Osmansko cesarstvo, † 11. oktober 1579, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Mehmed Paša Sokolović

Melfi

Melfi (lukansko Mèlfe) je mesto in občina v južnoitalijanski pokrajino Potenza v deželi Bazilikata, na pol poti med Neapljem in Barijem.

Poglej Anatolija in Melfi

Meliton Sardski

Iz Wikipedije, proste enciklopedije.

Poglej Anatolija in Meliton Sardski

Menehmo

Menehmo (Ménaihmos), starogrški matematik in geometer, * okoli 378 pr. n. št., Alopekonez, Mala Azija (sedaj Turčija), † okoli 320 pr. n. št. Menehmo je bil mlajši Dejnostratov brat.

Poglej Anatolija in Menehmo

Menkauhor

Menkauhor Kaju, znan tudi kot Ikauhor (helenizirano v, Menherês) je bil faraon Starega egipčanskega kraljestva.

Poglej Anatolija in Menkauhor

Merv

Merv (turkmensko Merw, perzijsko مرو‎‎, Marv, kitajsko 木鹿, Mulu), nekdanja ahemenidska statrapija Margiana, kasneje Aleksandrija (grško) in Antiohija v Margiani (grško), je bila velika oaza-mesto na zgodovinski svilni cesti v bližini sedanjega Marija v Turkmenistanu. Za Merv se domneva, da je bil v 12.

Poglej Anatolija in Merv

Meshetski Turki

Meshetski Turki v Karabüku, Turčija Meshetski Turki, tudi turški Meshetijci, ahiški Turki in turški Ahiski, (მესხეთის თურქები Meskhetis t'urk'ebi) so etnična podskupina Turkov, ki so nekdaj naseljevali regijo Mesheti v Gruziji, vzdolž meje s Turčijo.

Poglej Anatolija in Meshetski Turki

Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda

Največja mesta starodavnega Bližnjega vzhoda v bronasti dobi štejemo v tisočih.

Poglej Anatolija in Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda

Mesto

Mesto je naselje, ki je upravno, gospodarsko in kulturno središče širšega območja Mesto je tudi večji, centraliziran in omejen prostor na križišču pomembnih prometnih poti s svojo administrativno in oskrbno strukturo.

Poglej Anatolija in Mesto

Mesud II.

Mesud II. (staro anatolsko turško مَسعود دوم, Ghiyāth ad-Dīn Mas'ūd bin Kaykāwūs, perzijsko غياث الدين مسعود بن كيكاوس‎, Ghiasuddin Massoud bin Kikkaus) je bil od leta 1284 do 1308 večkrat sultan Ruma.

Poglej Anatolija in Mesud II.

Mezopotamija

Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.

Poglej Anatolija in Mezopotamija

Michelangelo Zois

Michelangelo Zois (cójs), podjetnik in zemljiški gospod italijanskega rodu, * 14. marec 1694, Cacodelli, Berbenno, Italija, † 27. avgust 1777, Ljubljana.

Poglej Anatolija in Michelangelo Zois

Mihael I. Komnen Dukas

Epirski despotat od leta 1205 do 1230 Mihael I. Komnen Dukas (grško: Μιχαήλ Α΄ Κομνηνός Δούκας, Mihaēl I Komnēnos Doukas), pogosto imenovan tudi Mihael Angel, čeprav tega imena nikoli ni uporabljal, ustanovitelj in prvi vladar Epirskega despotata (1205–1215), * ni znano, † 1215.

Poglej Anatolija in Mihael I. Komnen Dukas

Mihael II. Amorijec

Mihael II. (grško Μιχαήλ Β) z vzdevkom Amorijec ali Jecljavec je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je kot prvi iz Amorijske (ali Frigijske) dinastije vladal od decembra 820 do svoje smrti 2.

Poglej Anatolija in Mihael II. Amorijec

Mihael II. Asen

Mihael II.

Poglej Anatolija in Mihael II. Asen

Mihael IX. Paleolog

Mihael IX.

Poglej Anatolija in Mihael IX. Paleolog

Mihael VII. Dukas

Mihael VII.

Poglej Anatolija in Mihael VII. Dukas

Mihael VIII. Paleolog

Mihael VIII.

Poglej Anatolija in Mihael VIII. Paleolog

Mikenska doba

Mikenska doba (ali mikenska civilizacija ali mikenska Grčija) je bila zadnji del bronaste dobe v antični Grčiji (okoli 1600–1100 pred našim štetjem).

Poglej Anatolija in Mikenska doba

Milas

Milas (starogrško: Mylasa) je starodavno mesto in upravno središče okrožja z enakim imenom v provinci Muğla v jugozahodni Turčiji.

Poglej Anatolija in Milas

Milet

Milet (starogrško Μίλητος Mílētos; grško Μίλητος, Mílitos; hetitski zapis Millawanda ali Milawata (eksonima); latinsko Miletus; turško Milet) je bilo antično mesto na zahodni obali Anatolije blizu ustja reke Meander v antični Kariji.

Poglej Anatolija in Milet

Mimar Sinan

Mimar Sinan je bil glavni arhitekt (turško mimar) in gradbenik osmanskih sultanov Sulejmana Veličastnega, Selima II. in Murata III., * okoli 1488/1490, Ağırnas, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 17. julij 1588, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Mimar Sinan

Minojska doba

Minojska doba (tudi minojska kultura, civilizacija) je obdobje predhelenistične bronastodobne civilizacije na Kreti v Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Minojska doba

Mitani

Mitani (hetitski klinopis Mi-ta-an-ni) ali Hanigalbat (hetitski klinopis Ḫa-ni-gal-bat) v asirskih besedilih ali Naharin v egipčanskih besedilih je bila od leta 1500-1300 pr.

Poglej Anatolija in Mitani

Mitridat VI. Pontski

Mítridat VI.

Poglej Anatolija in Mitridat VI. Pontski

Mitridatske vojne

Mitridatske vojne, oboroženi spopadi med Rimsko republiko in Pontskim kraljestvom in njegovimi zavezniki na ozemlju Grčije, Male Azije in Bližnjega Vzhoda od leta 88 do 63 pr.

Poglej Anatolija in Mitridatske vojne

Mlinar (hrošč)

Mlinar (znanstveno ime Polyphylla fullo) je vrsta hroščev iz družine skarabejev, razširjena po Evropi, Severni Afriki in Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Mlinar (hrošč)

Moab

Moab (moabsko 𐤌𐤀𐤁‬ Māʾab, arabsko مؤاب‎ muʾāb, hebrejsko מוֹאָב‬, sodobno hebrejsko Mō'av, tibersko Mōʾāḇ, starogrško Μωάβ Mōáb, asirsko Mu'aba, Ma'ba, Ma'ab, egipčansko Mu'ab) je zgodovinsko ime gorate pokrajine v Jordaniji ob večjem delu vzhodne obale Mrtvega morja.

Poglej Anatolija in Moab

Modras

Modras (znanstveno ime Vipera ammodytes) je strupenjača iz družine gadov.

Poglej Anatolija in Modras

Modri bleščavec

Modri bleščavec (znanstveno ime Calopteryx virgo) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine bleščavcev, ki živi v Evropi.

Poglej Anatolija in Modri bleščavec

Mongolsko cesarstvo

Mongolsko cesarstvo oz.

Poglej Anatolija in Mongolsko cesarstvo

Morska pena

Morska pena Morska pena ali sepiolit (s kemijsko formulo Mg4Si6O15(OH)2 • 6H2O) je hidrat magnezijevega silikata, ki se v naravi pojavlja v rečnih usedlinah in mineralnih žilah.

Poglej Anatolija in Morska pena

Most čez Eurymedon

Most čez Eurymedon je bil poznorimski most čez reko Eurymedon (sodobna Köprüçay), blizu Aspendosa, v Pamfiliji v južni Anatoliji.

Poglej Anatolija in Most čez Eurymedon

Muavija I.

Muavija I. (arabsko معاوية بن أبي سفيان, Muavija ibn Abi Sufjan) je bil ustanovitelj in prvi kalif Omajadskega kalifata, * okoli 597, 602 ali 605, Meka, Arabija, † 26. april 680.

Poglej Anatolija in Muavija I.

Muş (provinca)

Muş je provinca, ki se nahaja v vzhodni Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Muş (provinca)

Muğla (provinca)

Provinca Muğla je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Muğla (provinca)

Muladi

Rokopis ''Yuçufove pesnitve'' neznanega avtorja v aragonskem jeziku, pisan z arabsko abecedo (''alhamiado'') Muladi (špansko: muladí, mn. muladíes, portugalsko muladi, mn. muladis, katalonsko muladita ali muladí, mn. muladites ali muladís, arabsko مولدون DIN muwallad, mn.

Poglej Anatolija in Muladi

Murat I.

Murat I. (turško: I. Murat ali Murad Hüdavendigâr, iz perzijskega خداوندگار, Hodāvandgār - "Božanski"), vladar Osmanskega cesarstva (1359-1389), * 29. junij 1326, † 28. junij 1389, Kosovsko polje.

Poglej Anatolija in Murat I.

Murat II.

Murat II. (osmansko turško مراد ثاني‎ - Murâd-ı sânî, turško İkinci Murat), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1421 do 1451, razen od leta 1444 do 1446, * junij 1404, Amasya, severna Anatolija, † 3. februarja 1451, Edirne, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Murat II.

Murat III.

Murat III., (turško مراد ثالث, Murād-i sālis, III. Murat) sultan Osmanskega cesarstva, * 4. julij 1546, Manisa, Anatolija, Osmansko cesarstvo, † 15. januar 1595, Istanbul, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Murat III.

Murat IV.

Murat IV.

Poglej Anatolija in Murat IV.

Muršili II.

Muršili II. je bil kralj Hetitskega cesarstva (Novo kraljestvo), ki je vladal okoli 1321–1295 pr.

Poglej Anatolija in Muršili II.

Musa Čelebi

Musa Čelebi (turško Musa Çelebi) je bil osmanski princ (şehzade) in sovladar v osmanskem medvladju (1402-1413), * 1388, † 5. julij 1413.

Poglej Anatolija in Musa Čelebi

Muvatali II.

Muvatali II., tudi Muvatalis ali Muvatališ, je bil kralj Hetitskega imperija, ki je vladal od okoli 1295 do 1272 pr.

Poglej Anatolija in Muvatali II.

Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina)

Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina) je 75 km zahodno od Soluna v Grčiji in je osredotočen na kraljeve grobnice, ki jih je zgradilo starodavno kraljestvo Makedonije v Ajgi.

Poglej Anatolija in Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina)

Nabatejsko kraljestvo

Nabatejsko kraljestvo ali Nabateja (nabatejsko: Malkûtâ Nabatu) je bila država Nabatejcev v klasični antiki, ki je bila leta 106 priključena k Rimskemu cesarstvu.

Poglej Anatolija in Nabatejsko kraljestvo

Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848

Nacionalna in liberalna gibanja v Evropi pred letom 1848 so gibanja, katerih posledice so bile leta 1848 liberalne, demokratične, nacionalne in socialne revolucije po Evropi.

Poglej Anatolija in Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848

Natufijska kultura

Natufijska kultura je pozno epileolitska arheološka kultura, ki je v Levantu obstajala od približno 12.000 do 9.500 pr.

Poglej Anatolija in Natufijska kultura

Navadna bogomolka

Navadna bogomolka (znanstveno ime Mantis religiosa) je plenilska vrsta žuželk iz reda bogomolk.

Poglej Anatolija in Navadna bogomolka

Navadni frfotavček

Navadni frfotavček (znanstveno ime Leptidea sinapis) je dnevni metulj iz družine belinov.

Poglej Anatolija in Navadni frfotavček

Navadni mali zvonček

Navadni mali zvonček, pogosteje samo zvonček (znanstveno ime Galanthus nivalis) je pogosta pomladanska roža, ki jo uvrščamo v družino narcisovk.

Poglej Anatolija in Navadni mali zvonček

Navadni netopir

Navadni netopir (znanstveno ime Myotis myotis) je velika vrsta netopirjev, razširjena v Evropi, Mali Aziji in na Bližnjem Vzhodu.

Poglej Anatolija in Navadni netopir

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Anatolija in Navadni polh

Nemanjići

Nemanjići (srbsko Немањићи/Nemanjići) so bili najpomembnejša srbska srednjeveška vladarska dinastija.

Poglej Anatolija in Nemanjići

Neolitska arhitektura

Neolitska arhitektura se nanaša na objekte, ki zajemajo bivališča in zavetišča od približno 10.000 do 2000 pr.

Poglej Anatolija in Neolitska arhitektura

Neolitska revolucija

Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.

Poglej Anatolija in Neolitska revolucija

Nevşehir

Nevşehir, nekdaj Neapolis in Muşkara, je mesto in središče pprovince Nevşehir v regiji osrednja Anatolija v Turčiji.

Poglej Anatolija in Nevşehir

Nicopolis ad Istrum

Nicopolis ad Istrum (grško Νικόπολις ἡ πρὸς Ἴστρον, Nikópolis i prós Ístron, bolgarsko Никополис ад Иструм Nikopolis ad Istrum) ali Nicopolis ad Iatrum je bil rimsko in kasneje bizantinsko mesto v sedanji severni Bolgariji.

Poglej Anatolija in Nicopolis ad Istrum

Nikefor III. Botanijat

Nikefor III.

Poglej Anatolija in Nikefor III. Botanijat

Nikejsko cesarstvo

Nikejsko cesarstvo (grško: Βασίλειον τῆς Νίκαιας, turško: İznik İmparatorluğu) je bila največja bizantinska grška država, ki so jo ustanovili plemiči Bizantinskega cesarstva po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Anatolija in Nikejsko cesarstvo

Nikifor I. Logotet

Nikifor I. Logotet (grško: Νικηφόρος Α΄, "Prinašalec zmage"), cesar Bizantinskega cesarstva od leta 802 do 811, * ni znano, † 26.

Poglej Anatolija in Nikifor I. Logotet

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Poglej Anatolija in Nikolaj I. Ruski

Nikolaj iz Mire

Nikolaj iz Mire, znan tudi pod imeni Nikolaj iz Barija, Nikolaj Barijski, sveti Nikolaj in sveti Miklavž, krščanski škof in svetnik, * med 270 in 286, Patara, današnja Turčija, † 6. december med 326 in 351, Mira, današnja Turčija.

Poglej Anatolija in Nikolaj iz Mire

Nikomedija

Nikomedija (današnji İzmit) je mesto v severozahodni Mali Aziji na skrajnem koncu zaliva Astacus (İzmit) v Propontu (Marmarsko morje).

Poglej Anatolija in Nikomedija

Nogajci

Nogajci (turško Nogaylar, rusko Ногайцы, Nogajci) so turška etnična skupina, ki živi v južnem evropskem delu Rusije, večinoma v severnokavkaški regiji (severni Dagestan, Stavropolski kraj, Karačaj-Čerkezija, Astrahan, Čečenija).

Poglej Anatolija in Nogajci

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Poglej Anatolija in Normandija

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej Anatolija in Novo mesto

Nuits-Saint-Georges

Nuits-Saint-Georges je naselje in občina v francoskem departmaju Côte-d'Or regije Burgundije.

Poglej Anatolija in Nuits-Saint-Georges

Nur ad-Din

‎ Uti al-Malik al-Adil Nur ad-Din Abu al-Qasim Mahmud Ibn 'Imad ad-Din Zengi, bolj znan tudi kot Nur ed-Din in Nur al-Din, (arabsko نور الدين, Nūr ad-Dīn, kar pomeni Luč vere), vojskovodja iz dinastije Zengidov, ki je vladal v Siriji od leta 1146 do 1174, * februar 1118, 15. maj 1174.

Poglej Anatolija in Nur ad-Din

Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Konstantinopla (626), vojaška operacija Avarov in njihovih zaveznikov Slovanov in sasanidskih Perzijcev, ki se je končala s strateško zmago Bizantinskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Obleganje Konstantinopla (626)

Obleganje Nikeje

Obleganje Nikeje v prvi križarski vojni je trajalo od 14. maja do 19. junija 1097.

Poglej Anatolija in Obleganje Nikeje

Obleganje Sigeta

Obleganje Sigeta ali bitka pri Sigetu (madžarsko Szigetvár ostroma, hrvaško Bitka kod Sigeta, Sigetska bitka, turško Zigetvar Kuşatması) je bilo obleganje trdnjave Siget (Szigetvár) v Ogrskem kraljestvu, ki je ovirala pohod osmanske vojske proti Dunaju leta 1566.

Poglej Anatolija in Obleganje Sigeta

Odeon (zgradba)

Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.

Poglej Anatolija in Odeon (zgradba)

Oljka

Oljka (znanstveno ime Olea) je rod dreves iz družine oljkovk ali njihov plod, imenovan tudi oliva.

Poglej Anatolija in Oljka

Opeka

Zid iz glazirane opeke ''Flemish bond'' z opekami različnih velikosti Paleta opeke zloženih brez malte Star opečni zid Opečna ''Front Street'' vzdolž reke Cane v historičnem Natchitoches, Louisiana Opeka je kvader oziroma enota zgnetene gline, peska, vode in drugih primesi (apno, cement), žgana ali posušena na zraku in se uporablja za zidane konstrukcije.

Poglej Anatolija in Opeka

Ophrys caucasica

Ophrys caucasica je cvetoča rastlina iz družine kukavičevk, endemit Kavkaza.

Poglej Anatolija in Ophrys caucasica

Orehov zavijač

Orehov zavijač (znanstveno ime Cydia amplana) je metulj iz družine listnih zavijačev.

Poglej Anatolija in Orehov zavijač

Orhan I.

Orhan I. (osmansko turško: اورخان غازی, Orhan Gazi ali Orhan Bey), drugi beg Osmanskega cesarstva, * 1281, Söğüt, † 1361 ali 1362, Bursa.

Poglej Anatolija in Orhan I.

Orod II.

Orod II.

Poglej Anatolija in Orod II.

Orontobat

Orontobat (grško: Orontobátes, staroperzijsko Aurandabad, perzijsko اورونتوباتس: Ubuntu Bates) je bil satrap (guverner) Karije v jugozahodni Mali Aziji, zadnji v službi perzijskega Ahemenidskega cesarstva, ni znano, † po 331 pr. n. št..

Poglej Anatolija in Orontobat

Osman I.

Osman I. (turško: عثمان بن أرطغرل, Osman Gazi ali Osman Bey ali I Osman ali Osman Sayed II), osmanski sultan, * 1258, Sogut, Anatolija, Turčija, † 1326, Sogut.

Poglej Anatolija in Osman I.

Osman II.

Osman II. (osmansko turško: عثمان ثانى, ‘Osmān-i sānī), poznan tudi kot Mladi Osman (turško: Genç Osman), (3. november 1604, Istanbul, Osmansko cesarstvo, † 20. maj 1622, Istanbul, Osmansko cesarstvo), 16.

Poglej Anatolija in Osman II.

Osman III.

Osman III. (osmansko turško عثمان ثالث‎, ‘Osmān-i sālis) je bil od leta 1754 do 1757 sultan Osmanskega cesarstva, * 2. januar 1699, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 30. oktober 1757, Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Osman III.

Osmani

Osmane ali Osmansko rodbino so sestavljali člani cesarske hiše Osman, znano tudi kot Osmanli (Osmanlı).

Poglej Anatolija in Osmani

Osmanska arhitektura

Osmanska arhitektura je arhitektura Osmanskega cesarstva, ki je nastala v severozahodni Anatoliji v 13.

Poglej Anatolija in Osmanska arhitektura

Osmanski kalifat

Osmanski kalifat ali Kalifat Osmanskega cesarstva je bila trditev sultanov turške Osmanske dinastije v poznem srednjem in zgodnjem novem veku, da so kalifi islama. V obdobju osmanske ekspanzije so Selimu I. po osvojitvi mameluškega Egipta leta 1517 podelili naslov »branilec svetih mest Meke in Medine«, kar je okrepilo osmanske zahteve po kalifatu v islamskem svetu.

Poglej Anatolija in Osmanski kalifat

Osmansko cesarstvo

Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.

Poglej Anatolija in Osmansko cesarstvo

Osrednja Anatolija, Turčija

Osrednja Anatolija Osrednja Anatolija je pokrajina v Turčiji, ki se nahaja v osrednji Anatoliji.

Poglej Anatolija in Osrednja Anatolija, Turčija

Osroena

|native_name.

Poglej Anatolija in Osroena

Otočje

Tuamotu Otočje ali arhipelag je skupina otokov enake geološke zgradbe ali nastanka.

Poglej Anatolija in Otočje

Otokarji

Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.

Poglej Anatolija in Otokarji

Padavinska senca

Padavinska senca je suho območje na zavetrni strani gorskega območja (stran od vetra).

Poglej Anatolija in Padavinska senca

Paflagonija

Zemljevid Male Azije iz 15. stoletjaPaflagonija (grško: Παφλαγονíα latinsko: Paphlagonia) je antična pokrajina na obali Črnega morja v osrednji severni Anatoliji med Bitinijo in Pontom.

Poglej Anatolija in Paflagonija

Pakor I.

Pakor I. Partski, sin partskega kralja Oroda II. in Laodike Komagenske, po nekaterih virih tudi očetov sovladar.

Poglej Anatolija in Pakor I.

Palajščina

Palajščina je izumrl anatolski jezik.

Poglej Anatolija in Palajščina

Paleologi

Paleologi (grško, Paleológos, mn., Paleológoi) so bili bizantinska grška rodbina,Vasiliev, Aleksandr A. (1964).

Poglej Anatolija in Paleologi

Palestinska Sirija

Palestinska SirijaTrevor Bryce (2009).

Poglej Anatolija in Palestinska Sirija

Palmirsko cesarstvo

Palmirsko cesarstvo (260–273) je bilo cesarstvo, ki se je med krizo tretjega stoletja odcepilo od Rimskega imperija.

Poglej Anatolija in Palmirsko cesarstvo

Pamfilija

Pamfilija (starogrško Παμφυλία, Pamphylía, sodobna izgovorjava Pamfylía / pæmfɪliə /) je bila nekdanja regija na jugu Male Azije, med Likijo in Kilikijo, ki je segala od Sredozemlja do pogorja Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).

Poglej Anatolija in Pamfilija

Papaflessas

Grigorios Dimitriou Dikaios-Flessas (Γρηγόριος ΔημητρίουΔικαίος-Φλέσσας; popularno znan kot Papaflessas), grški duhovnik in vladni uradnik, * 1788, Poliani, Mesenija, Osmanski imperij, † 25.

Poglej Anatolija in Papaflessas

Papež Aleksander I.

Sveti Aleksander I., škof Rima, svetnik (in mučenec) rimskokatoliške Cerkve, * 1. stoletje n. št.

Poglej Anatolija in Papež Aleksander I.

Papež Anicet

Sveti Anicet, papež (in mučenec glej: Ocena) Rimskokatoliške cerkve, * 1. stoletje n. št., Emesa (danes Homs, Sirija - Rimsko cesarstvo); † 20. april 167, Rim.

Poglej Anatolija in Papež Anicet

Papež Benedikt IV.

Benedikt IV. (Papa Benedictus Quartus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko cesarstvo danes: Italija), † julij 903 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 1.

Poglej Anatolija in Papež Benedikt IV.

Papež Janez VI.

Janez VI. je bil rimski škof, (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 655 Efez (Mala Azija, Bizantinsko cesarstvo) † 11. januar 705 Rim, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Papež Janez VI.

Papež Sikst II.

Sveti Sikst II., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 215 n. št., Grčija, (Rimsko cesarstvo); † 6. avgust 257, v Rimu (Italija, Rimsko cesarstvo).

Poglej Anatolija in Papež Sikst II.

Papež Viktor I.

Sveti Viktor I., papež in mučenec, Rimskokatoliške cerkve, * 2. stoletje n. št., Leptis Magna (ali Tripolitanija Afrika), Rimsko cesarstvo); † okoli 199, Rim. V Rimskokatoliški cerkvi god 28. julija.

Poglej Anatolija in Papež Viktor I.

Paratetida

Ocean Paratetida, morje Paratetida ali samo Paratetida je bilo veliko plitvo morje, ki je segalo od regije severno od Alp preko srednje Evrope do Aralskega jezera v Srednji Aziji.

Poglej Anatolija in Paratetida

Parisatis

Parisatis (perzijsko پروشات, Prošat, grško, Parisatis) je bila nezakonska hčerka perzijskeg kralja Artakserksa I. in Andije Babilonske, * 5.

Poglej Anatolija in Parisatis

Partsko cesarstvo

Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت‎, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Partsko cesarstvo

Pasargad

Pasargad (Pâsârgâd, perz. پاسارگاد) je eno od glavnih mest Perzijskega cesarstva v dobi vladavine iranske dinastije Ahemenidov.

Poglej Anatolija in Pasargad

Patmos

Patmos (grško Πάτμος, Pátmos) je majhen grški otok v Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Patmos

Patras

Patras (v dimotiki moderni grščini: Πάτρα, izg. Pátra, v klasični grščini: Πάτραι, izg. Pátrai, Latinsko: Patrae), je tretje največje grško urbano središče in glavno mesto prefekture Ahaja.

Poglej Anatolija in Patras

Patriarh

Patriarh (grško.

Poglej Anatolija in Patriarh

Pavzanij (geograf)

Pavzanij (grško: Pausanias; okoli 110–180 n. št.) je bil grški popotnik in geograf, ki je živel v času Hadrijana, Antonina Pija in Marka Avrelija.

Poglej Anatolija in Pavzanij (geograf)

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Anatolija in Pelazgi

Pentapolis

Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je geografska in/ali politična zveza petih mest.

Poglej Anatolija in Pentapolis

Peonija

Ozemlje antične Peonije Peonija (grško: Παιονία), antična država, v kateri so bili naseljeni večinoma Peonci (antično grško: Παίονες). Natančne meje prvotne Peonije, prebivalci in njena zgodnja zgodovina so zelo nejasni, verjetno pa je ležala nekje na področju Trakije.

Poglej Anatolija in Peonija

Perdik

Perdik (grško, Perdíkkas) je bil general Aleksandra Velikega Makedonskega, * okoli 355 pr. n. št., † 321/320 pr. n. št. Sodeloval je v Aleksandrovem pohodu proti ahemenidski Perziji.

Poglej Anatolija in Perdik

Perga

Perga ali Perge (grško Πέργη Perge, turško Perge) je bila mesto v antični Anatoliji, v današnji Turčiji, nekoč prestolnica Pamfilije Secunda, zdaj v provinci Antalya na jugozahodni sredozemski obali.

Poglej Anatolija in Perga

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Poglej Anatolija in Pergament

Pergamon

Pergamon ali Pergamum (starogrško τὸ Πέργαμον, to Pergamon ali ἡ Πέργαμος hē Pergamos) je bilo starogrško mesto v Eoliji.

Poglej Anatolija in Pergamon

Pergamonski oltar

Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.

Poglej Anatolija in Pergamonski oltar

Periklaz

Periklaz je kubična oblika magnezijevega oksida (MgO), ki se v naravi pojavlja v kontaktnih metamorfnih kamninah in je glavna komponenta večine bazičnih opek za oblaganje peči.

Poglej Anatolija in Periklaz

Perzijščina

Perzijščina (latinizirano Fārsi) je iranski jezik iz indoiranske skupine iz družine indoevropskih jezikov.

Poglej Anatolija in Perzijščina

Pescenij Niger

Pescenij Niger (latinsko), rimski uzurpator od leta 193 do 194 v letu petih cesarjev, * okoli 135, † 194, Antiohija, Sirija.

Poglej Anatolija in Pescenij Niger

Peter Krešimir IV.

Peter Krešimir IV., hrvaški kralj, vladal od 1058 do 1074, sin kralja Štefana I. in kraljice Hicele, hčere Petra II.

Poglej Anatolija in Peter Krešimir IV.

Peter Puščavnik

Pierre l'Ermite, Cucu Peter ali Mali Peter, francoski menih in pridigar, eden od vodij prvega križarskega pohoda, * okrog 1050, Amiens, Francija, † 8. julij 1115, Neufmoustier (Liège), Belgija.

Poglej Anatolija in Peter Puščavnik

Piksodar

Piksodar (grško: Piksódaros) je bil od leta 340 do 334 pr.

Poglej Anatolija in Piksodar

Pismo Efežanom

Pismo Efežanom je deseta novozavezna knjiga, tradicionalno pripisano apostolu Pavlu.

Poglej Anatolija in Pismo Efežanom

Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski)

Ignacijevo pismo Efežanom je pismo, ki ga pripisujejo Ignaciju Antiohijskemu, škofu iz Antiohije in je naslovljeno na cerkev v Efezu v Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski)

Pismo Rimljanom

Pismo Rimljanom je prvo in najdaljše pismo v Novi zavezi, hkrati pa verjetno tudi najpomembnejše.

Poglej Anatolija in Pismo Rimljanom

Pitagoreja

Pitagoreja (grško Πυθαγόρειο, Pithagórion) je arheološko najdišče antičnega mesta Samos na grškem otoku Samosu.

Poglej Anatolija in Pitagoreja

Pithana

Pithana je bil kralj hatskega mesta Kuššara, ki je vladal v 17.

Poglej Anatolija in Pithana

Pizidija

Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Pizidija

Planota

Planota v geologiji in fizični geografiji je relativno obsežno, pretežno ravno (ali rahlo razgibano) površje, dvignjeno nad okolico, ki je s strmimi pobočji vidno omejeno s sosednjimi deli površja, navadno na večji nadmorski višini na kopnem (ali tudi pod morjem, dvignjeno nad morsko dno okoli nje).

Poglej Anatolija in Planota

Plovdiv

Plovdiv je drugo največje mesto v Bolgariji in središče okraja Plovdiv.

Poglej Anatolija in Plovdiv

Podlesek

Podlesek (znanstveno ime Muscardinus avellanarius) je mali glodavec iz družine polhov, ki je aktiven le ponoči.

Poglej Anatolija in Podlesek

Pokol na Hiosu

Pokol na Hiosu (v grščini: Η σφαγή της Χίου, grška izgovorjava) je bil poboj več deset tisoč Grkov s strani osmanskih čet med grško vojno za neodvisnost leta 1822 na otoku Hios.

Poglej Anatolija in Pokol na Hiosu

Polikarp

Polikarp je moško osebno ime.

Poglej Anatolija in Polikarp

Poliperhon

Poliperhon (grško, Polipérhon) je bil makedonski general, ki je služil Filipu II. Makedonskemu in njegovemu sinu Aleksandru Velikemu.

Poglej Anatolija in Poliperhon

Polis

Polis (starogrško πόλις) je naziv za mestno državo v času stare Grčije.

Poglej Anatolija in Polis

Polotok

hrvaškem otoku Lošinj Arabski polotok je kljub svoji velikosti polotok. Pólotok (tudi polotòk) je del kopnega, ki je s treh strani obkrožen z vodo, običajno z morjem ali oceanom.

Poglej Anatolija in Polotok

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 501 do 1000.

Poglej Anatolija in Pomeni imen asteroidov: 501–1000

Pontsko gorovje

Pontsko gorovje (– »Severno anatolsko gorovje« ali Doğukaradeniz Dağlari – »Vzhodno črnomorsko gorovje«) je gorovje na severu Anatolije, ki se razprostira v dolžini približno 1000 km in tvori nežen dvojni zavoj ob vsej južni obali Črnega morja od Marmarskega morja proti vzhodu.

Poglej Anatolija in Pontsko gorovje

Povirni studenčar

Povirni studenčar (znanstveno ime Cordulegaster bidentata) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine studenčarjev, razširjena v večjem delu Evrope.

Poglej Anatolija in Povirni studenčar

Preproga

Perzijska svilena preproga iz Isfahana, Iran Prepróga je navadno večji tekstilni izdelek, zlasti za pokrivanje tal.

Poglej Anatolija in Preproga

Pretorijanska prefektura Vzhod

Pretorijanska prefektura Vzhod (latinsko: praefectura praetorio Orientis, grško: ἐπαρχότης/ὑπαρχία τῶν πραιτωρίων τῆς ἀνατολῆς), ena od štirih velikih pretorijanskih prefektur, na katere je bilo razdeljeno pozno Rimsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Pretorijanska prefektura Vzhod

Priključitev Krima v Rusko carstvo

Ivana Ajvazovskega: ''Prihod Katarine II. v Feodosijo'' Rusko carstvo je na pripojilo ozemlje Krima, ki je bilo dotlej neodvisen Krimski kanat.

Poglej Anatolija in Priključitev Krima v Rusko carstvo

Prob

Mark Avrelij Prob (latinsko) je bil od okoli junija 276 do septembra 282 cesar Rimskega cesarstva, * 19. avgust 232, Sirmij, Spodnja Panonija, † september 282, Sirmij, Spodnje Panonija.

Poglej Anatolija in Prob

Prodni paškratec

Prodni paškratec (znanstveno ime Erythromma lindenii) je predstavnik enakokrilih kačjih pastirjev iz družine škratcev, razširjen po Zahodni Evropi in Sredozemlju.

Poglej Anatolija in Prodni paškratec

Protipapež Novacijan

Novacijan, rimski škof in protipapež) rimskokatoliške Cerkve, * okrog 200 Frigija (Mala Azija, Rimsko cesarstvo); † 258 Rim (Rimsko cesarstvo).

Poglej Anatolija in Protipapež Novacijan

Prva križarska vojna

Prva krížarska vojna (1095–1099) je bil vojni pohod evropskih krščanskih sil, katerega namen je bil pomagati Bizantinskemu cesarstvu v boju proti seldžuškim Turkom ter iztrgati Jeruzalem in Sveto deželo iz rok muslimanov.

Poglej Anatolija in Prva križarska vojna

Prva mitridatska vojna

Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Prva mitriadska vojna (89–85 pr. n. št.), oborožen spor med Rimsko republiko in njenimi zavezniki na eni in Pontskim kraljestvom in uporniškimi grškimi polisi na drugi strani, ki je nastal zaradi širjenja rimske nadoblasti nad grškim prebivalstvom.

Poglej Anatolija in Prva mitridatska vojna

Prva urska dinastija

Prva urska dinastija je bila dinastija vladarjev Ura, Sumerija, ki je vladala v 26.

Poglej Anatolija in Prva urska dinastija

Ptolemaj I. Soter

Ptolemaj I. Soter, znan tudi kot Ptolemaj Laguški je bil makedonski Grk, general Aleksandra Velikega in eden od treh diadohov, ki so nasledili Aleksandrovo cesarstvo.

Poglej Anatolija in Ptolemaj I. Soter

Ptolemaj II. Filadelf

Ptolemaj II.

Poglej Anatolija in Ptolemaj II. Filadelf

Radu III. Čedni

Radu III.

Poglej Anatolija in Radu III. Čedni

Rajmond IV. Touluški

Rajmond IV. Touluški (francosko Raymond IV. de Toulouse, včasih tudi Raymond de Saint-Gilles), grof Toulousa, vojvoda Narbone in mejni grof Provanse, eden od voditeljev prvega križarskega pohoda, * 1041 ali 1042, † 1105. Rajmond je bil sin Ponsa Touluškega in Almodise Lamarške.

Poglej Anatolija in Rajmond IV. Touluški

Ramzes II.

Ramzes II. (različno transliteriran kot Rameses ali Ramses, tudi Ramzes Veliki), tretji faraon Devetnajste egipčanske dinastije, ki je vladal od 1279 pr.

Poglej Anatolija in Ramzes II.

Rž

Rž (znanstveno ime Secale cereale) je krušno žito iz družine trav, sorodno ječmenu in pšenici.

Poglej Anatolija in Rž

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Anatolija in Ren

Res gestae divi Augusti

Del Res Gestae Divi Augusti Res gestae divi Augusti (slovensko: Dejanja božanskega Avgusta), pogrebni napis prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana, ki v prvi osebi opisuje svoje življenje in dosežke.

Poglej Anatolija in Res gestae divi Augusti

Rimska Armenija

Armenija je bila od konca 1.

Poglej Anatolija in Rimska Armenija

Rimska provinca

Gaja Avgusta Oktavijana (vladal 31 pr. n. št. – 6 n. št.); rumeno: 31. pr. n. št., temno zeleno: 31-19 pr. n. št., svetlo zeleno: 19-9 pr. n. št., rožnato: protektorati Rimsko cesarstvo v času cesarja Vespazijana (vladal leta 69) Provinca (latinsko: provincia, mn.

Poglej Anatolija in Rimska provinca

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Anatolija in Rimska republika

Rimska vojska

Rimska vojska je ime za urejeno množico vojakov in drugih vojaških enot, ki so v času antičnega Rima služile Rimski republiki in pozneje Rimskem imperiju.

Poglej Anatolija in Rimska vojska

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Anatolija in Rimsko cesarstvo

Rjasta hrbtorožka

Rjasta hrbtorožka (znanstveno ime Notodonta dromedarius) je vrsta metulja iz družine hrbtorožk, ki poseljuje Evropo in Anatolijo.

Poglej Anatolija in Rjasta hrbtorožka

Rodos

Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.

Poglej Anatolija in Rodos

Rogač

Rogač (tudi veliki rogač; znanstveno ime Lucanus cervus) je velik hrošč črno-rjave barve iz družine rogačev, ki živi v Južni, Srednji in Zahodni Evropi, opazili pa so ga tudi že v južnem delu Švedske, Angliji in vzhodno do Anatolije ter Sirije.

Poglej Anatolija in Rogač

Roman II.

Roman II. (grško Ρωμανός Β΄) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 959 do 963, ko je nenadoma umrl, * okoli 938, † 15. marec 963.

Poglej Anatolija in Roman II.

Rudarstvo

Rudarstvo je primarna gospodarska dejavnost, ki se ukvarja s odkrivanjem, izkopom in v večji meri predelovanjem rudnin iz Zemeljske skorje, rudninske žile, grebena ali nahajališča.

Poglej Anatolija in Rudarstvo

Rumeli Hisarı

Rumeli Hisarı.

Poglej Anatolija in Rumeli Hisarı

Rumelija

Karta Rumelije leta 1801 Rumelija (turško: Rumeli, »Dežela Rimljanov«, grško: Ρούμελη, Roúmeli, bolgarsko: Румелия, Rumelija) je turško ime, ki se je od 15. stoletja uporabljalo za ozemlje Osmanskega cesarstva na južnem Balkanu.

Poglej Anatolija in Rumelija

Rumeni dren

Rumeni dren (znanstveno ime Cornus mas) je nizko listopadno drevo iz družine drenovk.

Poglej Anatolija in Rumeni dren

Rumeni muškat

Rumeni muškat je bela sorta vinske trte in istoimensko vino, ki izvira iz Male Azije.

Poglej Anatolija in Rumeni muškat

Ruski imperij

Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.

Poglej Anatolija in Ruski imperij

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Anatolija in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Sadjat

Sadjat II. (poslovenjeno Močni oče) je bil tretji kralj lidijske Mermnadske dinastije, ki je vladal od okoli 629-618 pr.

Poglej Anatolija in Sadjat

Sahure

Sahure (helenizirano) je bil drugi faraon iz Pete egipčanske dnastije, ki je vladal dvanajst let v zgodnjem 25.

Poglej Anatolija in Sahure

Samos

Sámos (grško:, Sámos) je grški otok, ki leži v vzhodnem delu Egejskega morja tik ob obali Male Azije.

Poglej Anatolija in Samos

Samostan Simonopetra

Samostan Simonopetra (grško, Simonópetra, dobesedno Simonova skala) je pravoslavni samostan v meniški državi Gora Atos v Grčiji.

Poglej Anatolija in Samostan Simonopetra

Samuel Bolgarski

Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.

Poglej Anatolija in Samuel Bolgarski

Sanherib

Sanherib (akadsko Sîn-ahhī-erība, Sîn je nadomestil brate, sirsko ܣܝܢܚܪܝܒ‎, Sīnḥārīḇ, hebrejsko סַנְחֵרִיב‬, sodobno hebrejsko Sanḥērív, tibersko Sanḥēríḇ) je bila asirski kralj, ki je vladal od 705 pr.

Poglej Anatolija in Sanherib

Sarah Aaronsohn

Sarah Aaronsohn, judovska vohunka, * 1890, Zikhron Ya'aqov, Izrael, † 9. oktober 1917, Zikhron Ya'aqov.

Poglej Anatolija in Sarah Aaronsohn

Sardinci

Sardinci.

Poglej Anatolija in Sardinci

Sarduri I.

Sarduri I. (armensko Սարդուրի Ա, Sarduri I) ali Sarduris, je bil od leta 834 pr.

Poglej Anatolija in Sarduri I.

Sargon Akadski

Sargon Akadski, znan tudi kot Sargon Veliki (akadsko Šarru-kīnu, pravi kralj ali zakoniti kralj), je bil kralj semitskega Akadskega kraljestva, ki je vladal v 24.

Poglej Anatolija in Sargon Akadski

Sargon II.

Sargon II. (asirsko Šarru-ukīn (LUGAL-GI.NA 𒈗𒄀𒈾), aramejsko סרגן, je bil asirski kralj, ki je vladal 722-705 pr. n. št., * okoli 765 pr. n. št., † 705 pr. n. št. Bil je sin kralja Tiglat-Pileserja III. Na oblast je prišel relativno pozno in je morda uzurpiral prestol svojega starejšega brata Šalmaneserja V.

Poglej Anatolija in Sargon II.

Sasanidsko cesarstvo

|conventional_long_name.

Poglej Anatolija in Sasanidsko cesarstvo

Satrap

Satrap (staroperzijsko: ساتراپ, grško: σατράπης, satrápēs iz staroperzijskega (medijskega) khšatrapāvā – »varuh kraljestva« ali »varuh province«) je bil naziv guvernerja satrapije (province) v Medijskem in Perzijskem cesarstvu, vključno z Ahemenidskim cesarstvom in v cesarstvih Sasanidov in Helenov, ki so nastala kasneje.

Poglej Anatolija in Satrap

Söğüt

Ertuğrul Gazija v Söğütu Söğüt, mesto in okrožje v provinci Bilecik v Marmarski regiji Turčije, ki ima pet manjših mest in 23 vasi in meri 599 km2.

Poglej Anatolija in Söğüt

Sedem čudes starega veka

Sedem čudes starega veka (z leve na desno, z vrha do dna): Keopsova piramida, Babilonski viseči vrtovi, Artemidini tempelj, Zevsov kip v Olimpiji, Mavzolova grobnica v Halikarnasu, Rodoški kolos, Aleksandrijski svetilnik Sedem čudes starega veka je sedem zgradb, ki simbolizirajo največje arhitekturne znamenitosti, ki jih je zgradil človek v starem veku.

Poglej Anatolija in Sedem čudes starega veka

Sedem grških modrecev

Nürnberški kroniki Sedem grških modrecev.

Poglej Anatolija in Sedem grških modrecev

Seldžuško cesarstvo

Seldžuško cesarstvo ali Veliko seldžuško cesarstvo je bilo visoko srednjeveško turško-perzijsko sunitsko muslimansko cesarstvo, ki izvira iz ljudstva Kinik, veje Oguških Turkov.

Poglej Anatolija in Seldžuško cesarstvo

Seldžuki

Veliko Seldžuško cesarstvo 1092 Seldžuki, tudi Turki Seldžuki ali Selčuki, (turško Selçuklular), so bili sunitska muslimanska dinastija, ki je od 11. do 14. stoletja vladala delu srednjeazijskih step in Bližnjega Vzhoda.

Poglej Anatolija in Seldžuki

Selevk II. Kalinik

Selevk II.

Poglej Anatolija in Selevk II. Kalinik

Selevk III. Keraun

Selevk III.

Poglej Anatolija in Selevk III. Keraun

Selevkidsko cesarstvo

Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.

Poglej Anatolija in Selevkidsko cesarstvo

Selim II.

Selim II. (turško سليمثانى, Selīm-i sānī, imenovan tudi Sarhoş Selim – Selim Pijanec), sultan Osmanskega cesarstva od leta 1566 do smrti leta 1574, sin sultana Sulejmana I. Veličastnega in njegove druge žene Rokselane (Hürrem Sultan), * 28. maj 1524, Manisa, Anatolija, † 12.

Poglej Anatolija in Selim II.

Selim III.

Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.

Poglej Anatolija in Selim III.

Semiti

Ozemlje semitskih ljudstev in jezikov Prva objava zgodovinske etnologije sveta, razdeljene po svetopisemskih Noetovih sinovih na semite, hamite in jafetite; Gattererjev uvod v sinhronistično univerzalno zgodovino iz leta 1771 Gatterer (1771): ''Einleitung in die synchronistische universalhistorie''.

Poglej Anatolija in Semiti

Sesklo

Sesklo (aromunsko Seshklu) je vas v Grčiji, blizu mesta Volos, mesta v občini Ajzonija.

Poglej Anatolija in Sesklo

Severna Afrika

Severna Afrika Severna Afrika je regija Afrike, v katero se navadno prištevajo afriške države Alžirija, Egipt, Libija, Mavretanija, Maroko, Sudan, Tunizija in Zahodna Sahara.

Poglej Anatolija in Severna Afrika

Sevreška mirovna pogodba

Sevreška mirovna pogodba je mednarodna pogodba, ki so jo dne 10. avgusta 1920 v francoskem mestu Sèvres podpisale premagana Osmanska država na eni in predstavniki antante na drugi strani.

Poglej Anatolija in Sevreška mirovna pogodba

Seznam antičnih plemen v Iliriji

Plemena v Iliriku in njegovi okolici po rimskem zatrtju velike ilirske vstaje leta 6-9 po n. št. Seznam antičnih plemen v Iliriji (starogrško: Ἰlliría) vsebuje plemena, ki so prebivala na ozemlju antične Ilirije.

Poglej Anatolija in Seznam antičnih plemen v Iliriji

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.

Poglej Anatolija in Seznam astronomov

Seznam bizantinskih cesarjev

Konstantin I. Veliki z maketo Konstantinopla (mozaik v Aja Sofiji) Seznam bizantinskih cesarjev vsebuje cesarje od ustanovitve Konstantinopla leta 330, ki običajno označuje začetek Vzhodnorimskega oziroma Bizantinskega cesarstva.

Poglej Anatolija in Seznam bizantinskih cesarjev

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Anatolija in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Anatolija in Seznam matematikov

Seznam morskih prelivov

Seznam morskih prelivov. Morski prelivi *.

Poglej Anatolija in Seznam morskih prelivov

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.

Poglej Anatolija in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi

Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Grb Osmanskega cesarstva Zastava Osmanskega cesarstva Sultani iz Osmanove dinastije so od leta 1299 do leta 1922 vladali obsežnemu Osmanskemu cesarstvu, ki se je na višku moči raztezalo od Madžarske na severu in Somalije na jugu in od Alžirije na zahodu do Iraka na vzhodu.

Poglej Anatolija in Seznam sultanov Osmanskega cesarstva

Side, Turčija

Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.

Poglej Anatolija in Side, Turčija

Sir

Sìr je mlečni izdelek, narejen iz prešane sirnine, ki s sirotko nastane pri koagulaciji mleka.

Poglej Anatolija in Sir

Sirska svilnica

Sirska svilnica (znanstveno ime Asclepias syriaca), tudi cigansko perje in pogovorno papagajka, je na zahodu priljubljena okrasna trajnica.

Poglej Anatolija in Sirska svilnica

Sivas

Sivas (pozno klasična in srednjeveška Sebastia, Sebastea ali Sebasteia (grško: Σεβάστεια, armensko: Սեբաստիա) je danes glavno mesto turške province Sivas. Mesto ima 296.000 prebivalcev (2007).

Poglej Anatolija in Sivas

Skalna arhitektura

Skalna arhitektura je ustvarjanje struktur, zgradb in skulptur z izkopom iz trdne kamnine tam, kjer se seveda pojavlja.

Poglej Anatolija in Skalna arhitektura

Skilaks

Skilaks iz Karijande (grško Σκύλαξ ὁ Καρυανδεύς, Skílaks ò Kariandeís) je bil grški raziskovalec in pisec iz poznega 6.

Poglej Anatolija in Skilaks

Skiri

Odoakra, ki je bil verjetno skirskega porekla Skiri (nemško Skiren) so bili germansko ljudstvo, ki je govorilo vzhodnogermanski jezik.

Poglej Anatolija in Skiri

Sloveni

Sloveni, Slověni ali Sklavini (grško: Σκλάβήνοι, Σκλαύηνοι ali Σκλάβίνοι, latinsko: Sclaueni, Sclavi, Sclauini ali Sthlaueni) je bilo splošno bizantinsko ime vseh slovanskih ljudstev, ki so prihajala v stik z Bizantinskim cesarstvom.

Poglej Anatolija in Sloveni

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Anatolija in Slovenski eksonimi

Smirna

Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.

Poglej Anatolija in Smirna

Sohrevardi

Shahāb ad-Dīn Yahya ibn Habash Suhrawardī (‎شهاب‌الدین سهروردی, znan tudi kot Sohrevardi), perzijski filozof in ustanovitelj iraške šole o iluminacijah, se je rodil okoli leta 1154, v vasici Sohrevard, v Iranu, umrl je med letoma 1191 in 1208, v Alepu, v Siriji.

Poglej Anatolija in Sohrevardi

Spahije

Spahije sta bili dve vrsti osmanskih konjeniških enot.

Poglej Anatolija in Spahije

Srebro

Srebro je kemični element s simbolom Ag (iz latinskega, ki izhaja iz proto-indoevropskega ''h₂erǵ'': "sijoča" ali "bela" kovina ali snov) in atomskim številom 47.

Poglej Anatolija in Srebro

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Anatolija in Sredozemlje

Sredozemski kamenjak

Sredozemski kamenjak (znanstveno ime Sympetrum meridionale) je predstavnik raznokrilih kačjih pastirjev iz družine ploščcev, razširjen na jugozahodnem delu Palearktike.

Poglej Anatolija in Sredozemski kamenjak

Sredozemski lesketnik

Sredozemski lesketnik (znanstveno ime Somatochlora meridionalis) je vrsta raznokrilih kačjih pastirjev iz družine lebduhov, razširjena v Jugovzhodni Evropi.

Poglej Anatolija in Sredozemski lesketnik

Sredozemsko morje

Sestavljen satelitski posnetek Sredozemskega morja (NASA) Sredozemsko morje je približno 4000 km dolgo in okoli 800 km široko robno morje Atlantskega oceana, ki ga na severu omejuje Evropa, na jugu Afrika, na vzhodu pa Azija.

Poglej Anatolija in Sredozemsko morje

Srna

Srna (samca imenujemo srnjak; znanstveno ime Capreolus capreolus) je vrsta iz rodu jelenov, ki živi v listopadnih in mešanih gozdovih v Evropi, Mali Aziji in ob Kaspijskem morju.

Poglej Anatolija in Srna

Stari Egipt

Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.

Poglej Anatolija in Stari Egipt

Staro asirsko cesarstvo

Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.

Poglej Anatolija in Staro asirsko cesarstvo

Starodavni Bližnji vzhod

Starodavni Bližnji vzhod je bil sedež zgodnjih civilizacij v regiji in v grobem ustreza sodobnemu Bližnjemu vzhodu: Mezopotamija (sodobno Irak, jugovzhod Turčije, jugozahod Irana, severovzhod Sirije in Kuvajt), Stari Egipt, starodavni Iran (Elam, Medija, Partija in Perzija), Anatolija / Mala Azija in armensko visokogorje (Turška vzhodna Anatolija, Armenija, severozahod Irana, južna Gruzija in zahodni Azerbajdžan), Levant (sodobna Sirija, Libanon, Palestina, Izrael in Jordanija), Ciper in Arabski polotok.

Poglej Anatolija in Starodavni Bližnji vzhod

Starogrška arhitektura

Starogrška arhitektura je arhitektura grško govorečih ljudstev, katerih kultura je cvetela na grški celini, Peloponezu, Egejskih otokih in v kolonijah v Anatoliji in Italiji v obdobju od okoli 900 pred našim štetjem do 1.

Poglej Anatolija in Starogrška arhitektura

Starogrška keramika

Starogrška keramika, zaradi svoje relativne trajnosti, obsega velik del arheoloških ostankov antične Grčije in ker jih je toliko (več kot 100.000 vaz je zapisano v Corpus vasorum antiquorum – mednarodni raziskovalni projekt za keramično dokumentacijo klasičnega območja), ima zelo velik vpliv na naše poznavanje grške družbe.

Poglej Anatolija in Starogrška keramika

Staroitalska pisava

Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.

Poglej Anatolija in Staroitalska pisava

Status quo ante bellum

Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.

Poglej Anatolija in Status quo ante bellum

Stefan Lazarević

Stefan Lazarević, znan tudi kot Stevan Visoki (je bil srbski knez in despot, pesnik in reformator, * 1377, Kruševac, Srbija, † 19. julij 1427, Crkvine pri Mladenovcu, Srbija. Bil je sin in naslednik kneza Lazarja Hrebeljanovića in kneginje Milice iz stranske veje dinastije Nemanjićev.

Poglej Anatolija in Stefan Lazarević

Stiliho

Flavij Stiliho (/ˈstɪlɪkoʊ/; ok. 359 – 22. avgust 408) je bil vojaški poveljnik v rimski vojski, ki je za nekaj časa postal najvplivnejši človek v Zahodnem rimskem cesarstvu.

Poglej Anatolija in Stiliho

Stiren

Stiren, znan tudi kot etenilbenzen, vinilbenzen in fenileten, je organska spojina s kemijsko formulo C6H5CH.

Poglej Anatolija in Stiren

Stratiot

Stratiot je bil v Bizancu vojak-kmet.

Poglej Anatolija in Stratiot

Stratopedarches

Stratopedarchēs (– poveljnik ali gospodar tabora) je bil od 1.

Poglej Anatolija in Stratopedarches

Sulejman Čelebi

Sulejman Čelebi (turško Süleyman Çelebi) je bil osmanski princ (turško şehzade) in med osmanskim medvladjem nekaj let sovladar Osmanskega cesarstva, * 1377, † 17. februar 1411.

Poglej Anatolija in Sulejman Čelebi

Sulejman I.

Sulejman I. (najpogosteje Kanuni Sultan Süleyman), deseti sultan Osmanskega cesarstva, * 6. november 1494, † 5./6. september 1566.

Poglej Anatolija in Sulejman I.

Sultanat Rum

Sultanat Rum (ali Anadolu Selçuklu Devleti ali Türkiye Selçuklu Devleti ali Konya Selçuklu Devleti) je bil nadaljevanje Velikega seldžuškega cesarstva v Anatoliji. Prestolnica sultanata je bil najprej İznik (Nikeja) in za njim Konya. Sultanov dvor je bil zelo mobilen, zato so bile začasne prestolnice tudi druga mesta, na primer Kayseri in Sivas.

Poglej Anatolija in Sultanat Rum

Sveta Barbara

Sveta Barbara, krščanska mučenka in svetnica, * 3. stoletje, Nikomedija, † 4. december 306, Nikomedija.

Poglej Anatolija in Sveta Barbara

Sveti Andrej

Apostol Andrej je bil prvi od dvanajstih Jezusovih apostolov in velja za pomembnega krščanskega svetnika, * Betsajda ob Galilejskem jezeru; + 30. november ?, Patras, Grčija.

Poglej Anatolija in Sveti Andrej

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Anatolija in Sveti Pavel

Sveti Peter

Sveti Peter (razločitev) Sveti Peter, izraelski ribič, nato apostol Jezusa Kristusa, prvi rimski škof (papež), mučenec in svetnik, * ?, Betsajda, Galileja, † 64 ali 67, Rim.

Poglej Anatolija in Sveti Peter

Sveti Sava

samostanu Studenica Sveti Sava je bil srbski plemič, menih, iguman samostana Studenica, književnik, diplomat in prvi nadškof avtokefalne Srbske pravoslavne cerkve, * okoli 1174, † 14. januar 1236 (po julijanskem koledarju).

Poglej Anatolija in Sveti Sava

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Anatolija in Sveto rimsko cesarstvo

Svetonij

Gaj Svetonij Trankvil (latinsko) je bil rimski zgodovinar, pisec in državni uradnik, * okoli 69, † po letu 122.

Poglej Anatolija in Svetonij

Svinec

Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.

Poglej Anatolija in Svinec

Tabriz

Tabriz (Təbriz, Tabriz) je mesto z največjim številom prebivalcev v Iranskem Azerbajdžanu in ena od zgodovinskih prestolnic Irana.

Poglej Anatolija in Tabriz

Tagma (vojaška enota)

Tagma (grško) je bila vojaška enota velikosti bataljona ali polka (500-1500 mož).

Poglej Anatolija in Tagma (vojaška enota)

Tamga

Tamge Abazinov Tamga (iz staroturškega 𐱃𐰢𐰍𐰀, tamga, dobesedno žig, pečat, osmansko طمغا, damga, mongolsko тамга, tamga) je abstrakten žig ali pečat, ki je bil v rabi med evrazijskiki nomadi in kulturami, na katere so vplivali.

Poglej Anatolija in Tamga

Tarhuntaša

Tarhuntaša je bila v bronasti dobi mesto v Anatoliji, v hetitskih dokumentih omenjeno kot njihova prestolnica.

Poglej Anatolija in Tarhuntaša

Tarz

Tarz (turško Tarsus, hetitsko Tarsa, grško Ταρσός, Tarsós, armensko Տարսոն Tarson, hebrejsko תרשיש Ṭarśīś, arabsko طَرَسُوس‎ Ṭarsūs) je zgodovinsko mesto v južni osrednji Turčiji približno 20 km severno od sredozemske obale.

Poglej Anatolija in Tarz

Tatikij

Tatikij, tudi Taticij, Tetigus, Tatizius, Tatitius, Tatic ali Tetig (grško: Τατίκιος), bizantinski general med vladanjem Alekseja I. Komnena, † po letu 1099.

Poglej Anatolija in Tatikij

Taurus

Taurus (turško Toros Dağları, starogrško, Óri Távrou) je gorovje v južni Turčiji, ki ločuje sredozemsko obalno regijo od osrednje anatolske planote.

Poglej Anatolija in Taurus

Tešub

Tešub ali Tešup (klinopis dIM, luvijski hieroglifi (DEUS)TONITRUS, ki se bere kot Tarhunzas) je bil huritski bog neba in groma.

Poglej Anatolija in Tešub

Tell Brak

Tell Brak, Nagar ali Navar je bil starodavno mesto v sirski pokrajini Gornji Habur v bližini sedanje vasi Tell Brak, 50 km severovzhodno od mesta Al-Hasaka v Guvernatu Al-Hasaka.

Poglej Anatolija in Tell Brak

Temistoklej

Temístoklej ali Temístokles (p), starogrški politik in državni general, * 524 pr. n. št., Atene, † 459 pr. n. št., Magnezija na Meandru.

Poglej Anatolija in Temistoklej

Teodor

Teodor je moško osebno ime.

Poglej Anatolija in Teodor

Teodor I. Laskaris

Nikejsko in Trapezundsko cesarstvo ter Epirski despotat; meje med državami so zelo približne Teodor I. Laskaris (grško: Θεόδωρος Α' Λάσκαρις, Theodōros I Laskaris), cesar Nikejskega cesarstva (1204-1221), * okrog 1174, † 1221.

Poglej Anatolija in Teodor I. Laskaris

Teodozij

Teodozij, starogrški matematik in astronom, * okoli 160 pr. n. št., Pitana (Pitane), antična pokrajina Bitinija, Anatolija, † okoli 100 pr. n. št.

Poglej Anatolija in Teodozij

Teodozij III.

Teodozij III. (grško: Θεοδόσιος Γ΄), cesar Bizantinskega cesarstva od maja 715 do 25. marca 717.

Poglej Anatolija in Teodozij III.

Teofil (bizantinski cesar)

Teofil (grško Θεόφιλος) je bil cesar Bizantinskega cesarstva, ki je vladal od leta 829 do 842, * 813, † 20. januar 842.

Poglej Anatolija in Teofil (bizantinski cesar)

Teos

Džedhor, bolj znan kot Teos (starogrško, Téos) je bil faraon Starega Egipta iz 30.

Poglej Anatolija in Teos

Tervel

Tervel (bolgarsko: Тервел), v nekaterih bizantinskih virih tudi Tarvel, Terval in Terbelis, bolgarski cesar z začetka 8.

Poglej Anatolija in Tervel

Tesalija

Tesalija (translit staro tesalsko Πετθαλία) je tradicionalna geografska in sodobna upravna regija Grčije, ki obsega večino antične regije istega imena.

Poglej Anatolija in Tesalija

Tetrarhija

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Tetrarhija je sistem vladanja, v katerem je moč razdeljena med štiri posameznike, ki pa se je v praksi zelo redko izvajala.

Poglej Anatolija in Tetrarhija

Tevkri

Tevkri (egipčansko Tjeker) so bili eno od Ljudstev z morja.

Poglej Anatolija in Tevkri

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Anatolija in Tevtonski viteški red

Tiana

Tiana (starogrško Τύανα, hetitsko Tuwanuwa, latinsko Antoniana Colonia Tiana) je bila starodavno mesto v anatolski pokrajini Kapadokiji v sedanji Turčiji.

Poglej Anatolija in Tiana

Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser (iz hebrejske oblike תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר, Tiglath-Pileser akadskega Tukultī-apil-Ešarra, "moje zaupanje je v sinu Ešare") je bil kralj Asirije, ki je vladal v srednjeasirkem obdobju od leta 1115 do 1076 pr.

Poglej Anatolija in Tiglat-Pileser I.

Tiglat-Pileser III.

Tiglat-Pileser III. (klinopisno 𒆪𒋾𒀀𒂍𒊹𒊏 TUKUL.TI.A.É.ŠÁR.RA, akadsko Tukultī-apil-Ešarra, poslovenjeno moje zaupanje je v Eššarjevem sinu, hebrejsko תִּגְלַת פִּלְאֶסֶר‬ Tiglat Pil’eser) je bil slaven kralj Asirije, ki je vladal od leta 745 do 727 pr.

Poglej Anatolija in Tiglat-Pileser III.

Tile

Plemena na južnem Balkanu Tile ali Tjule (starogrško, Tílis) so bile prestolnica kratkoživega kraljestva na Balkanu, za katero Polibij piše, da so ga v 3.

Poglej Anatolija in Tile

Timur Lenk

Timur (perzijsko تیمور‎‎, Timūr, čagatajsko Temür, uzbeško Temur), zgodovinsko znan kot Tamerlan (perzijsko تيمور لنگ‎‎, Timūr(-e) Lang, kar pomeni Železni Hromec ali Železni Šepavec), znan tudi kot Temur, Tajmur, Timurlenk, Timur i Leng, Tamburlajn ali Tajmur-e-Lang, je bil turško-mongolski osvajalec in ustanovitelj Timuridskega cesarstva v Perziji in Srednji Aziji.

Poglej Anatolija in Timur Lenk

Timuridsko cesarstvo

Timuridsko cesarstvo (perzijščina: تیموریان), so sebe imenovali Gurkani (perzijščina: گورکانیان, Gūrkāniyān), je bil Perzianatski B.F. Manz, "Tīmūr Lang", in Encyclopaedia of Islam, Online Edition, 2006 imperij, ki je obsegal današnji Iran, Kavkaz, Mezopotamijo, Afganistan, veliko Srednje Azije, kot tudi del sodobnega Pakistana, Sirije, Indije in Anatolijw.

Poglej Anatolija in Timuridsko cesarstvo

Tod

Tod (arabsko,طود,‎ aṭ-Ṭūd, egipčansko Djerty ali Ḏrty, starogrško Toufion, latinsko Tufium, koptsko Thouôt ali Tuot) je bil del staroegipčanskega mesta Simon Hayter:, Ancient Egypt Web Site.

Poglej Anatolija in Tod

Togrul beg

Tugrul beg na Turkmenistanskem bankovcu za 1 manat Togrulov stolp, spomenik iz 12. stoletja, ki stoji južno od Teherana Togrul, tudi Toğrül, Tuğril, Tuğrul ali Toghrïl Beg, drugi vladar iz dinastije Turkov Seldžukov, * okrog 990 – † 4. september 1063 Togrul beg je združil turška plemena iz velikih step srednje Azije v plemensko zvezo, ki si je nadela ime po njegovem predniku Seldžuku in osvojil vzhodni Iran.

Poglej Anatolija in Togrul beg

Tomaž Slovan

Tomaž Slovan, bizantinski vojskovodja in samozvani cesar, ki je v letih 820-823 vodil velik upor proti bizantinskemu cesarju Mihaelu II. Amorijcu, * okoli 760, Gaziura, Bizantinsko cesarstvo, † oktober 823, Arkadiopol, Bizantinsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Tomaž Slovan

Tonzura

Rimska tonzura Tonzura (iz latinskega tonsura - striženje, britje) je delno ali popolno ostriženo ali obrito teme glave kot znak verske pobožnosti in ponižnosti.

Poglej Anatolija in Tonzura

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Anatolija in Toskana

Tračanščina

Tračánščina (redkeje tudi tráščina) je izumrl indoevropski jezik, ki so ga v antičnem svetu govorili Tračani na širšem območju severnega in vzhodnega Balkana.

Poglej Anatolija in Tračanščina

Trapezundsko cesarstvo

Trapezundsko cesarstvo (grško Βασίλειον τής Τραπεζούντας, Basileion tis Trapezountas, turško Trabzon İmparatorluğu) je bila nasledstvena država Bizantinskega cesarstva, ki so jo ustanovili Grki na južni obali Črnega morja po padcu Bizanca v četrti križarski vojni leta 1204.

Poglej Anatolija in Trapezundsko cesarstvo

Trave

Trave (znanstveno ime Poaceae) je družina večinoma zelnatih, redkeje olesenelih rastlin.

Poglej Anatolija in Trave

Trebonijan Gal

Gaj Vibij Trebonijan Gal (latinsko) je bil od junija 251 do avgusta 253 socesar Rimskega cesarstva, * 206, Rimska Italija, † avgust 253, Interamna (sedanji Terni), Rimska Italija.

Poglej Anatolija in Trebonijan Gal

Tretja križarska vojna

Tretja križarska vojna, znana tudi kot Križarski pohod kraljev, je bil poskus evropskih vladarjev, da bi ponovno osvojili Sveto deželo, ki jo je po padcu Jeruzalema leta 1187 skoraj v celoti osvojil egiptovski sultan Saladin.

Poglej Anatolija in Tretja križarska vojna

Tretja mitridatska vojna

Karta Male Azije leta 89 pr. n. št. Tretja mitridatska vojna (73-63 pr. n. št.), zadnja in najdaljša vojna med Mitridatom VI. Pontskim in njegovimi zavezniki in Rimsko republiko.

Poglej Anatolija in Tretja mitridatska vojna

Trgovska pot

Trgovska pot je logistično omrežje, opredeljeno kot niz poti in postankov, ki se uporabljajo za komercialni prevoz tovora.

Poglej Anatolija in Trgovska pot

Troada

Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.

Poglej Anatolija in Troada

Troja

Troja (starogrško Ἴλιον, Ilion ali Ἴλιος, Ilios in Τροία, Troia; latinsko Trōia in Īlium; hetitsko Wilusa ali Truwisa; turško Truva ali Troya) je bila starogrška mestna država (polis) v Mali Aziji, današnji Anatoliji v Turčiji.

Poglej Anatolija in Troja

Trojanska vojna

''Padec Troje'', Johann Georg Trautmann (1713–1769). Iz zbirke badenskih nadvojvod, Karlsruhe Trojánska vòjna je po izročilu vojna Ahajcev proti mestu Troja v Mali Aziji, povod zanjo pa je ugrabitev/pobeg Helene, žene špartanskega kralja Menelaja s Parisom, sinom trojanskega kralja Priama.

Poglej Anatolija in Trojanska vojna

Trokrpi javor

Trokrpi javor (znanstveno ime Acer monspessulanum) je listopadno drevo iz družine sapindovk.

Poglej Anatolija in Trokrpi javor

Tudhalija I.

Tudhalija I., včasih tudi Tudhalija II.

Poglej Anatolija in Tudhalija I.

Tukulti-Ninurta I.

Tukulti-Ninurta I. (slovensko zaupam v (boga vojne) Ninurto) je bil kralj Srednjeasirskega kraljestva, ki je vladal od 1243 pr.

Poglej Anatolija in Tukulti-Ninurta I.

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Anatolija in Turčija

Turščina

Túrščina (turško Türkçe) je najbolj razširjen jezik iz skupine turških jezikov.

Poglej Anatolija in Turščina

Turkmenistan

Turkmenistan, lahko tudi Turkmenija, uradno Republika Turkmenistan (Respublika Turkmenija), je država v Srednji Aziji.

Poglej Anatolija in Turkmenistan

Ubaidsko obdobje

Ubaidsko obdobje je prazgodovinsko obdobje v Mezopotamiji, ki je trajalo približno od leta 6500 do 3800 pr.

Poglej Anatolija in Ubaidsko obdobje

Uglješa Mrnjavčević

Jovan Uglješa Mrnjavčević (srbsko Јован Угљеша Мрњавчевић) je bil srbski vojvoda in despot iz dinastije Mrnjavčević, * ni znano, † 26. september 1371, bitka na Marici.

Poglej Anatolija in Uglješa Mrnjavčević

Uhna

Uhna ali Unaš (hetitsko mU-uḫ-na-aš) je bil kralj starodavne anatolske mestne države Zalpuva, ki je vladal v 17.

Poglej Anatolija in Uhna

Ullikummi

Ullikummi je bil v huritski mitologiji ogromna kamnita pošast, sin boga Kumarbija in hčerke boga morja, ženskega klifa Sertapsuruhi.

Poglej Anatolija in Ullikummi

Umirajoči Galačan

Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.

Poglej Anatolija in Umirajoči Galačan

Urartščina

Urartščina ali vanščina je jezik, ki so ga govorili prebivalci staroveškega kraljestva Urartu v okolici jezera Van, s prestolnico blizu sodobnega mesta Van v Armenskem višavju v turški vzhodni Anatoliji.

Poglej Anatolija in Urartščina

Valens

Valens (grško Ουάλης, latinsko) je bil cesar Vzhodnega rimskega cesarstva, ki je vladal od leta 364 do 378, * 328, Cibalae, Panonija, 9. avgust 378, Odrin, Trakija.

Poglej Anatolija in Valens

Valerijan (rimski cesar)

Valerijan (latinsko) je bil od leta 253 do pomladi 260 cesar Rimskega cesarstva, * okoli 199, † 260 ali 264.

Poglej Anatolija in Valerijan (rimski cesar)

Vali (naslov)

Auguste Couder (1841): ''Mehmed Ali, podkralj Egipta Rustam kan, safavidski podkralj Kraljevine Kartli, Gruzija Vali (iz arabskega والي Wālī) je uradniški naslov, ki se je v islamskem svetu, vključno s Kalifatom in Osmanskim cesarstvom, uporabljal za naslavljanje guvernerjev upravnih enot.

Poglej Anatolija in Vali (naslov)

Varjagi

''Obiskovalci z druge strani morja'', slika Nikolaja Konstantinoviča Reriha (1899), ki prikazuje pristanek prvih varjaških pustolovcev v Rusiji Varjagi ali Varangjani (staronordijsko: Væringjar, rusko in) so bili Vikingi, ki so predvsem v 9.

Poglej Anatolija in Varjagi

Velika ideja

Velika ideja (grško Μεγάλη Ιδέα; Megali Idea) je politična ideja o združitvi vseh zgodovinsko grških ozemelj v eno državo.

Poglej Anatolija in Velika ideja

Veliki tektonski jarek

Veliki tektonski jarek tudi Vzhodnoafriški riftni jarek ali Vzhodnoafriški tektonski jarek (angl. East African Rift (EAR) ali East African Rift System (EARS)) je aktiven kontinentalni riftni jarek v Vzhodni Afriki.

Poglej Anatolija in Veliki tektonski jarek

Veneti

Veneti je historično ime za več različnih antičnih indoevropskih ljudstev.

Poglej Anatolija in Veneti

Vera na Kosovu

Srbska pravoslavna cerkev (levo) in sunitska muslimanska mošeja (desno) v Uroševcu. Vera na Kosovu je ločena od države.

Poglej Anatolija in Vera na Kosovu

Vergina

Vergina (grško Βεργίνα, Vergína) je majhno mesto v Osrednji Makedoniji v severni Grčiji.

Poglej Anatolija in Vergina

Vetranion

Vetranion (latinsko: Vetranio, včasih tudi napačno Vetriano), izkušen rimski general, od 1.

Poglej Anatolija in Vetranion

Višeslav

Višeslav (srbsko Вишеслав, Višeslav, grško, Viséslavos) ali Vojislav (srbsko Војислав, Vojislav) je bil prvi po imenu znani srbski vladar, ki je vladal okrog leta 780, * 8.

Poglej Anatolija in Višeslav

Viljem Polak

Viljem Polak, slovenski poslovnež in mecen,* 7. april 1843, Tržič, Avstrijsko cesarstvo, † 29. marec 1908, Ljubljana, Avstro-Ogrska.

Poglej Anatolija in Viljem Polak

Vinčanska kultura

Področje nekdanje vinčanske kulture Figurina iz Vinče Vinčanska kultura, znana tudi kot turdaška kultura ali turdaško-vinčanska kultura, je neolitska arheološka kultura v srednji in jugovzhodni Evropi, datirana v obdobje 5700–4500 pr.

Poglej Anatolija in Vinčanska kultura

Vlad III. Drakula

Vlad III.

Poglej Anatolija in Vlad III. Drakula

Vojna na Bližnjem vzhodu

Vojna na Bližnjem vzhodu zajema spopade, v katere je bilo med prvo svetovno vojno vpleteno Osmansko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Vojna na Bližnjem vzhodu

Voluzijan

Gaj Vibij Voluzijan (latinsko) je bil od novembra 251 do avgusta 253 mlajši cesar (caesar) Rimskega cesarstva in vladal skupaj s svojim očetom Trebonijanom Galom, * 230, Rimsko cesarstvo, † avgust 253, Interamna, Rimsko cesarstvo.

Poglej Anatolija in Voluzijan

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Anatolija in Vrtnica

Vseevropsko cestno omrežje

Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.

Poglej Anatolija in Vseevropsko cestno omrežje

Vzhodna filozofija

Vzhodna filozofija je izraz, ki ga od 19.

Poglej Anatolija in Vzhodna filozofija

Vzhodnorimske zastave in simboli

Za večino časa svojega obstoja vzhodnorimsko cesarstvo ni uporabljalo plemiške fevdalne heraldike, kot v zahodnoevropskih državah.

Poglej Anatolija in Vzhodnorimske zastave in simboli

Yazılıkaya

Yazılıkaya (v turščini vpisana skala) je bilo svetišče Hatuše (danes vas Boğazköy), glavnega mesta Hetitskega imperija, leži danes v provinci Corum, Turčija.

Poglej Anatolija in Yazılıkaya

Zagreb

Zagreb je glavno in največje mesto Republike Hrvaške, ki kot prestolnica tvori posebno teritorialno upravnopolitično enoto, Mesto Zagreb s 770.000 prebivalci (popis iz leta 2021; po podatkih iz uradnr evidence 809.000); sámo naselje Zagreb jih ima 663.600 (686.000 leta 2011), je pa tudi upravno središče istoimenske županije, ki ne vsebuje upravnega območja mesta Zagreba, ga pa skoraj v celoti obkroža z izjemo dela meje na slemenu Medvednice na severu, kjer Zagreb meji s Krapinsko-zagorsko županijo.

Poglej Anatolija in Zagreb

Zalpuva

Hetitsko cesarstvo z "Zalpuvo na Črnem morju"; Zalpuva iz Analov Hatušilija I. je postavljena v Tilmen Höyük okoli 90 kilometers severovzhodno od Alalaha Zalpuva ali Zalpa je še neodkrito mesto v Anatoliji, ustanovljeno v bronasti dobi okoli 17.

Poglej Anatolija in Zalpuva

Zeleni robidar

Zeleni robidar (znanstveno ime Callophrys rubi) je majhen metulj iz družine modrinov, ki je razširjen tudi v Sloveniji.

Poglej Anatolija in Zeleni robidar

Zemlja

Zemlja زمین je eden izmed planetov Osončja ter planet, na katerem so prisotni življenje, tekoča voda in človeštvo.

Poglej Anatolija in Zemlja

Zenobija

Septimija Zenobija (palmirsko 𐡡𐡶𐡦𐡡𐡩, Btzby/Bat-Zabbai) je bila kraljica Palmirskega cesarstva v Siriji, ki je vladala v 3.

Poglej Anatolija in Zenobija

Zenon (bizantinski cesar)

Zenon Izavrijec (latinsko, grško) s pravim imenom Taras Kodisa (Taras, sin Kodisa) Rusombladadiot R.M. Harrison.

Poglej Anatolija in Zenon (bizantinski cesar)

Zgodovina arhitekture

Zgodovina arhitekture spremlja spremembe v arhitekturi skozi različne tradicije, regije, prevladujoče slogovne trende in obdobja.

Poglej Anatolija in Zgodovina arhitekture

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Anatolija in Zgodovina Armenije

Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Carinska služba na Slovenskem se prvič pojavi v času Rimljanov, kasneje pa v oživi s pojavom novega veka.

Poglej Anatolija in Zgodovina carinske službe na Slovenskem

Zgodovina Irana

Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.

Poglej Anatolija in Zgodovina Irana

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Anatolija in Zgodovina Italije

Zgodovina Rimskega cesarstva

Širjenje Rimske republike in Rimskega cesarstva Zgodovina Rimskega cesarstva se začne po zaključku t. i. republikanske dobe antičnega Rima (Rimski republiki), traja več kot 16 stoletij in vključuje več stopenj razvoja rimske države: obdobje zgodnjega Rimskega cesarstva, obdobje, v katerem se je razdelilo na zahodno in vzhodno polovico in obdobje srednjeveškega Vzhodnega rimskega ali Bizantinskega cesarstva do začetka novega veka.

Poglej Anatolija in Zgodovina Rimskega cesarstva

Zgodovina Severne Makedonije

Severne Makedonije Zgodovina Severne Makedonije zajema zgodovino ozemlja sodobne države Severne Makedonije.

Poglej Anatolija in Zgodovina Severne Makedonije

Zgodovina Srbije

Reliefni zemljevid današnje Srbije Zgodovina Srbije zajema zgodovinski razvoj Srbije in njenih predhodnic, od starejše kamene dobe do današnjega stanja, pa tudi srbskega naroda in območij, ki so jim zgodovinsko vladali.

Poglej Anatolija in Zgodovina Srbije

Zgodovina umetnosti

Sikstinska kapela (1508-1512), Vatikan, Rim Kvartet za flavto (1777), Wolfgang Amadeus Mozart Dve strani iz Gallandovega rokopisa, najstarejše besedilo Tisoč in ene noči. Arabski rokopis iz 14. stoletja iz Sirije v Bibliotheque Nationale v Parizu Zgodovina umetnosti je multidisciplinarna znanost, ki raziskuje umetnost skozi čas, se ukvarja z razvrščanjem kultur, vzpostavlja periodizacijo in opazuje posebnosti in vplivne značilnosti umetnosti.

Poglej Anatolija in Zgodovina umetnosti

Zichy

Zichy, Družina Zichy, tudi Ziči, je madžarska plemiška družina, ki spada k najbolj vplivnim knežjim rodbinam na Ogrskem in v Avstro-ogrski monarhiji. Bila je močna v sredini novega veka, zlasti v času pred in med Prvo svetovno vojno. Imela je posesti Kaloški grad na Madžarskem, pa tudi na Slovenskem, zlasti v okolici Beltincev, kjer je sorazmerno dobro ohranjen Beltinski dvorec in cerkev sv.

Poglej Anatolija in Zichy

Zimsko spanje (film)

Zimsko spanje je turški dramski film iz leta 2014, ki ga je režiral Nuri Bilge Ceylan in zanj napisal scenarij skupaj z ženo Ebru Ceylan ter temelji na kratki zgodbi Žena Antona Čehova in pod-zapletu v romanu Bratje Karamazovi Fjodora Dostojevskega.

Poglej Anatolija in Zimsko spanje (film)

Zlatopikasti moškatnik

Zlatopikasti moškatnik (znanstveno ime Calosoma auropunctatum) je plenilska vrsta hrošča iz družine krešičev, ki je v Sloveniji uvrščena na seznam zavarovanih živalskih vrst.

Poglej Anatolija in Zlatopikasti moškatnik

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Anatolija in Zrcalo

1. Petrovo pismo

Prvo Petrovo pismo je eno izmed sedmih katoliških pisemKatoliška pisma so pisma, namenjena kristjanom na sploh in ne le posameznim osebam ali skupnostim.

Poglej Anatolija in 1. Petrovo pismo

1071

1071 (MLXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Anatolija in 1071

110 Lidija

110 Lidija (mednarodno ime 110 Lydia) je asteroid v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Anatolija in 110 Lidija

1190

1190 (MCXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Anatolija in 1190

1239

1239 (MCCXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Anatolija in 1239

15. maj

15.

Poglej Anatolija in 15. maj

1919

1919 (MCMXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Anatolija in 1919

1922

1922 (MCMXXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Anatolija in 1922

1939

1939 (MCMXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Anatolija in 1939

1973

1973 (MCMLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Anatolija in 1973

220

220 (CCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Anatolija in 220

228 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št.

Poglej Anatolija in 228 pr. n. št.

246 Asporina

246 Asporina (mednarodno ime je tudi 246 Asporina) je asteroid tipa R v glavnem asteroidnem pasu.

Poglej Anatolija in 246 Asporina

26. avgust

26.

Poglej Anatolija in 26. avgust

277 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Anatolija in 277 pr. n. št.

278 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Anatolija in 278 pr. n. št.

287 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. - 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. 260. pr. n. št.

Poglej Anatolija in 287 pr. n. št.

36 pr. n. št.

36 pr.

Poglej Anatolija in 36 pr. n. št.

387 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. - 370. pr. n. št. 360. pr. n. št.

Poglej Anatolija in 387 pr. n. št.

396 Eolija

396 Eolija (mednarodno ime je 396 Aeolia) je asteroid tipa Xe (po SMASS) v asteroidnem pasu.

Poglej Anatolija in 396 Eolija

5. tisočletje pr. n. št.

V petem tisočletju pr.

Poglej Anatolija in 5. tisočletje pr. n. št.

7. tisočletje pr. n. št.

V sedmem tisočletju pr.

Poglej Anatolija in 7. tisočletje pr. n. št.

8. tisočletje pr. n. št.

* Poljedelstvo se je razširilo po Anatoliji in Rodovitnem polmesecu.

Poglej Anatolija in 8. tisočletje pr. n. št.

80. pr. n. št.

80.

Poglej Anatolija in 80. pr. n. št.

887 Alinda

887 Alinda (mednarodno ime je tudi 887 Alinda) je precej majhen asteroid tipa S v asteroidnem pasu.

Poglej Anatolija in 887 Alinda

Prav tako znan kot Mala Azija.

, Antična Grčija, Antični Rim, Antioh I. Soter, Antioh II. Teos, Antioh III. Veliki, Antioh IV. Epifan, Antoninska kuga, Antonov An-124 Ruslan, Apamejski sporazum, Apoksiomenos, Apolonij, Apostolska dela, Ararat, Arbil, Ardahan (provinca), Armenščina, Armenci, Armenija (razločitev), Armensko višavje, Arpalik, Arsinoja II., Artaban IV., Artabazd, Artakserks II., Artakserks III., Arvad, Arzava, Asirija, Ata-Malik Džuvejni, Atal (general), Atal I. Soter, Avrelijan, Avtolik, Aydın (provinca), Azabi, Şanlıurfa, Azija, Azija (rimska provinca), Šakal, Šalim-ahe, Šamši-Adad I., Šapinuva, Šapur I., Šarena džamija, Šarplaninec, Šeki, Azerbajdžan, Šerdeni, Škorec, Štefan Nemanja, İzmir, İzmir (provinca), İzniška keramika, İznik, Čandarli Ali Paša, Časovni pregled astronomov, Četrta križarska vojna, Črna jelša, Črna murva, Črni medvedek, Črno morje, Çanakkale (provinca), Çatalhöyük, Bagrat IV. Gruzijski, Baker, Balduin I. Jeruzalemski, Balduin II. Jeruzalemski, Barlasi, Batman (provinca), Bazilij II., Bazilij Veliki, Bazilika Božjega groba, Jeruzalem, Beşparmak, Beglerbeg, Bektaši, Beluš, Benečija, Berenika (pristanišče), Biblos, Bilo je nekoč v Anatoliji, Bitinija, Bitinija in Pont (rimska provinca), Bitka na Kosovskem polju, Bitka na Marici, Bitka pri Alaliji, Bitka pri Ankari, Bitka pri Basianu, Bitka pri Dorileju (1097), Bitka pri Draču (1081), Bitka pri Edesi, Bitka pri Gavgameli, Bitka pri Graniku, Bitka pri Hajroneji, Bitka pri Isu, Bitka pri Manzikertu, Bitka pri Odrinu (324), Bitka pri Pliski, Bitka pri Varni, Bizantinska aristokracija in birokracija, Bizantinska umetnost, Bizantinsko cesarstvo, Bohemond I. Antiohijski, Bojan Čop, Bospor, Bosporsko kraljestvo, Branislava Sušnik, Bronasta doba, Bursa, Caciki, Camponotus tergestinus, Carigrad, Carigrajski arheološki muzej, Carl Humann, Celovška cesta, Celzova knjižnica, Cerkev Santa Maria dell'Ammiraglio, Cerkev sv. Nikolaja, Demre, Cezareja Mazaka, Ciper (otok), Ciriaco de' Pizzicolli, Cizre, Damjan, Danišmendi, Darej I., Darej III., Delfi, Denizli, Denizli (provinca), Devolska pogodba, Dioniz, Divriği, Diyarbakır (provinca), Dokimijski beli marmor, Dolina Ihlara, Domača kokoš, Domestikos, Dravska marka, Dristavični spreletavec, Družina Balyan, Druga bizantinsko-perzijska vojna, Druga križarska vojna, Druga mitridatska vojna, Drugi nicejski koncil, Dude, Dukas, Egejska vojvodina, Egejsko morje, Ejalet, Ekoregija, Elektron (zlata zlitina), Emar, Eolci, Epikur, Erišum I., Erzurum, Erzurum (provinca), Etruščani, Etruščansko zlatarstvo, Evfrat, Evlija Čelebi, Evnapij, Evnomij iz Kizika, Evrazijski šakal, Evropa, Fahredin Al Maan II., Fanagorija, Filipik Bardan, Filistejci, Florijan (rimski cesar), Fokaja, Fokas, Francis Beaufort, Frataraka, Friderik I. Barbarossa, Frigija, Frigijščina, Fulcher iz Chartresa, Gaj Julij Cezar, Galata, Galatščina, Galatija (rimska provinca), Galci, Galien, Galija, Gazi II. Geraj, Göbekli Tepe, Göreme, Güzelyurt, Gelazij, Genovska republika, Geografija Cipra, Geografija Evrope, Geografija Irana, Godfrej Bouillonski, Gokovski zaliv, Gordijan I., Gordijan II., Gornja Mezopotamija, Goti, Graden, Granat, Grščina, Grška temna doba, Grško gledališče, Grško-perzijske vojne, Grško-turška vojna, Gregor Födransperg - Fedr, Gregor Nazianški, Grki, Grki na predrimskem Krimu, Grobnica Kira Velikega, Grofija Edesa, Gruzijske kronike, Hajredin Barbarosa, Hakkâri (provinca), Halafska kultura, Halikarnas, Halkedon, Halva, Hamam, Hamidski bejlik, Hatščina, Hati (Anatolija), Hatuša, Hatušili I., Hekataj, Heladsko obdobje, Henrik Flandrijski, Heraclea Cybistra, Heraklij, Heraklit, Heraklit Mračni, Herodot, Hetitščina, Hetiti, Hevselski vrtovi, Hierapolis, Hiksi, Himera iz Arezza, Hiparh, Holocen, Homer, Hurijščina, Huriti, Iğdır (provinca), Ibn Batuta, Idriej, III. legija Cirenajka, Ilkanat, Irenej Lyonski, Irska gelščina, Isa Čelebi, Islam, Italijanski imperij, Ivan Asen I., Ivan Asen III., Ivan Briennski, Ivan I. Cimisk, Ivan II. Komnen, Ivan III. Dukas Vatac, Izak I. Komnen, Izak II. Angel, Izavrija, Izokrat, Jafet, Jamhad, Janez XI. Carigrajski, Jazdegerd III., Jazigi, Jeklo, Jonci, Jonija, Josef Keil, Južna Evropa, Južni sokol, Jugovzhodna Anatolija, Turčija, Jurij I. Terter, Justinijan II., Kalcedonski koncil, Kalijev galun, Kamilo Prašnikar, Kanaan, Kapadokija, Kapadokija (razločitev), Kapadokija (rimska provinca), Kar (rimski cesar), Kara Mustafa Paša, Karaman, Karamanidi, Karamanlidi, Karija, Karijščina, Karkemiš, Karpas, Kars (provinca), Kartlija, Karum, Kasij Dion, Kasiti, Kaski, Katari, Kavala, Kayseri, Kılıç Arslan I., Kültepe, Kejhusrev II., Kejkavus II., Kejkubad I., Kelti, Keltski jeziki, Kibela, Kikladi, Kilič Arslan II., Kilikija, Kilikijska vrata, Kir II., Kizik, Kizuvatna, Kjaksar, Klasična Grčija, Klavžar, Klavdija, Kleant, Kleopatra (metulj), Kleopatra (opera), Kleopatra I. Sirijka, Kneževina Antiohija, Koščični škratec, Kolofon, Komagena, Komatar, Komneni, Koncil v Piacenzi, Konrad III. Nemški, Konstancij Klor, Konstans II., Konstantin I. Veliki, Konstantin IV., Konstantin IX. Monomah, Konstantin V. Kopronim, Konstantin X. Dukas, Konstantin XI. Paleolog, Konstantinopel, Konstantinopelsko obzidje, Konya (provinca), Kopenska vojska Osmanskega cesarstva, Koriolan Cipiko, Kos (otok), Kozrav II., Kraljeva nekropola, Biblos, Kraljevina Srbija (1217–1345), Kratka kronologija, Krez, Križarske države, Križarske vojne, Križarski grad, Križarski pohod na Varno, Krum, Ksenofan, Ksenofont, Ktezij, Kuššara, Kumani, Kupelacija, Kurdščina, Kurdistan, Kurunta, Laodicea Combusta, Laodika II., Larisa (ime), Latenska kultura, Latinsko cesarstvo, Leon III. Izavrijec, Leon IV. Hazar, Leon V. Armenec, Leon VI. Modri, Leopardovka, Letoon, Lev, Libanon, Licinij I., Lidija, Lidija (razločitev), Liguri, Likaonija, Likija, Likija in Pamfilija (rimska provinca), Likijščina, Likijci, Lizimah, Ljaramani, Ljudstva z morja, Loška zverca, Logotet, Logothetes tou dromou, Lozanski sporazum, Lucij Ver, Lukka, Luksor, Luvijščina, Luvijci, Macesnova polonica, Magna Graecia, Majski hrošč, Makedonija (kraljestvo), Makedonija (rimska provinca), Maklen, Mali Kavkaz, Malik Šah I., Malteški viteški red, Manisa (provinca), Manuel I. Komnen, Manuel II. Paleolog, Mardin, Marelica, Mari, Mark Junij Brut, Mark Tulij Cicero, Markos Vafeiadis, Marmarsko morje, Maslama ibn Abd al-Malik, Medijsko cesarstvo, Megido, Mehmed I., Mehmed II. Osvajalec, Mehmed IV., Mehmed Paša Sokolović, Melfi, Meliton Sardski, Menehmo, Menkauhor, Merv, Meshetski Turki, Mesta starodavnega Bližnjega vzhoda, Mesto, Mesud II., Mezopotamija, Michelangelo Zois, Mihael I. Komnen Dukas, Mihael II. Amorijec, Mihael II. Asen, Mihael IX. Paleolog, Mihael VII. Dukas, Mihael VIII. Paleolog, Mikenska doba, Milas, Milet, Mimar Sinan, Minojska doba, Mitani, Mitridat VI. Pontski, Mitridatske vojne, Mlinar (hrošč), Moab, Modras, Modri bleščavec, Mongolsko cesarstvo, Morska pena, Most čez Eurymedon, Muavija I., Muş (provinca), Muğla (provinca), Muladi, Murat I., Murat II., Murat III., Murat IV., Muršili II., Musa Čelebi, Muvatali II., Muzej kraljevih grobnic Ajga (Vergina), Nabatejsko kraljestvo, Narodna (nacionalna) in liberalna gibanja v Evropi pred 1848, Natufijska kultura, Navadna bogomolka, Navadni frfotavček, Navadni mali zvonček, Navadni netopir, Navadni polh, Nemanjići, Neolitska arhitektura, Neolitska revolucija, Nevşehir, Nicopolis ad Istrum, Nikefor III. Botanijat, Nikejsko cesarstvo, Nikifor I. Logotet, Nikolaj I. Ruski, Nikolaj iz Mire, Nikomedija, Nogajci, Normandija, Novo mesto, Nuits-Saint-Georges, Nur ad-Din, Obleganje Konstantinopla (626), Obleganje Nikeje, Obleganje Sigeta, Odeon (zgradba), Oljka, Opeka, Ophrys caucasica, Orehov zavijač, Orhan I., Orod II., Orontobat, Osman I., Osman II., Osman III., Osmani, Osmanska arhitektura, Osmanski kalifat, Osmansko cesarstvo, Osrednja Anatolija, Turčija, Osroena, Otočje, Otokarji, Padavinska senca, Paflagonija, Pakor I., Palajščina, Paleologi, Palestinska Sirija, Palmirsko cesarstvo, Pamfilija, Papaflessas, Papež Aleksander I., Papež Anicet, Papež Benedikt IV., Papež Janez VI., Papež Sikst II., Papež Viktor I., Paratetida, Parisatis, Partsko cesarstvo, Pasargad, Patmos, Patras, Patriarh, Pavzanij (geograf), Pelazgi, Pentapolis, Peonija, Perdik, Perga, Pergament, Pergamon, Pergamonski oltar, Periklaz, Perzijščina, Pescenij Niger, Peter Krešimir IV., Peter Puščavnik, Piksodar, Pismo Efežanom, Pismo Efežanom (Ignacij Antiohijski), Pismo Rimljanom, Pitagoreja, Pithana, Pizidija, Planota, Plovdiv, Podlesek, Pokol na Hiosu, Polikarp, Poliperhon, Polis, Polotok, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pomeni imen asteroidov: 501–1000, Pontsko gorovje, Povirni studenčar, Preproga, Pretorijanska prefektura Vzhod, Priključitev Krima v Rusko carstvo, Prob, Prodni paškratec, Protipapež Novacijan, Prva križarska vojna, Prva mitridatska vojna, Prva urska dinastija, Ptolemaj I. Soter, Ptolemaj II. Filadelf, Radu III. Čedni, Rajmond IV. Touluški, Ramzes II., Rž, Ren, Res gestae divi Augusti, Rimska Armenija, Rimska provinca, Rimska republika, Rimska vojska, Rimsko cesarstvo, Rjasta hrbtorožka, Rodos, Rogač, Roman II., Rudarstvo, Rumeli Hisarı, Rumelija, Rumeni dren, Rumeni muškat, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1877–1878), Sadjat, Sahure, Samos, Samostan Simonopetra, Samuel Bolgarski, Sanherib, Sarah Aaronsohn, Sardinci, Sarduri I., Sargon Akadski, Sargon II., Sasanidsko cesarstvo, Satrap, Söğüt, Sedem čudes starega veka, Sedem grških modrecev, Seldžuško cesarstvo, Seldžuki, Selevk II. Kalinik, Selevk III. Keraun, Selevkidsko cesarstvo, Selim II., Selim III., Semiti, Sesklo, Severna Afrika, Sevreška mirovna pogodba, Seznam antičnih plemen v Iliriji, Seznam astronomov, Seznam bizantinskih cesarjev, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji, Seznam matematikov, Seznam morskih prelivov, Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi, Seznam sultanov Osmanskega cesarstva, Side, Turčija, Sir, Sirska svilnica, Sivas, Skalna arhitektura, Skilaks, Skiri, Sloveni, Slovenski eksonimi, Smirna, Sohrevardi, Spahije, Srebro, Sredozemlje, Sredozemski kamenjak, Sredozemski lesketnik, Sredozemsko morje, Srna, Stari Egipt, Staro asirsko cesarstvo, Starodavni Bližnji vzhod, Starogrška arhitektura, Starogrška keramika, Staroitalska pisava, Status quo ante bellum, Stefan Lazarević, Stiliho, Stiren, Stratiot, Stratopedarches, Sulejman Čelebi, Sulejman I., Sultanat Rum, Sveta Barbara, Sveti Andrej, Sveti Pavel, Sveti Peter, Sveti Sava, Sveto rimsko cesarstvo, Svetonij, Svinec, Tabriz, Tagma (vojaška enota), Tamga, Tarhuntaša, Tarz, Tatikij, Taurus, Tešub, Tell Brak, Temistoklej, Teodor, Teodor I. Laskaris, Teodozij, Teodozij III., Teofil (bizantinski cesar), Teos, Tervel, Tesalija, Tetrarhija, Tevkri, Tevtonski viteški red, Tiana, Tiglat-Pileser I., Tiglat-Pileser III., Tile, Timur Lenk, Timuridsko cesarstvo, Tod, Togrul beg, Tomaž Slovan, Tonzura, Toskana, Tračanščina, Trapezundsko cesarstvo, Trave, Trebonijan Gal, Tretja križarska vojna, Tretja mitridatska vojna, Trgovska pot, Troada, Troja, Trojanska vojna, Trokrpi javor, Tudhalija I., Tukulti-Ninurta I., Turčija, Turščina, Turkmenistan, Ubaidsko obdobje, Uglješa Mrnjavčević, Uhna, Ullikummi, Umirajoči Galačan, Urartščina, Valens, Valerijan (rimski cesar), Vali (naslov), Varjagi, Velika ideja, Veliki tektonski jarek, Veneti, Vera na Kosovu, Vergina, Vetranion, Višeslav, Viljem Polak, Vinčanska kultura, Vlad III. Drakula, Vojna na Bližnjem vzhodu, Voluzijan, Vrtnica, Vseevropsko cestno omrežje, Vzhodna filozofija, Vzhodnorimske zastave in simboli, Yazılıkaya, Zagreb, Zalpuva, Zeleni robidar, Zemlja, Zenobija, Zenon (bizantinski cesar), Zgodovina arhitekture, Zgodovina Armenije, Zgodovina carinske službe na Slovenskem, Zgodovina Irana, Zgodovina Italije, Zgodovina Rimskega cesarstva, Zgodovina Severne Makedonije, Zgodovina Srbije, Zgodovina umetnosti, Zichy, Zimsko spanje (film), Zlatopikasti moškatnik, Zrcalo, 1. Petrovo pismo, 1071, 110 Lidija, 1190, 1239, 15. maj, 1919, 1922, 1939, 1973, 220, 228 pr. n. št., 246 Asporina, 26. avgust, 277 pr. n. št., 278 pr. n. št., 287 pr. n. št., 36 pr. n. št., 387 pr. n. št., 396 Eolija, 5. tisočletje pr. n. št., 7. tisočletje pr. n. št., 8. tisočletje pr. n. št., 80. pr. n. št., 887 Alinda.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti