Kazalo
52 odnosi: Alanya, Antioh IV. Epifan, Antioh, sin Selevka IV., Antiohija, Apamejski sporazum, Arijarat IV. Kapadoški, Artaban I., Atal I. Soter, Atal II. Filadelf, Atropatena, Azija (rimska provinca), Bitinija in Pont (rimska provinca), Efez, Etolija, Etolska zveza, Eumen II., Fasti Triumphales, Frataraka, Friapatij, Grško-baktrijsko kraljestvo, Helenistična Grčija, Hierapolis, Hirkanija, Kapadokija (rimska provinca), Kleopatra I. Sirijka, Laodika II., Laodika IV., Larisa, Likaonija, Likija, Magnezija ob Meandru, Nahičevan, Parni, Partsko cesarstvo, Ptolemaj V. Epifan, Ptolemajsko kraljestvo, Rodos, Roma (mitologija), Sarde, Selevk II. Kalinik, Selevk III. Keraun, Selevk IV. Filopator, Selevkidsko cesarstvo, Selevkija Pierija, Seznam babilonskih kraljev, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam perzijskih kraljev, Side, Turčija, Suza, Perzija, Vahbarz, ... Razširi indeks (2 več) »
Alanya
Alanya, nekdanja Alaiye, je sredozemsko letoviško mesto v turški provinci Antalya na južni obali Anatolije.
Poglej Antioh III. Veliki in Alanya
Antioh IV. Epifan
Antioh IV.
Poglej Antioh III. Veliki in Antioh IV. Epifan
Antioh, sin Selevka IV.
Antioh (grško, Antíohos) je bil helenistični monarh Selevkidskega cesarstva, ki je vladal od 175 do 170 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Antioh, sin Selevka IV.
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Antioh III. Veliki in Antiohija
Apamejski sporazum
Apamejski sporazum je bil mirovni sporazum, sklenjen leta 188 pr. n. št. med Rimsko republiko in Antiohom III., vladarjem Selevkidskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Apamejski sporazum
Arijarat IV. Kapadoški
Аrijarat IV. Evzeb Arijarat IV.
Poglej Antioh III. Veliki in Arijarat IV. Kapadoški
Artaban I.
Artaban I. ali Arsak II. (perzijsko اردوان يکم), drugi kralj iz dinastije Arsakidov, ki je vladal v Partskemu cesarstvu od leta 211 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Artaban I.
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Atal I. Soter
Atal II. Filadelf
Atal II.
Poglej Antioh III. Veliki in Atal II. Filadelf
Atropatena
Atropatena (perzijsko اترپتکان) Atropatkan ali Atorpatkan, antično kraljestvo, katerega so v 4.
Poglej Antioh III. Veliki in Atropatena
Azija (rimska provinca)
Rimsko osvajanje Male Azije Rimska provinca Azija (latinsko: Asia ali Asiana, grško: Ασιανή, Asiané), v bizantinskem obdobju Frigija, rimska prokonzulska provinca v zahodni Mali Aziji.
Poglej Antioh III. Veliki in Azija (rimska provinca)
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Poglej Antioh III. Veliki in Bitinija in Pont (rimska provinca)
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Antioh III. Veliki in Efez
Etolija
Karta antične Etolije Etolija (Aitolia), gorata grška pokrajina na severni obali Korintskega zaliva, del sedanje grške prefekture Etolija-Akarnanija.
Poglej Antioh III. Veliki in Etolija
Etolska zveza
Etolska zveza je bila konfederacija plemenskih skupnosti in mest v stari Grčiji v Etoliji v osrednji Grčiji.
Poglej Antioh III. Veliki in Etolska zveza
Eumen II.
Eumen II. (grško) z vzdevkom Soter (Rešitelj) je bil v letih 197 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Eumen II.
Fasti Triumphales
Del ''Fasti Triumphales'', na katerem je seznam triumfatorjev prve punske vojne; začne se z Manijem Valerijem Maksimom Korvinom Mesalo leta 262 pr. n. št. Acta Triumphorum ali Triumphalia, bolj znana kot Fasti Triumphales ali Triumfalni fasti, je koledar rimskih magistratov, počaščenih s procesijo, znano kot triumf (triumphus).
Poglej Antioh III. Veliki in Fasti Triumphales
Frataraka
Perziije Frataraka (aramejsko Prtkr’, guverner ali bolj specifično podsatrapski guverner)A History of Zoroastrianism vol II & III.
Poglej Antioh III. Veliki in Frataraka
Friapatij
Friapatij (perzijsko فریاپت) ali Priapatij, včasih tudi Friapit, veliki kralj Partskega cesarstva, ki je vladal od leta 191 do 176 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Friapatij
Grško-baktrijsko kraljestvo
Grško-baktrijsko kraljestvo je bilo - skupaj z indo-grškim kraljestvom - vzhodni del helenističnega sveta, ki je obsegalo Baktrijo in Sogdijo v Srednji Aziji od 250 do 125 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Grško-baktrijsko kraljestvo
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Helenistična Grčija
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Antioh III. Veliki in Hierapolis
Hirkanija
Hirkanija je bila zgodovinska pokrajina in satrapija v sedanjih iranskih pokrajinah Golestan, Mazandaran in Gilan in delu Turkmenistana.
Poglej Antioh III. Veliki in Hirkanija
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Antioh III. Veliki in Kapadokija (rimska provinca)
Kleopatra I. Sirijka
Kleopatra I. Sirijka (grško, Kleopátra Sýra) je bila princesa Selevkidskega cesarstva, s poroko s Ptolemajem V. Epifanom kraljica ptolemajskega Egipta in od leta 180 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Kleopatra I. Sirijka
Laodika II.
Laodika II. (starogrško, Laodíkē) je bila soproga Selevka II. Kalinika, vladarja Selevkidskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Laodika II.
Laodika IV.
Laodika IV. je bila grška princesa in v drugi polovici 3. stoletja pr. n. št. in v prvi polovici 2. stoletja pr. n. št. glavna svečenica in kraljica Selevkidskega cesarstva, * ni znano, † ni znano. Za glavno svečenico državnega kulta, posvečenega njeni materi Laodiki III., jo je leta 193 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Laodika IV.
Larisa
Larisa je glavno mesto grške regije (nekdanje periferije) Tesalije in glavno mesto regionalne enote.
Poglej Antioh III. Veliki in Larisa
Likaonija
Likaonija (grško, Likaonija, turško Likaonya) je bila velika pokrajina v osrednji Mali Aziji severno od gorovja Taurus.
Poglej Antioh III. Veliki in Likaonija
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Antioh III. Veliki in Likija
Magnezija ob Meandru
Magnezija ob Meandru ali krajše Magnezija (starogrško, Magnesía i prós Maiándro ali, Magnesía i epí Maiándro, latinsko Magnḗsĭa ad Mæándrum) je bila antično grško mesto v Joniji.
Poglej Antioh III. Veliki in Magnezija ob Meandru
Nahičevan
Avtonomna republika Nahičevan (azerbajdžanščina Naxçıvan Muxtar Respublikası, izgovorjeno), kratko Nahičevan, je celinska eksklava Republike Azerbajdžan.
Poglej Antioh III. Veliki in Nahičevan
Parni
Parni (antično grško Πάρνοι, Parnoi) ali Aparni (antično grško Ἄπαρνοι, Aparnoi), vzhodnoiransko ljudstvoLecoq 1987, str.
Poglej Antioh III. Veliki in Parni
Partsko cesarstvo
Partsko cesarstvo (perzijsko شاهنشاهی پارت, sodobno perzijsko اشکانیان, Aškāniān), znano tudi kot Arsakidsko cesarstvo, je bilo antična iranska država, katere vladarji so se imeli za naslednike starega ahemenidskega Perzijskega cesarstva.
Poglej Antioh III. Veliki in Partsko cesarstvo
Ptolemaj V. Epifan
Ptolemaj V. Epifan (grško, Ptolemaĩos Epiphanḗs, slovensko Ptolemaj Slavni) je bil od leta 204 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Ptolemaj V. Epifan
Ptolemajsko kraljestvo
Ptolemajsko kraljestvo (/ ˌtɒlɪmeɪɪk /; starogrško Πτολεμαϊκὴ βασιλεία, Ptolemaïkḕ basileía) je bilo v Egiptu v helenističnem obdobju.
Poglej Antioh III. Veliki in Ptolemajsko kraljestvo
Rodos
Rodos ali Rodi (Ródos) je največji med dvanajstimi otoki v otočju Dodekanez v vzhodnem Egejskem morju.
Poglej Antioh III. Veliki in Rodos
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Antioh III. Veliki in Roma (mitologija)
Sarde
Sarde (ali Sardes; lidijsko 𐤳𐤱𐤠𐤭𐤣 Sfard; starogrško Σάρδεις Sardeis; staroperzijsko 𐎿𐎱𐎼𐎭 Sparda) je starodavno mesto, kjer je danes sodobni Sart (Sartmahmut pred 19. oktobrom 2005) v Turčiji v provinci Manisa.
Poglej Antioh III. Veliki in Sarde
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk II. Kalinik
Selevk III. Keraun
Selevk III.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk III. Keraun
Selevk IV. Filopator
Selevk IV.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevk IV. Filopator
Selevkidsko cesarstvo
Selevkidsko cesarstvo (312–47 pr. n. št.) je bila grška država, ki je nastala po smrti Aleksandra Velikega na ozemlju njegovega imperija.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevkidsko cesarstvo
Selevkija Pierija
Selevkija v Pieriji (grško Σελεύκεια ἐν Πιερίᾳ), kasneje preimenovana v Suedijo, je bila v antiki najpomembnejše pristaniško mesto Antiohije na Orontu.
Poglej Antioh III. Veliki in Selevkija Pierija
Seznam babilonskih kraljev
Seznam babilonskih kraljev, vladarjev v sodobnem južnem in osrednjem Iraku, je sestavljen na osnovi tradicionalnih seznamov babilonskih kraljev in sodobnih arheoloških odkritij.
Poglej Antioh III. Veliki in Seznam babilonskih kraljev
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Antioh III. Veliki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam perzijskih kraljev
Seznam vsebuje vladarje Perzije (Irana) od ustanovitve Medijskega cesarstva okoli leta 705 pr.
Poglej Antioh III. Veliki in Seznam perzijskih kraljev
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Poglej Antioh III. Veliki in Side, Turčija
Suza, Perzija
Suza (perzijsko Šuš, hebrejsko שׁוּשָׁן, Šušān, grško, Susa, sirsko ܫܘܫ, Šuš, staroperzijsko 𐏂𐏁, Çūšā) je bila staroveško mesto v spodnjem gorovju Zagros, Iran, med rekama Kerhe in Dez približno 250 km vzhodno od Tigrisa.
Poglej Antioh III. Veliki in Suza, Perzija
Vahbarz
Položaj Perzije/Farza v Ahemenisdkem cesarstvu Vahbarz, v grških virih znan kot Oborz, je bil v prvi polovici 2.
Poglej Antioh III. Veliki in Vahbarz
Zgodovina Irana
Karta z arheološkimi kraji v Iranu Zgodovina Irana se običajno nanaša na zgodovino Velikega Irana oziroma ozemlja na katerem so živeli ali živijo številni iranski narodi.
Poglej Antioh III. Veliki in Zgodovina Irana
203 pr. n. št.
Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. 220. pr. n. št. 210. pr. n. št. - 200. pr. n. št. - 190. pr. n. št. 180. pr. n. št.
Poglej Antioh III. Veliki in 203 pr. n. št.