Odpri v Google MapsKazalo
78 odnosi: Agrarna reforma, Ajgina, Alkamen, Anastiloza, Antalya, Antalya (provinca), Antioh I. Soter, Antioh III. Veliki, Antiohija, Apolodor Atenski, Apolon, Apolonij, Arrotino, Atal I. Soter, Atal II. Filadelf, Atenska akropola, Avgustov slavolok, Biblioteca Marciana, Biološko orožje, Bitinija in Pont (rimska provinca), Carigrajski arheološki muzej, Carl Humann, Celzova knjižnica, Denizli, Efez, Eumen II., Fajstos, Ferman, Filipik Bardan, Frigija, Friz, Hagija Sofija, Helenistična Grčija, Helenistična umetnost, Helenistično obdobje, Hierapolis, Kapadokija (rimska provinca), Kiparstvo, Kizik, Klavdij Galen, Knjižnica, Konya, Križni obok, Likija, Lizimah, Loggia dei Lanzi, Mozaiki iz Delosa, Obok, Oltar Domcija Ahenobarba, Palača Dolmabahçe, ... Razširi indeks (28 več) »
Agrarna reforma
Agrarna reforma je sprememba lastništva in uporabe kmetijskih zemljišč.
Poglej Pergamon in Agrarna reforma
Ajgina
Ajgina (grško Αίγινα, Aígina, starogrško Αἴγῑνα) je eden od Saronskih grških otokov v Saronskem zalivu, 27 kilometrov od Aten.
Poglej Pergamon in Ajgina
Alkamen
Alkamen (starogrško: Alkaménes), grški kipar, */† 5. stoletje pr. n. št. Alcamen je bil antični grški kipar iz Lemnosa in Aten, ki je delal v 2.
Poglej Pergamon in Alkamen
Anastiloza
Anastiloza (iz stare grščine: αναστήλωσις, -εως; ανα, ana.
Poglej Pergamon in Anastiloza
Antalya
Antalya je mesto v Turčiji in upravno središče province z istim imenom. Leži na jugozahodni obali Anatolije južno od gorovja Taurus ob istoimenskem Antalijskem zalivu. Z več kot milijon prebivalci je osmo največje mesto v Turčiji in največje turško mesto ob sredozemski obali. Mesto ima dolgo zgodovino.
Poglej Pergamon in Antalya
Antalya (provinca)
Provinca Antalya (turško Antalya ili) je ob obali jugozahodne Turčije, med pogorjem Taurus in Sredozemskim morjem.
Poglej Pergamon in Antalya (provinca)
Antioh I. Soter
Antioh I. Soter (Soter pomeni Rešitelj) je bil od leta 281 do 261 pr.
Poglej Pergamon in Antioh I. Soter
Antioh III. Veliki
Antioh III.
Poglej Pergamon in Antioh III. Veliki
Antiohija
Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.
Poglej Pergamon in Antiohija
Apolodor Atenski
Apolodor Atenski (Apollodōros ho Athēnaios; okoli 180 do po 120 pr. n. št.), Asklepiadov sin, je bil grški učenjak in matematik.
Poglej Pergamon in Apolodor Atenski
Apolon
Apólon (grško Απόλλων, pomeni rušilec, uničevalec, a tudi odvračalec nesreč) je bog lokostrelstva, sonca in glasbe.
Poglej Pergamon in Apolon
Apolonij
Apolonij, starogrški matematik, geometer in astronom, * 265 pr. n. št., Pergeja (sedaj Pamfilija, Anatolija, Turčija), † 170 pr. n. št., Aleksandrija ali pa verjetno Pergamon.
Poglej Pergamon in Apolonij
Arrotino
Arrotino (italijansko za Brusač) ali prej Skit, ki naj bi bil figura iz skupine, ki predstavlja Marsiasovo odiranje, je helenistično-rimska skulptura človeka, ki čepi, da bi izostril nož na brusnem kamnu.
Poglej Pergamon in Arrotino
Atal I. Soter
Atal I. (starogrško, Attalos Α΄) z vzdevkom Soter (grško, Sotér, "Rešitelj") je bil od leta 241 pr.
Poglej Pergamon in Atal I. Soter
Atal II. Filadelf
Atal II.
Poglej Pergamon in Atal II. Filadelf
Atenska akropola
Atenska Akropola (stara grščina: Ἀκρόπολις; moderna grščina: Ακρόπολη Αθηνών Akrópoli Athinón) je starodavna citadela na visoki pečini nad mestom Atene z ostanki več antičnih zgradb velikega arhitekturnega in zgodovinskega pomena, najbolj znan pa je Partenon.
Poglej Pergamon in Atenska akropola
Avgustov slavolok
Avgustov slavolok (italijansko Arco di Augusto) je slavolok, ki je stal v Rimskem forumu.
Poglej Pergamon in Avgustov slavolok
Biblioteca Marciana
Čitalnica Biblioteca Marciana ali Knjižnica svetega Marka (ital. Biblioteca Marciana, vendar se v zgodovinskih dokumentih običajno imenuje Libreria pubblica di san Marco) je javna knjižnica v Benetkah v Italiji.
Poglej Pergamon in Biblioteca Marciana
Biološko orožje
Mednarodni simbol za biološko nevarnost Biološko orožje je vsako bojno sredstvo v obliki patogenega organizma ali njegovega toksina, namenjeno za povzročitev obolenja ali smrti ljudi, živali ali rastlin, in se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.
Poglej Pergamon in Biološko orožje
Bitinija in Pont (rimska provinca)
Bitinija in Pont (latinsko), provinca Rimskega cesarstva ob maloazijski obali Črnega morja, ki je nastala z združitvijo nekdanjega Bitinijskega kraljestva (priključeno leta 74 pr. n. št.) in Pontskega kraljestva (priključen leta 63 pr. n. št.).
Poglej Pergamon in Bitinija in Pont (rimska provinca)
Carigrajski arheološki muzej
Carigrajski arheološki muzej (İstanbul Arkeoloji Müzeleri) so skupina treh arheoloških muzejev v carigrajski mestni četrti Eminönü v bližini parka Gülhane in palače Topkapı.
Poglej Pergamon in Carigrajski arheološki muzej
Carl Humann
Carl (tudi Karl) Humann, nemški inženir, arhitekt in arheolog, * 4. januar 1839, Steele, Nemška zveza (del današnjega Essna), † 12. april 1896, Izmir, Osmansko cesarstvo.
Poglej Pergamon in Carl Humann
Celzova knjižnica
Celzova knjižnica je starodavna rimska stavba v Efezu v Anatoliji, ki je zdaj del Seldžuka v Turčiji.
Poglej Pergamon in Celzova knjižnica
Denizli
Denizli je industrijsko mesto v jugozahodni Anatolji, Turčija.
Poglej Pergamon in Denizli
Efez
Efez (/ ɛfəsəs /; grško Ἔφεσος Efezi, turško: Efes, iz hetitščine Apasa) je bilo staro grško mesto na obali Jonije, tri kilometre jugozahodno od današnjega Seldžuka v provinci Izmir, Turčija.
Poglej Pergamon in Efez
Eumen II.
Eumen II. (grško) z vzdevkom Soter (Rešitelj) je bil v letih 197 pr.
Poglej Pergamon in Eumen II.
Fajstos
Fajstos ali Fajst (Faistós), prečrkovano tudi Phaestos, Festos in, je bronastodobno arheološko najdišče pri sodobnem Fajstosu, občini v južni osrednji Kreti.
Poglej Pergamon in Fajstos
Ferman
Bajazida II., ki sta shranjena v cerkvi Svete Marije Mongolov v Istanbulu Ferman (turško ferman iz perzijskega فرمان, farmân, kar pomeni odločba ali ukaz) je uredba, odločba, pooblastilo ali uradno dovoljenje suverena (vladarja) v nekaterih islamskih državah, na primer v Osmanskem cesarstvu, Mogulskem imperiju in Iranu med vladanjem šaha Mohameda Reze Pahlavija.
Poglej Pergamon in Ferman
Filipik Bardan
Filipik (grško: Φιλιππικός), bizantinski cesar armenskega porekla s pravim imenom Bardan (grško: Βαρδάνης, armensko: Վրթանես), ki je vladal od leta 711 do 713, * ni znano, † 20. januar 714 ali 715.
Poglej Pergamon in Filipik Bardan
Frigija
Zemljevid Frigije v najmanjšem (rumeno) in največjem (oranžno) obsegu Frígija je bila starodavno kraljestvo v zahodnem delu osrednjega anatolskega višavja v današnji Turčiji.
Poglej Pergamon in Frigija
Friz
Konjenica iz Partenonskega friza (Britanski muzej). gejzonfriz s triglifiarhitrav Friz je v arhitekturi del antičnega templja med arhitravom in zatrepom.
Poglej Pergamon in Friz
Hagija Sofija
Hagija Sofija (grško Ναός τῆς Ἁγίας τοῦ Θεοῦ Σοφίας, turško Ayasofya, latinsko Sancta Sophia ali Sancta Sapientia), nekoč Cerkev svete Božje modrosti in zdaj uradno Velika mošeja Hagija Sofija je nekdanja patriarhalna bazilika in zdajšnja mošeja v turškem mestu Carigrad, nekdaj prestolnici Bizantinskega cesarstva Konstantinoplu (Carigradu).
Poglej Pergamon in Hagija Sofija
Helenistična Grčija
V povezavi s starogrško umetnostjo, arhitekturo in kulturo helenistična Grčija ustreza obdobju med smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Pergamon in Helenistična Grčija
Helenistična umetnost
Helenistična umetnost je umetnost obdobja v klasični antiki, ki se je začela s smrtjo Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Pergamon in Helenistična umetnost
Helenistično obdobje
Helenizem je bilo grško in sredozemsko zgodovinsko obdobje od smrti Aleksandra Velikega leta 323 pr.
Poglej Pergamon in Helenistično obdobje
Hierapolis
Hierapolis (haɪəˈræpəlɪs / (starogrško: Ἱεράπολις, lit. 'Sveto mesto') je bilo starogrško mesto pri vročih izvirih v klasični Frigiji v jugozahodni Anatoliji. Njegove ruševine mejijo na sodobno mesto Pamukkale v Turčiji in trenutno sestavljajo arheološki muzej, ki je tudi na seznamu Unescove svetovne dediščine.
Poglej Pergamon in Hierapolis
Kapadokija (rimska provinca)
Kapadokija (latinsko), rimska provinca v vzhodni Mali Aziji z upravnim središčem v Cezareji.
Poglej Pergamon in Kapadokija (rimska provinca)
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Pergamon in Kiparstvo
Kizik
Kizik (starogrško, Kizikos, osmansko turško آیدینجق, Aydıncıḳ) je bilo starodavno naselje v Miziji, Anatolija, v sedanji turški provinci Balıkesir.
Poglej Pergamon in Kizik
Klavdij Galen
Klávdij Galén (Aelius Galénus ali Claudius Galénus), bolj poznan kot Galén iz Pergamóna, grško govoreč rimski zdravnik in filozof.
Poglej Pergamon in Klavdij Galen
Knjižnica
Police s knjigami v univerzitetni knjižnici Univerze v Torontu Knjižnica je ustanova, ki pridobiva, obdeluje in hrani gradivo in ga daje na voljo uporabnikom.
Poglej Pergamon in Knjižnica
Konya
Konya (turško; grško Ἰκόνιον Ikónion, latinsko Ikonij) je glavno mesto province na jugozahodnem robu osrednje Anatolije in je sedmo najbolj naseljeno mesto v Turčiji z metropolitanskim prebivalstvom več kot 2,1 milijona.
Poglej Pergamon in Konya
Križni obok
Križni obok (ali križnogrebenasti obok, včasih znan tudi kot dvojni banjast obok) nastane s pravokotnim križanjem dveh banjastih obokov enake višine, to pomeni, da je sestavljen iz štirih obočnih kap.
Poglej Pergamon in Križni obok
Likija
Karta Likije z najpomembnejšimi antičnimi mesti (bele točke), gorami (rdeče točke) in rekami Provinca Antalya Likija (likijsko 𐊗𐊕𐊐𐊎𐊆𐊖, Trm̃mis, hetitsko Lukka, grško, Lukía, turško Likya) je bila geopolitična pokrajina v Anatoliji v sedanjih turških provincah Antalya in Muğla na obali Sredozemskega morja in Burdur v celinskem delu Anatolije.
Poglej Pergamon in Likija
Lizimah
Lizimah Lizimah (starogrško Λυσίμαχος), makedonski vojskovodja in diadoh, kralj Trakije, Male Azije in Makedonije, * okrog 360 pr. n. št., † 281 pr. n. št., Lidija.
Poglej Pergamon in Lizimah
Loggia dei Lanzi
Loggia dei Lanzi, imenovana tudi Loggia della Signoria, je stavba na vogalu Piazza della Signoria v Firencah v Italiji, ki meji na galerijo Uffizi.
Poglej Pergamon in Loggia dei Lanzi
Mozaiki iz Delosa
Mozaiki iz Delosa so pomemben del starogrške mozaične umetnosti.
Poglej Pergamon in Mozaiki iz Delosa
Obok
Obok ali svod (francosko voûte iz italijanščine volta) je arhitekturni izraz za obokano obliko, ki se uporablja za izdelavo stropa nad prostorom ali strehe.
Poglej Pergamon in Obok
Oltar Domcija Ahenobarba
Oltar Domicija Ahenobarba (italijansko Ara di Domizio Enobarbo), ki ga imenujemo tudi Kiparska skupina baze Domicija Ahenobarba, je serija štirih kiparskih marmornih plošč, ki so verjetno krasile bazo, ki je podpirala kultne kipe v celi Neptunovega templja v Rimu na Marsovem polju.
Poglej Pergamon in Oltar Domcija Ahenobarba
Palača Dolmabahçe
Palača Dolmabahçe (turško Dolmabahçe Sarayı, IPA), v okrožju Beşiktaş v Carigradu v Turčiji, na evropski obali Bosporja, je služila kot glavno upravno središče Osmanskega cesarstva in od 1856 do 1887 in 1909 do 1922 (v vmesnem obdobju je bila uporabljena palača Yıldız).
Poglej Pergamon in Palača Dolmabahçe
Pamukkale
Pamukkale, v turščini pomeni 'bombažna palača', je naravno območje v Denizliju na jugozahodu Turčije.
Poglej Pergamon in Pamukkale
Pergament
Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.
Poglej Pergamon in Pergament
Pergamonska knjižnica
Akropola Pergamona, vidna z ulice Via Tecta pri vhodu v Asklepijon Pergamonska knjižnica v Pergamonu v Turčiji je bila ena najpomembnejših knjižnic v antičnem svetu.
Poglej Pergamon in Pergamonska knjižnica
Pergamonski muzej
Pergamonski muzej (nemško Pergamonmuseum) je muzej na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina, Nemčija, in del Unescove svetovne dediščine.
Poglej Pergamon in Pergamonski muzej
Pergamonski oltar
Pergamonski oltar je veličastna zgradba iz obdobja vladavine grškega kralja Evmena II. v prvi polovici 2.
Poglej Pergamon in Pergamonski oltar
Pizidija
Pizidija (grško Πισιδία, latinsko) je bila antična pokrajina v Mali Aziji.
Poglej Pergamon in Pizidija
Plutonion pri Hierapolisu
Plutonion v Hierapolisu ali Plutonova vrata je bil ploutonion (religiozno mesto, posvečeno bogu Plutonu) v antičnem mestu Hierapolis v bližini Pamukkale v sodobni turški provinci Denizli.
Poglej Pergamon in Plutonion pri Hierapolisu
Pozejdon z rta Artemizij
Pozejdon z rta Artemizij ali Artemizijski bronasti kip (Bog morja) je starogrški kip, ki je bil odkrit v morju pri rtu Artemizij v severni Evboji.
Poglej Pergamon in Pozejdon z rta Artemizij
Priena
Priena (starogrško Πριήνη, Priēnē, turško Prien) je bilo starodavno grško mesto Jonije (in članica Jonske lige) v podnožju pečine Mikale, približno 6 km severno od takratnega poteka reke Meander (zdaj Büyük Menderes ali zgodovinsko Maeander ali Meander), 67 kilometrov od antičnega mesta Trale, danes Aydin, 15 kilometrov od starega Aneona in 25 kilometrov od starega Mileta.
Poglej Pergamon in Priena
Rimska republika
Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.
Poglej Pergamon in Rimska republika
Rimski tempelj
Starodavni rimski templji so bili med najpomembnejšimi zgradbami v rimski kulturi in nekatere izmed najbogatejših stavb v rimski arhitekturi, čeprav so le redke ohranjene v popolnosti.
Poglej Pergamon in Rimski tempelj
Rimsko gledališče (zgradba)
Rimsko gledališče v Amanu v Jordaniji Zunanjost rimskega gledališča Aspend v Turčiji Notranjost avditorija rimskega gledališča v Bosri v Siriji: ''1) prednja skena 2) odrsko ozadje s stebri 3) oder 4) proskenij 5) orkestra 6) sedeži (cavea) 7) glavni vhod 8) vomitorij (vhod in izhod)'' Na podobnost rimskih gledališč z grškimi je zelo vplivala antična Grčija in prvi rimski triumvirat s Pompejem Velikim.
Poglej Pergamon in Rimsko gledališče (zgradba)
Roma (mitologija)
V starodavni rimski veri je bila Roma žensko božanstvo, ki je poosebljalo mesto Rim in širše rimsko državo.
Poglej Pergamon in Roma (mitologija)
Selevk II. Kalinik
Selevk II.
Poglej Pergamon in Selevk II. Kalinik
Selevk III. Keraun
Selevk III.
Poglej Pergamon in Selevk III. Keraun
Serapeum
Serapeum ali serapejon je tempelj ali druga verska ustanova, posvečena helenistično-egipčanskemu bogu Serapisu, ki združuje vidike Ozirisa in Apisa v počlovečeni obliki ter so jo sprejeli ptolemejski Grki v Aleksandriji.
Poglej Pergamon in Serapeum
Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.
Poglej Pergamon in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine v Turčiji
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi vsebuje spomenike v Evropi, Mali Aziji, na Cipru, vseh Egejskih in Kanarskih otokih in Madeiri, čeprav so nekateri od njih v Aziji oziroma Afriki.
Poglej Pergamon in Seznam spomenikov svetovne dediščine v Evropi
Seznam starogrških filozofov
Seznam starogrških filozofov.
Poglej Pergamon in Seznam starogrških filozofov
Side, Turčija
Side (grško Σίδη) je antično grško mesto na južni sredozemski obali Turčije in med najpomembnejšimi klasičnimi kraji v državi, danes letovišče.
Poglej Pergamon in Side, Turčija
Smirna
Smirna (starogrško Σμύρνη, Smýrnē ali Σμύρνα, Smýrna) je bilo grško mesto iz antike na osrednji in strateški točki na egejski obali Anatolije.
Poglej Pergamon in Smirna
Starogrško kiparstvo
Starogrško kiparstvo je kiparstvo antične Grčije.
Poglej Pergamon in Starogrško kiparstvo
Termessos
Termessos (grško Τερμσσσός) je bil pizidijsko mesto, zgrajeno na nadmorski višini več kot 1000 metrov na jugozahodni strani gore Solymos (sodobno Güllük Dağı) v pogorju Taurus (sodobna provinca Antalya, Turčija).
Poglej Pergamon in Termessos
Troada
Troada Troada ali Troas je zgodovinsko ime polotoka Bigas (turško Biga Yarımadası) v severozahodni Anatoliji, Turčija.
Poglej Pergamon in Troada
Turčija
Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.
Poglej Pergamon in Turčija
Umirajoči Galačan
Umirajoči Galačan (v italijanščini: Galata Morente) je marmorna kopija izgubljenega helenističnega kipa, ki je bil prvotno izdelan v bronu.
Poglej Pergamon in Umirajoči Galačan
Univerza v Konstantinoplu
Cesarska univerza Konstantinopla, znana tudi kot univerza Magnaure (Grško: Πανδιδακτήριον της Μαγναύρας), je bila v vzhodnorimskem imperiju ustanovljena leta 425 in je prva univerza v Evropi, ki danes še obstaja v republiki Turčiji.
Poglej Pergamon in Univerza v Konstantinoplu
Vila misterijev, Pompeji
Vila misterijev (italijansko Villa dei Misteri) je rimska vila, ki stoji v severnem delu Pompejev, zunaj mestnega obzidja, ob Cesti grobnic (italijansko Via del sepolcro).
Poglej Pergamon in Vila misterijev, Pompeji