Kazalo
55 odnosi: Aes signatum, Apijeva cesta, Apuani, Atlantida, Avgur, Bakanalije, Bitka pri Arsijskem gozdu, Bitka pri Tagini, Bolsensko jezero, Bukero, Caere, Chiusi, Comitium, Cursus honorum, Dioniz, Etruščani, Etruščanska mitologija, Etruščansko zlatarstvo, Faleri, Firence, Galien, Himera iz Arezza, Insubri, Leves, Lucij Anej Seneka, Malahijeve prerokbe, Nekropola Crocifisso del Tufo, Nekropola Monterozzi, Papež Gregor XVI., Papež Marin I., Pelazgi, Perugia, Portonaccio (Veio), Pupien, Rdečefiguralni dekorativni slog, Rimska Italija, Rokopisna kultura, Samnitske vojne, Sardinci, Sarzana, Seznam rimskih cesarjev, Staroitalska pisava, Sutri, Tempelj kapitolskega Jupitra, Terra sigillata, Toskana, Triariji, Veji, Via Cassia, Via Clodia, ... Razširi indeks (5 več) »
Aes signatum
Rimske republike, izdan po letu 450 pr. n. št.; velikost 185x90 mm, masa 1616,62 g; Vatikanska knjižnica, Rim Aes signatum (slovensko žigosan ali označen bron) je bil ulit kos brona s standardno ali nestandardno maso in kakovostjo in izbočenim žigom izdajatelja ali proizvajalca, ki se je kot nekakšen pradenar uporabljal v osrednji Italiji pred uvedbo ulitih kovancev (aes grave) sredi 4.
Poglej Etrurija in Aes signatum
Apijeva cesta
Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.
Poglej Etrurija in Apijeva cesta
Apuani
Apuani so bili eno najbolj neustrašnih in najmočnejših ligurskih plemen, ki so živela v starodavni severozahodni Italiji.
Poglej Etrurija in Apuani
Atlantida
Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.
Poglej Etrurija in Atlantida
Avgur
Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.
Poglej Etrurija in Avgur
Bakanalije
Bakanalije (ali Bakanal / karneval) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha ali razbrzdano veseljačenje, so bili rimski Bakhovi festivali, ki so temeljili na različnih ekstatičnih prvinah grških Dionizij.
Poglej Etrurija in Bakanalije
Bitka pri Arsijskem gozdu
Bitka pri Arsijskem gozdu leta 509 pr.
Poglej Etrurija in Bitka pri Arsijskem gozdu
Bitka pri Tagini
Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.
Poglej Etrurija in Bitka pri Tagini
Bolsensko jezero
Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.
Poglej Etrurija in Bolsensko jezero
Bukero
Bukero je vrsta keramike, ki so jo izdelovali Etruščani v osrednji Italiji.
Poglej Etrurija in Bukero
Caere
Caere (tudi Caisra in Cisra) je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne Etrurije, današnji Cerveteri, približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima.
Poglej Etrurija in Caere
Chiusi
Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.
Poglej Etrurija in Chiusi
Comitium
Comitium (italijansko Comizio) je bil prvotni javni prostor srečanj na prostem antičnega Rima in je imel pomemben verski in preroški pomen.
Poglej Etrurija in Comitium
Cursus honorum
Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.
Poglej Etrurija in Cursus honorum
Dioniz
Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.
Poglej Etrurija in Dioniz
Etruščani
Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.
Poglej Etrurija in Etruščani
Etruščanska mitologija
Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.
Poglej Etrurija in Etruščanska mitologija
Etruščansko zlatarstvo
Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.
Poglej Etrurija in Etruščansko zlatarstvo
Faleri
Faleri (zdaj Civita Castellana) je bilo mesto v južni Etruriji, 50 km severovzhodno od Rima, 34 km od Veija (glavna etruščanska mestna država ob reki Tiberi) in približno 1,5 km zahodno od starodavne Via Flaminia.
Poglej Etrurija in Faleri
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Etrurija in Firence
Galien
Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.
Poglej Etrurija in Galien
Himera iz Arezza
Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.
Poglej Etrurija in Himera iz Arezza
Insubri
Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.
Poglej Etrurija in Insubri
Leves
Leves (latinsko ed.) so bili s kopji oboroženi spopadniki v vojski zgodnje Rimske republike.
Poglej Etrurija in Leves
Lucij Anej Seneka
Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.
Poglej Etrurija in Lucij Anej Seneka
Malahijeve prerokbe
Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.
Poglej Etrurija in Malahijeve prerokbe
Nekropola Crocifisso del Tufo
Nekropola Crocefisso del Tufo je etruščanska nekropola ob vznožju pečine mesta Orvieto, ki je dosegla svoj največji obseg med sredino 6.
Poglej Etrurija in Nekropola Crocifisso del Tufo
Nekropola Monterozzi
Nekropola Monterozzi je etruščanska nekropola na vzpetini vzhodno od Tarkviinije v Laciju v Italiji.
Poglej Etrurija in Nekropola Monterozzi
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Etrurija in Papež Gregor XVI.
Papež Marin I.
Marin I. ali Martin II. (latinsko Papa Marinus Primus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Gallese, severni Lacij (danes Italija), † 15. maj 884, Rim, Papeška država (danes Italija).
Poglej Etrurija in Papež Marin I.
Pelazgi
Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.
Poglej Etrurija in Pelazgi
Perugia
Perugia () je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.
Poglej Etrurija in Perugia
Portonaccio (Veio)
Svetišče Minerve v Portonacciju je arheološko najdišče na zahodni strani planote, na katerem je bilo starodavno etruščansko mesto Veji, severno od Rima, Italija.
Poglej Etrurija in Portonaccio (Veio)
Pupien
Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.
Poglej Etrurija in Pupien
Rdečefiguralni dekorativni slog
Rdečefiguralni dekorativni slog je eden najpomembnejših slogov figuralnega grškega vaznega slikarstva.
Poglej Etrurija in Rdečefiguralni dekorativni slog
Rimska Italija
Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.
Poglej Etrurija in Rimska Italija
Rokopisna kultura
Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.
Poglej Etrurija in Rokopisna kultura
Samnitske vojne
Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.
Poglej Etrurija in Samnitske vojne
Sardinci
Sardinci.
Poglej Etrurija in Sardinci
Sarzana
Sarzana (emiliansko Sarzana, ligursko Sarzann-a) je mesto in občina z okoli 22.000 prebivalci ter nekdanja kratkotrajna katoliška škofija v pokrajini La Spezia, v deželi Ligurija, v severozahodni Italiji, 15 kilometrov vzhodno od La Spezije, ob železniški progi v Piso, na točki, kjer se železniška proga proti Parmi odcepi na sever.
Poglej Etrurija in Sarzana
Seznam rimskih cesarjev
Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.
Poglej Etrurija in Seznam rimskih cesarjev
Staroitalska pisava
Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.
Poglej Etrurija in Staroitalska pisava
Sutri
Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.
Poglej Etrurija in Sutri
Tempelj kapitolskega Jupitra
Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.
Poglej Etrurija in Tempelj kapitolskega Jupitra
Terra sigillata
Terra sigillata je izraz z vsaj tremi različnimi pomeni: kot opis srednjeveške zdravilne zemlje; v arheologiji kot splošen izraz za nekatero drobno rdečo starorimsko lončenino s sijajno površino, izdelano na določenih območjih Rimskega cesarstva; v zadnjem času pa kot opis sodobne studijske tehnike lončarstva, ki naj bi bila navdihnjena s starodavnim lončarstvom.
Poglej Etrurija in Terra sigillata
Toskana
Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Etrurija in Toskana
Triariji
Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.
Poglej Etrurija in Triariji
Veji
Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.
Poglej Etrurija in Veji
Via Cassia
Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.
Poglej Etrurija in Via Cassia
Via Clodia
Via Clodia je bila starodavna visoka cesta Italije.
Poglej Etrurija in Via Clodia
Via Flaminia
Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.
Poglej Etrurija in Via Flaminia
Vojaški tribun
Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.
Poglej Etrurija in Vojaški tribun
Volsinii
Volsinii ali Vulsinii (etruščansko Velzna ali Velusna; grško Ouolsinii, Ὀυολσίνιοι; Ὀυολσίνιον), je ime dveh starodavnih mest Etrurije, enega, ki na obali Lacus Volsiniensis (sodobno Lago di Bolsena) in drugega na Via Clodia, med Clusiumom (današnji Chiusi) in Forumom Cassii (danes Vetralla).
Poglej Etrurija in Volsinii
Vrata (arhitektura)
Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.
Poglej Etrurija in Vrata (arhitektura)
391 pr. n. št.
Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.
Poglej Etrurija in 391 pr. n. št.