Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Etrurija

Index Etrurija

Etrurija (/ ɪtrʊəriə /, latinsko Etruria) ki se običajno omenja v grških in latinskih besedilih kot Tyrrhenia (grško Τυρρηνία) je bila regija v srednji Italiji, med rekama Arno in Tibero, na območju dela današnje Toskane, Lacija in Umbrije, Etruskologi razlikujejo med Tirensko Etrurijo ob Tirenskem morju in Padansko-jadransko Etrurijo v dolini reke Pad.

Kazalo

  1. 55 odnosi: Aes signatum, Apijeva cesta, Apuani, Atlantida, Avgur, Bakanalije, Bitka pri Arsijskem gozdu, Bitka pri Tagini, Bolsensko jezero, Bukero, Caere, Chiusi, Comitium, Cursus honorum, Dioniz, Etruščani, Etruščanska mitologija, Etruščansko zlatarstvo, Faleri, Firence, Galien, Himera iz Arezza, Insubri, Leves, Lucij Anej Seneka, Malahijeve prerokbe, Nekropola Crocifisso del Tufo, Nekropola Monterozzi, Papež Gregor XVI., Papež Marin I., Pelazgi, Perugia, Portonaccio (Veio), Pupien, Rdečefiguralni dekorativni slog, Rimska Italija, Rokopisna kultura, Samnitske vojne, Sardinci, Sarzana, Seznam rimskih cesarjev, Staroitalska pisava, Sutri, Tempelj kapitolskega Jupitra, Terra sigillata, Toskana, Triariji, Veji, Via Cassia, Via Clodia, ... Razširi indeks (5 več) »

Aes signatum

Rimske republike, izdan po letu 450 pr. n. št.; velikost 185x90 mm, masa 1616,62 g; Vatikanska knjižnica, Rim Aes signatum (slovensko žigosan ali označen bron) je bil ulit kos brona s standardno ali nestandardno maso in kakovostjo in izbočenim žigom izdajatelja ali proizvajalca, ki se je kot nekakšen pradenar uporabljal v osrednji Italiji pred uvedbo ulitih kovancev (aes grave) sredi 4.

Poglej Etrurija in Aes signatum

Apijeva cesta

Ápijeva césta je ena najzgodnejših in strateško najpomembnejših rimskih cest starodavne republike.

Poglej Etrurija in Apijeva cesta

Apuani

Apuani so bili eno najbolj neustrašnih in najmočnejših ligurskih plemen, ki so živela v starodavni severozahodni Italiji.

Poglej Etrurija in Apuani

Atlantida

Kircherjev zemljevid Atlantide iz leta 1669 Atlantida (starogrško Ἀτλαντὶς νῆσος Atlantìs nḗsos – Atlasov otok) je bila domnevni otok v Atlantskem oceanu, na katerem je živela starodavna civilizacija.

Poglej Etrurija in Atlantida

Avgur

Hrbtna stran denariusa cesarja Vespazijana z naslovom AVGVR, sklicevanje na tribunsko oblast (TRIBUNICIA POTESTAS) cesarske in duhovniške naprave; kovan med 71 in 73. Avgur je bil duhovnik in uradnik v klasičnem rimskem svetu.

Poglej Etrurija in Avgur

Bakanalije

Bakanalije (ali Bakanal / karneval) pri starih Rimljanih slavje v čast boga Bakha ali razbrzdano veseljačenje, so bili rimski Bakhovi festivali, ki so temeljili na različnih ekstatičnih prvinah grških Dionizij.

Poglej Etrurija in Bakanalije

Bitka pri Arsijskem gozdu

Bitka pri Arsijskem gozdu leta 509 pr.

Poglej Etrurija in Bitka pri Arsijskem gozdu

Bitka pri Tagini

Bitka pri Tagini, znana tudi kot bitka pri Busta Gallorum, je bila bitka junija ali julija 552, v kateri je vojska Bizantinskega cesarstva pod poveljstvom generala Narsa zlomila moč Ostrogotov v Italiji in utrla pot bizantinskemu osvajanju Apeninskega polotoka.

Poglej Etrurija in Bitka pri Tagini

Bolsensko jezero

Bolsensko jezero (italijansko Lago di Bolsena) v osrednji Italiji, je jezero vulkanskega in tektonskega izvora.

Poglej Etrurija in Bolsensko jezero

Bukero

Bukero je vrsta keramike, ki so jo izdelovali Etruščani v osrednji Italiji.

Poglej Etrurija in Bukero

Caere

Caere (tudi Caisra in Cisra) je latinsko ime, ki so ga dali Rimljani enemu večjih mest južne Etrurije, današnji Cerveteri, približno 50-60 kilometrov severovzhodno od Rima.

Poglej Etrurija in Caere

Chiusi

Chiusi (Etruščansko: Clevsin; Umbrijsko: Camars, starogrško: Klysion, Κλύσιον, latinsko: Clusium) je mesto in občina v pokrajini Siena v Toskani, Italija in leži ob meji s pokrajino Umbrija.

Poglej Etrurija in Chiusi

Comitium

Comitium (italijansko Comizio) je bil prvotni javni prostor srečanj na prostem antičnega Rima in je imel pomemben verski in preroški pomen.

Poglej Etrurija in Comitium

Cursus honorum

Rimska ''cursus honorum'' Cursus honorum (slovensko častna pot) je bilo zaporedje položajev, po katerem je potekala kariera vojaških častnikov in političnih funkcionarjev senatorskega ranga v Rimski republiki in zgodnjem Rimskem cesarstvu.

Poglej Etrurija in Cursus honorum

Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Poglej Etrurija in Dioniz

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Poglej Etrurija in Etruščani

Etruščanska mitologija

Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.

Poglej Etrurija in Etruščanska mitologija

Etruščansko zlatarstvo

Etruščansko zlatarstvo je, tako kot druga področja etruščanske civilizacije, posledica zgodovinskih obdobij in našega vedenja o njihovem znanju izdelave nakita, ki je bil najden v kraljevih grobnicah.

Poglej Etrurija in Etruščansko zlatarstvo

Faleri

Faleri (zdaj Civita Castellana) je bilo mesto v južni Etruriji, 50 km severovzhodno od Rima, 34 km od Veija (glavna etruščanska mestna država ob reki Tiberi) in približno 1,5 km zahodno od starodavne Via Flaminia.

Poglej Etrurija in Faleri

Firence

Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.

Poglej Etrurija in Firence

Galien

Publij Licinij Egnacij Galien (latinsko je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je v letih 253-260 vladal skupaj s svojim očetom Valerijanom, od leta 260 do 268 pa kot samostojen cesar, * okoli 218, † september 268. Vladal je med krizo tretjega stoletja, v kateri je Rimsko cesarstvo skoraj propadlo.

Poglej Etrurija in Galien

Himera iz Arezza

Himera iz Arezza (italijansko Chimera di Arezzo) velja za najboljši primer starih etruščanskih umetnin.

Poglej Etrurija in Himera iz Arezza

Insubri

Insubri (latinsko Insubres) je naziv za keltsko ljudstvo, ki je v 1.

Poglej Etrurija in Insubri

Leves

Leves (latinsko ed.) so bili s kopji oboroženi spopadniki v vojski zgodnje Rimske republike.

Poglej Etrurija in Leves

Lucij Anej Seneka

Lúcij Anêj Séneka (latinsko Lucius Annaeus Seneca; običajno samo Seneka ali Seneka mlajši; tudi Seneka Tragik ali Seneka Filozof), rimski stoiški filozof, politik, dramatik, * 3 pr. n. št., Kordova † 65, Rim.

Poglej Etrurija in Lucij Anej Seneka

Malahijeve prerokbe

Simbolična predstavitev Malahijevih prerokbSamostanska cerkev Metten, Spodnja Bavarska, 1724 Zadnji del Malahijevih prerokb v ''Lignum vitae'' (1595) svetega Malahija, ki mu pripisujejo avtorstvo prerokb Malahijeve prerokbe (Prophetia Sancti Malachiae Archiepiscopi, de Summis Pontificibus, Prophecy of the Popes; slovensko: Prerokbe svetega nadškofa Malahija o papežih) so vrsta 112 kratkih, skrivnostnih rekel oziroma gesel v latinščini, ki prerokujejo o papežih (vključujoč nekatere protipapeže), začenši s Celestinom II.

Poglej Etrurija in Malahijeve prerokbe

Nekropola Crocifisso del Tufo

Nekropola Crocefisso del Tufo je etruščanska nekropola ob vznožju pečine mesta Orvieto, ki je dosegla svoj največji obseg med sredino 6.

Poglej Etrurija in Nekropola Crocifisso del Tufo

Nekropola Monterozzi

Nekropola Monterozzi je etruščanska nekropola na vzpetini vzhodno od Tarkviinije v Laciju v Italiji.

Poglej Etrurija in Nekropola Monterozzi

Papež Gregor XVI.

Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.

Poglej Etrurija in Papež Gregor XVI.

Papež Marin I.

Marin I. ali Martin II. (latinsko Papa Marinus Primus), italijanski rimskokatoliški škof, * datum rojstva neznan, Gallese, severni Lacij (danes Italija), † 15. maj 884, Rim, Papeška država (danes Italija).

Poglej Etrurija in Papež Marin I.

Pelazgi

Lokacije, ki jih antični viri povezujejo s Pelazgi Pelazgi (starogrško, Pelasgoí, edn., Pelasgós) je naziv, s katerim so starogrški pisci imenovali domorodno prebivalstvo, ki je živelo v Grčiji pred Grki, oziroma prebivalstvo, katero so imeli za prednike Helenov.

Poglej Etrurija in Pelazgi

Perugia

Perugia (​​) je s 168.000 prebivalci glavno mesto italijanske dežele Umbrija in središče pokrajine Perugia v osrednji Italiji, ki jo prečka reka Tibera.

Poglej Etrurija in Perugia

Portonaccio (Veio)

Svetišče Minerve v Portonacciju je arheološko najdišče na zahodni strani planote, na katerem je bilo starodavno etruščansko mesto Veji, severno od Rima, Italija.

Poglej Etrurija in Portonaccio (Veio)

Pupien

Mark Klodij Pupien Maksim (latinsko) je bil cesar Rimskega cesarstva, ki je skupaj z Balbinom vladal tri mesece v letu šestih cesarjev 238, * okoli 168, † 29. julij 238.

Poglej Etrurija in Pupien

Rdečefiguralni dekorativni slog

Rdečefiguralni dekorativni slog je eden najpomembnejših slogov figuralnega grškega vaznega slikarstva.

Poglej Etrurija in Rdečefiguralni dekorativni slog

Rimska Italija

Avgustom Italija (latinsko) je bila osrednja pokrajina rimske države vse do pozne antike in je v njej dolgo uživala poseben, privilegiran položaj.

Poglej Etrurija in Rimska Italija

Rokopisna kultura

Rokopisna kultura je civilizacijsko obdobje, ki za shranjevanje in širjenje informacij uporablja rokopise.

Poglej Etrurija in Rokopisna kultura

Samnitske vojne

Prva, druga in tretja samnitska vojna so bile vojne med zgodnjo Rimsko republiko, ki se je borila za oblast v Italiji, in plemeni v Samniju v srednji Italiji.

Poglej Etrurija in Samnitske vojne

Sardinci

Sardinci.

Poglej Etrurija in Sardinci

Sarzana

Sarzana (emiliansko Sarzana, ligursko Sarzann-a) je mesto in občina z okoli 22.000 prebivalci ter nekdanja kratkotrajna katoliška škofija v pokrajini La Spezia, v deželi Ligurija, v severozahodni Italiji, 15 kilometrov vzhodno od La Spezije, ob železniški progi v Piso, na točki, kjer se železniška proga proti Parmi odcepi na sever.

Poglej Etrurija in Sarzana

Seznam rimskih cesarjev

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata. Rimski cesar je dokaj sodoben pojem, ki uspešno opisuje položaj posameznikov, ki so imeli vrhovno oblast v Rimskem cesarstvu.

Poglej Etrurija in Seznam rimskih cesarjev

Staroitalska pisava

Marsiliana d'Albegna okoli leta 700 pr. n. št.: ''ABGDEVZHΘIKLMNΞOPŚQRSTUXΦΨ'', brano z desne proti levi Staroitalska pisava je ena od več sedaj izumrlih abecednih sistemov, ki je bil v rabi na Apeninskem polotoku v antiki za različne indoevropske jezike (v glavnem za italske) in neindoevropske jezike (npr.

Poglej Etrurija in Staroitalska pisava

Sutri

Sutri je mesto in občina v provinci Viterbo, okoli 50 km oddaljeno od Rima in okoli 30 km južno od Viterba.

Poglej Etrurija in Sutri

Tempelj kapitolskega Jupitra

Tempelj Jupitra Optimusa Maximusa (Jupiter Najboljši in Največji), znan tudi kot tempelj kapitolskega Jupitra (lat. Aedes Iovis Optimi Maximi Capitolini, italijansko Tempio di Giove Ottimo Massimo) je bil najpomembnejši tempelj v antičnem Rimu, in je stal na Kapitolskem griču.

Poglej Etrurija in Tempelj kapitolskega Jupitra

Terra sigillata

Terra sigillata je izraz z vsaj tremi različnimi pomeni: kot opis srednjeveške zdravilne zemlje; v arheologiji kot splošen izraz za nekatero drobno rdečo starorimsko lončenino s sijajno površino, izdelano na določenih območjih Rimskega cesarstva; v zadnjem času pa kot opis sodobne studijske tehnike lončarstva, ki naj bi bila navdihnjena s starodavnim lončarstvom.

Poglej Etrurija in Terra sigillata

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Etrurija in Toskana

Triariji

Replika triarijeve verižne srajce, meča in ščita iz Flavijskega amfiteatra v Rimu Triariji (latinsko, mn.) so bili vojaška enota in vojaki rimskih manipelskih legij v zgodnji Rimski republiki (509-107 pr. n. št.), ki so vse do Marijevih reform leta 107 pr.

Poglej Etrurija in Triariji

Veji

Veji (tudi Veius; italijansko Veio) je bilo pomembno starodavno etruščansko mesto na južnih mejah Etrurije in le 16 km severozahodno od Rima v Italiji.

Poglej Etrurija in Veji

Via Cassia

Via Cassia je bila pomembna rimska cesta, ki se je odcepila iz Via Flaminia v bližini Milvijskega mostu v neposredni bližini Rima in potekala nedaleč od Veji prečkala Etrurijo.

Poglej Etrurija in Via Cassia

Via Clodia

Via Clodia je bila starodavna visoka cesta Italije.

Poglej Etrurija in Via Clodia

Via Flaminia

Potek ''Via Flaminia''; purpurna pot je ''Via Flaminia nova''. Via Flaminia je bila antična rimska cesta, ki je vodila iz Rima čez Apenine do Ariminuma (sodobni Rimini) na obali Jadranskega morja, zaradi razbrazdanosti gora pa je bila glavna možnost, ki so jo Rimljani uporabljali za pot med Etrurijo, Lacijem, Kampanijo in Padsko dolino.

Poglej Etrurija in Via Flaminia

Vojaški tribun

Rimska ''cursus honorum'' Vojški tribun (latinsko tribunus militum, slovensko tribun vojakov) je bil častnik rimske vojske, po činu pod legatom in nad centurionom.

Poglej Etrurija in Vojaški tribun

Volsinii

Volsinii ali Vulsinii (etruščansko Velzna ali Velusna; grško Ouolsinii, Ὀυολσίνιοι; Ὀυολσίνιον), je ime dveh starodavnih mest Etrurije, enega, ki na obali Lacus Volsiniensis (sodobno Lago di Bolsena) in drugega na Via Clodia, med Clusiumom (današnji Chiusi) in Forumom Cassii (danes Vetralla).

Poglej Etrurija in Volsinii

Vrata (arhitektura)

Z orientalskimi vzorci izdelana vhodna vrata v Kunya Ark, Hiva, Uzbekistan Vrata Vráta so premična ovira, ki se uporablja za zapiranje odprtin in sodijo med stavbno pohištvo.

Poglej Etrurija in Vrata (arhitektura)

391 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.

Poglej Etrurija in 391 pr. n. št.

, Via Flaminia, Vojaški tribun, Volsinii, Vrata (arhitektura), 391 pr. n. št..