Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Kazalo

841 odnosi: Aachen, Ab urbe condita, Acerra, Acta diurna, Adžarija, Agricola, Agrum, Aix-en-Provence, Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica, Ajdovski gradec, Vranje, Akabski zaliv, Akiba ben Jozef, Alžirija, Albert Speer, Album, Aleksander Veliki, Aleksandrija, Alep, Alma mater, Almadén, Almeria, Alpe, Aluminij, Alzacija, Aman, Amor, Anatolija, Andrejev križ, Angleški brak, Anglija, Ankaran, Antarktika, Antična Grčija, Antični Rim, Antikitera, Antiohija, Anton, Apaško polje, Apij Klavdij Slepi, Apsida, Aram Iljič Hačaturjan, Arezzo (pokrajina), Argentan, Arhimedov zakon, Arnold Rikli, Asirija, Asklepijeva palica, Aude (departma), Aude (reka), Autun, ... Razširi indeks (791 več) » « Shrink indeks

Aachen

Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Starorimska civilizacija in Aachen

Ab urbe condita

Ab urbe condita (AUC ali a.u.c.) oziroma anno ab urbe condita (a.a.u.c.) po latinsko pomeni leto od ustanovitve mesta Rim, saj so Rimljani leta šteli od ustanovitve Rima (753 pr. n. št.) dalje.

Poglej Starorimska civilizacija in Ab urbe condita

Acerra

Acerra je mesto v italijanski provinci Neapelj, dežela Kampanija.

Poglej Starorimska civilizacija in Acerra

Acta diurna

Acta diruna je prvi »časopis«, ki se je pojavil leta 59 pr. n. št. Njegov ustanovitelj je Julij Cezar.

Poglej Starorimska civilizacija in Acta diurna

Adžarija

Adžarija (— transliteracija ach'ara; uradno Avtonomna republika, აჭარის ავტონომიური რესპუბლიკა — ach'aris avtonomiuri respublika) je avtonomna republika na jugozahodu Gruzije.

Poglej Starorimska civilizacija in Adžarija

Agricola

Agricola je lahko:; Ljudje.

Poglej Starorimska civilizacija in Agricola

Agrum

Agrumi so kultivirane vrste in križanci iz družine rutičevk (Rutaceae), ki rastejo v oblikah sadnih dreves ali grmov, kakor tudi njih plodovi.

Poglej Starorimska civilizacija in Agrum

Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.

Poglej Starorimska civilizacija in Aix-en-Provence

Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica

Ajdovski gradec je 580 mnm visoka vzpetina vzhodno od Bohinjske Bistrice, nad desnim bregom Save Bohinjke.

Poglej Starorimska civilizacija in Ajdovski gradec, Bohinjska Bistrica

Ajdovski gradec, Vranje

Ajdovski gradec je 436 mnm visok grič, oddaljen 8 km severozahodno od Sevnice, nad dolino Vranjskega potoka.

Poglej Starorimska civilizacija in Ajdovski gradec, Vranje

Akabski zaliv

Akabski zaliv ali Eilatski zaliv je velik zaliv na severnem robu Rdečega morja, vzhodno od Sinajskega polotoka in zahodno od Arabskeha polotoka.

Poglej Starorimska civilizacija in Akabski zaliv

Akiba ben Jozef

Akiba ben Jozef, judovski rabin in učenjak, * 50, † 135.

Poglej Starorimska civilizacija in Akiba ben Jozef

Alžirija

Ljudska demokratična republika Alžirija je država v severni Afriki, ki na severu meji na Sredozemsko morje, na severovzhodu na Tunizijo, na vzhodu na Libijo, na jugovzhodu na Niger, na jugozahodu na Mali in Mavretanijo, ter na zahodu na Maroko.

Poglej Starorimska civilizacija in Alžirija

Albert Speer

Albert Speer, nemški arhitekt in politik, * 19. marec 1905, Mannheim, † 1. september 1981, London, Združeno kraljestvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Albert Speer

Album

Album je lahko.

Poglej Starorimska civilizacija in Album

Aleksander Veliki

Aleksander III.

Poglej Starorimska civilizacija in Aleksander Veliki

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Aleksandrija

Alep

Alep (arabsko حلب, Haleb) je mesto z okoli 2 milijona prebivalcev na severu Sirije ob reki Kuvajk.

Poglej Starorimska civilizacija in Alep

Alma mater

ZDA) Alma mater (latinsko mati rednica) je bil v antičnem Rimu vzdevek različnih boginj, kasneje, v srednjem veku pa za devico Marijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Alma mater

Almadén

Almadén je mesto v pokrajini Ciudad Real v Španiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Almadén

Almeria

Almeria je glavno mesto istoimenske province Almeria.

Poglej Starorimska civilizacija in Almeria

Alpe

Alpe so gorski sistem v osrednji Evropi, ki se razteza v 1200 km dolgem loku med Genovskim zalivom in reko Donavo pri Dunaju.

Poglej Starorimska civilizacija in Alpe

Aluminij

Alumínij (iz latiskega alumen – grenka sol, galun) je kemijski element s simbolom Al in vrstnim številom 13.

Poglej Starorimska civilizacija in Aluminij

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Starorimska civilizacija in Alzacija

Aman

Aman (arabsko: عَمّان ʻammān izgovorjeno) je glavno in najbolj naseljeno mesto Jordanije ter gospodarsko, politično in kulturno središče države.

Poglej Starorimska civilizacija in Aman

Amor

Amor (latinsko ljubezen; tudi Kupid) je v rimski mitologiji bog ljubezni.

Poglej Starorimska civilizacija in Amor

Anatolija

Nasin satelitski posnetek Anatolije Anatólija (turško Anadolu, iz grščine ανατολη - »sončni vzhod«; primerjaj Orient in Levant) ali Mala Azija (iz latinščine Asia Minor) je polotok v jugozahodni Aziji, ki danes predstavlja azijski del Turčije.

Poglej Starorimska civilizacija in Anatolija

Andrejev križ

Škotske Prometni znak Andrejev križ Andrêjev kríž (latinsko Crux decussata) je poševni križ, na kakršnem so Rimljani 30. novembra leta 60 ali 62 v Patrasu usmrtili apostola Andreja.

Poglej Starorimska civilizacija in Andrejev križ

Angleški brak

Angleški brak (ang. beagle) je zelo priljubljena pasma, ki je nastala s križanjem zajčarja in drugih lovskih pasem v Angliji.

Poglej Starorimska civilizacija in Angleški brak

Anglija

Anglija je dežela na severozahodu Evrope in skupaj s Škotsko, Walesom in Severno Irsko sestavlja Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Starorimska civilizacija in Anglija

Ankaran

Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.

Poglej Starorimska civilizacija in Ankaran

Antarktika

Antárktika (iz grščine ἀνταρκτικός: ántarktikós – nasprotje Arktiki) je Zemljina najjužnejša celina.

Poglej Starorimska civilizacija in Antarktika

Antična Grčija

Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in Antična Grčija

Antični Rim

Antíčni Rím (tudi stári Rím) je naziv za mesto Rim v obdobju od legendarnega nastanka leta 753 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in Antični Rim

Antikitera

Mehanizem iz Antikitere Antikitera (Αντικύθηρα) je grški otok, ki leži 38 kilometrov jugovzhodno od Kitire.

Poglej Starorimska civilizacija in Antikitera

Antiohija

Antiohija ob Orontu (/ ˈæntiˌɒk /; starogrško Ἀντιόχεια ὶπὶ Ὀρόντου, Antiókheia hē epì Oróntou; tudi Sirska Antiohija) je bilo staro grško mesto na vzhodni strani reke Oront.

Poglej Starorimska civilizacija in Antiohija

Anton

Anton je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Anton

Apaško polje

Apaško polje (v ozadju avstrijsko gričevje Oststeierisches Hügelland) Apaško polje je ravnina na Štajerskem, ki se razprostira na površini 36 km² in nadmorski višini od 210 do 230 m.n.v..

Poglej Starorimska civilizacija in Apaško polje

Apij Klavdij Slepi

Apij Klavdij Slepi (lat. Appius Claudius Caecus), rojen v bogati patricijcki družini, postal znani rimski politik, državnik, pravnik, govornik, pesnik in slovničar, * 340 pr. n. št., † 273 pr. n. št. Apij Klavdij Slepi je v rimski državni upravi vršil razne dolžnosti: bil je cenzor (leta 312 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in Apij Klavdij Slepi

Apsida

Apsida v kapeli svetega Marka v Milanu Ápsida ali apsída (latinsko apsis, iz grščine hapsis (hapsidos) - zveza, svod, lok, krivina - po kolesu Sončevega voza), tudi konha, eksedra, tribuna, prezbiterij, je v arhitekturi na polkrožnem ali večkotnem tlorisu zgrajen, večinoma s polkupolo pokrit stavbni del, ki se odpira v glavni prostor.

Poglej Starorimska civilizacija in Apsida

Aram Iljič Hačaturjan

Aram Iljič Hačaturjan (armensko: Արամ Խաչատրյան, rusko Арам Ильич Хачатурян), armenski skladatelj klasične glasbe, * 6. junij 1903, Tbilisi, sedaj Gruzija, † 1. maj 1978, Moskva, Sovjetska zveza (sedaj Rusija).

Poglej Starorimska civilizacija in Aram Iljič Hačaturjan

Arezzo (pokrajina)

Pokrajina Arezzo (v italijanskem izvirniku Provincia di Arezzo, izg. Provinča di Areco) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.

Poglej Starorimska civilizacija in Arezzo (pokrajina)

Argentan

Argentan je naselje in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, podprefektura departmaja Orne.

Poglej Starorimska civilizacija in Argentan

Arhimedov zakon

Merjenje navidezne teže v vodi Arhimédov zákon govori o hidrostatičnem vzgonu: Teža telesa, potopljenega v mirujočo tekočino, je navidezno manjša za težo izpodrinjene kapljevine ali plina.

Poglej Starorimska civilizacija in Arhimedov zakon

Arnold Rikli

Arnold Rikli, švicarski naravni zdravilec, *13. februar 1823, Wangen an der Aare, Švica, † 30. april 1906, Sankt Thomas, Koroška (tedaj Avstro-Ogrska).

Poglej Starorimska civilizacija in Arnold Rikli

Asirija

Satelitska slika osrednjega dela Asirije Asirija je starodavna država, poimenovana po njenem prvotnem glavnem mestu Ašur (Asur, Asshur) na reki Tigris.

Poglej Starorimska civilizacija in Asirija

Asklepijeva palica

Asklepijeva palica Asklepijeva palica, rimski mitologiji Eskulapova palica je antični simbol, povezan z medicino in astrologijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Asklepijeva palica

Aude (departma)

Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.

Poglej Starorimska civilizacija in Aude (departma)

Aude (reka)

Aude (antična Atax) je reka v južni francoski regiji Oksitaniji in je dolga 220 km.

Poglej Starorimska civilizacija in Aude (reka)

Autun

Autun je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundija-Franche-Comté, podprefektura departmaja Saône-et-Loire.

Poglej Starorimska civilizacija in Autun

Auxerre

Auxerre (antični Autesiodorum) je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Yonne.

Poglej Starorimska civilizacija in Auxerre

Avče

Avče so naselje v Občini Kanal ob Soči.

Poglej Starorimska civilizacija in Avče

Avguštin iz Hipona

Avguštin iz Hipona (latinsko Augustinus), največji latinski cerkveni oče, cerkveni učitelj, rimski cerkveni pisatelj in filozof, * 13. november 354, Tagaste (danes Souk-Ahraz, Alžirija), Numidija, Rimsko cesarstvo, † 28. avgust 430, Hippo Regius, (danes Annaba, Alžirija), Rimsko cesarstvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Avguštin iz Hipona

Azovsko morje

Satelitski posnetek Azovsko morje Azóvsko mórje (ali Propontis ali sedaj) je celinsko morje, ki predstavlja stranski zalivski severnovzhodni del Črnega morja in je povezan z njim prek Kerškega preliva.

Poglej Starorimska civilizacija in Azovsko morje

Šćedro

Otok Šćedro Šćedro je otok v srednjem delu Korčulskega kanala na hrvaškem delu Jadranske obale.

Poglej Starorimska civilizacija in Šćedro

Šempeter v Savinjski dolini

Šempeter v Savinjski dolini je strnjeno naselje ob robu mesta Žalec v osrčju Savinjske doline.

Poglej Starorimska civilizacija in Šempeter v Savinjski dolini

Šentrupert

Šentrupert (tudi Šent Rupert) je vas v jugovzhodni Sloveniji in sedež Občine Šentrupert.

Poglej Starorimska civilizacija in Šentrupert

Ševnica

Ševnica je naselje v občini Mirna.

Poglej Starorimska civilizacija in Ševnica

Šipan

Šipan je največji otok v skupini Elafitskih otokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Šipan

Širje

Širje so naselje v Občini Laško.

Poglej Starorimska civilizacija in Širje

Škocjan, Divača

Škocjan je gručasto naselje na jugovzhodnem obrobju Krasa v Občini Divača.

Poglej Starorimska civilizacija in Škocjan, Divača

Škoti

Dudaši Škoti so prebivalci Škotske.

Poglej Starorimska civilizacija in Škoti

Šmarata

Šmarata je vas na jugozahodnem delu Slovenije v Občini Loška dolina.

Poglej Starorimska civilizacija in Šmarata

Šmarna gora

Grmada (v sredini) in Šmarna gora (desno) Zaradi svoje osamele lege in oblike, ki po ljudskem izročilu spominja na žensko oprsje,http://www.ljubljana.si/file/1273895/varna-pot-februar-2013_finalno---web.pdf je Šmarna gora (v ozadju, na sredini) eden prepoznavnejših vrhov v ljubljanski okolici Šmarna gora je osamelec na severu Ljubljanskega polja.

Poglej Starorimska civilizacija in Šmarna gora

Šmartno na Pohorju

Šmartno na Pohorju je naselje in največja krajevna skupnost v Občini Slovenska Bistrica.

Poglej Starorimska civilizacija in Šmartno na Pohorju

Šmartno ob Paki

Šmartno ob Paki je naselje in sedež istoimenske občine Šmartno ob Paki.

Poglej Starorimska civilizacija in Šmartno ob Paki

Šmihel pod Nanosom

Šmihel pod Nanosom je gručasto naselje ob vznožju Nanosa v Občini Postojna.

Poglej Starorimska civilizacija in Šmihel pod Nanosom

Šolta

Šolta (italijansko: Solta, latinsko: Olynta) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Šolta

Šotor

Šotor Šotor je bivališče, običajno začasno, ki omogoča bivanje v naravi.

Poglej Starorimska civilizacija in Šotor

Španija

Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.

Poglej Starorimska civilizacija in Španija

Štrekljevec

Štrékljevec je naselje v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Štrekljevec

İzmir (provinca)

Provinca İzmir je provinca, ki se nahaja v zahodni Anatoliji v Turčiji ob Egejskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in İzmir (provinca)

Žajbelj

Žájbelj (znanstveno ime Salvia officinalis) je droben vednozeleni polgrmiček z olesenelimi stebli, sivkastimi listi in modrimi do škrlatnimi cvetovi.

Poglej Starorimska civilizacija in Žajbelj

Žalostinka

Žalostinka ali elegija je v današnjem pomenu pesem otožne, žalostne vsebine.

Poglej Starorimska civilizacija in Žalostinka

Ženeva

Ženeva (francosko Genève, nemško Genf, italijansko Ginevra, retoromansko Genevra, frankoprovansalsko/arpitansko Geneva; tako pisano - z drugačnim izgovorom - tudi v angleščini) je drugo največje mesto v Švici in obenem največje v frankofonskem (ali širše romanskem) delu Švice (fr.

Poglej Starorimska civilizacija in Ženeva

Živo srebro

Živo srebró (latinsko hydrargyr(i)um iz starogrškega: hydros - voda in argyrion,: árgiros - srebro) je kemijski element s simbolom Hg in vrstnim številom 80.

Poglej Starorimska civilizacija in Živo srebro

Žman

Žman je naselje in manjše pristanišče na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Žman

Čeče

Čeče so razloženo naselje, razdeljeno med trboveljsko in hrastniško občino.

Poglej Starorimska civilizacija in Čeče

Češka (zgodovinska dežela)

Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.

Poglej Starorimska civilizacija in Češka (zgodovinska dežela)

Čedad

Čedad (italijansko Cividale del Friuli, furlansko Cividât, nemško Östrich), tudi Staro mesto, je mesto v severni Italiji (občina ima 11.500, samo mesto pa okoli 9.000 prebivalcev) ob reki Nadiži, v deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Čedad

Čemaž

Čemaž (tudi divji česen, medvedji česen, gozdni česen, kačji lek ali štrkavec; znanstveno ime Allium ursinum) je trajnica z zdravilnimi učinki.

Poglej Starorimska civilizacija in Čemaž

Čentur

Čentur je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Čentur

Červar–Porat

Červar–Porat (italijansko Porto Cervara) je turistično naselje, ki leži severno od mesta Poreč v hrvaški Istri in spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Červar–Porat

Česen

Česen (znanstveno ime Allium sativum) je začimbna rastlina v družini lukovk (Alliaceae).

Poglej Starorimska civilizacija in Česen

Čevelj (dolžinska mera)

Čevelj (angleška označba ft) je enota za dolžino.

Poglej Starorimska civilizacija in Čevelj (dolžinska mera)

Čiovo

Čiovo (italijansko: Bua, latinsko: Bubus) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Čiovo

Črni graben

Črni graben je dolina, ki se razteza vzhodno od Domžal vse od Prevoj pri Šentvidu pa do Trojan.

Poglej Starorimska civilizacija in Črni graben

Črni Kal

Črni Kal, (v času fašizma preimenovan v San Sergio) je značilna istrsko-kraška vas z okoli 220 prebivalci, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Črni Kal

Črnomelj

Črnómelj (v starejših virih tudi Černomelj, TschernemblLeksikon občin kraljestev in dežel zastopanih v državnem zboru, vol. 6: Kranjsko. 1906. Vienna: C. Kr. Dvorna in Državna Tiskarna, p. 4.) je mesto v Sloveniji, največje mesto v Beli krajini z okoli 5500 prebivalci, sedež istoimenske občine in krajevne skupnosti.

Poglej Starorimska civilizacija in Črnomelj

Črnuče

Črnuče (na Črnučah, črnuški, Črnučani) so predmestna četrt Ljubljane in sedež Četrtne skupnosti Črnuče.

Poglej Starorimska civilizacija in Črnuče

Baalbek

Baalbek (Baʿlabakk) je mesto na severu libanonske doline Beka, vzhodno od reke Litani, približno 67 km severovzhodno iz Bejruta.

Poglej Starorimska civilizacija in Baalbek

Bašelj

Bašelj je vas v Občini Preddvor.

Poglej Starorimska civilizacija in Bašelj

Baška

Baška je pristanišče, istoimensko naselje in občina na otoku Krk (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Baška

Baška Voda

Baška Voda je manjše mesto in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Baška Voda

Babno Polje

Babno Polje z župnijsko cerkvijo sv. Nikolaja Pogled na Bukovico s Hribom Babno Polje je naselje v Občini Loška dolina.

Poglej Starorimska civilizacija in Babno Polje

Bad Kleinkirchheim

Bad Kleinkirchheim je občina in istoimensko naselje v okraju Špital ob Dravi v avstrijski zvezni deželi Koroški.

Poglej Starorimska civilizacija in Bad Kleinkirchheim

Bakar

Bakar je mestece in pristanišče v Hrvaškem Primorju.

Poglej Starorimska civilizacija in Bakar

Bakarac

Bakarac je primorsko naselje v jugovzhodnem delu Bakarskega zaliva, ki upravno spada pod mesto Kraljevica; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Bakarac

Bale

Bale (italijansko Valle) so Istrsko naselje na Hrvaškem z okoli 1000 prebivalci, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Bale

Balista

Balista (iz grščine ballein - vreči) je vzvojna metalna naprava starih Rimljanov.

Poglej Starorimska civilizacija in Balista

Bayonne

Bayonne /baˈjɔn/ (baskovsko in okcitansko-gaskonjsko Baiona; špansko Bayona) je pristaniško mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Nova Akvitanija, podprefektura departmaja Pyrénées-Atlantiques.

Poglej Starorimska civilizacija in Bayonne

Bazilika (razločitev)

Bazilika je lahko.

Poglej Starorimska civilizacija in Bazilika (razločitev)

Bazilikata

Bazilikata (v italijanskem izvirniku Basilicata) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Bazilikata

Belle-Île

Bela točka: Lega otokaRdeča točka: Lega naselja Le Palais na otoku Belle-Île, tudi Belle-Île-en-Mer (bretonsko ar Gerveur, starejše Guedel) je francoski otok v Atlantiku južno od Bretanskega polotoka.

Poglej Starorimska civilizacija in Belle-Île

Belluno

Piazza del Duomo, Belluno Belluno (furlansko oz. ladinsko Belun) je mesto v severovzhodni italijanski regiji Benečiji in središče istoimenske pokrajine.

Poglej Starorimska civilizacija in Belluno

Belokranjski muzej

Metlika, Belokranjski muzej; lapidarij v cerkvi sv. Martina; nagrobnik 1626 umrlega Andreja Butgstahla iz gradu Krupa Belokranjski muzej v Metliki je bil odprt leta 1951, nameščen pa je v Metliškem gradu, ki stoji v starem delu mesta Metlika.

Poglej Starorimska civilizacija in Belokranjski muzej

Benečija

Benečija (v italijanskem izvirniku Veneto, beneško Vèneto), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Benečija

Benedikt

Benedikt je naselje, sedež Občine Benedikt.

Poglej Starorimska civilizacija in Benedikt

Beocija

Beocija (tudi Bojotija; Voiotía ali Boecija) je pokrajina in okrožje v osrednji Grčiji, med Evbojskim in Korintskim zalivom, severno od Aten na polotoku Atika.

Poglej Starorimska civilizacija in Beocija

Berberi

Berberi ali Imazigi (berberščina:Imaziɣen ⵉⵎⴰⵣⵉⵖⵏ, ⵎⵣⵗⵏ; ednina: Amaziɣ, ⴰⵎⴰⵣⵉⵖ ⵎⵣⵗ; أمازيغ) so narodna skupina avtohtona v Severni Afriki, predvsem v Maroku, Alžiriji, Tuniziji, in Libiji, ter v manjšem obsegu v Mavretaniji, na severu Malija, in v severnem Nigru.

Poglej Starorimska civilizacija in Berberi

Betina

Betina je naselje s pristanom na otoku Murter, ki upravno spada pod občino Tisno Šibeniško-kninske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Betina

Beton

Delavci vgrajujejo beton Beton je eden temeljnih materialov v gradbeništvu, sestavljen je iz mešanice gramoza in vode, ter cementa, ki deluje kot vezivo.

Poglej Starorimska civilizacija in Beton

Biblos

Biblos je mesto v Libanonu ob obali Sredozemskega morja, ki leži približno 40 km severno od Bejruta.

Poglej Starorimska civilizacija in Biblos

Bilecik (provinca)

Bilecik je provinca, ki se nahaja v zahodni Turčiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Bilecik (provinca)

Bilje, Miren - Kostanjevica

Bilje je naselje v Občini Miren - Kostanjevica.

Poglej Starorimska civilizacija in Bilje, Miren - Kostanjevica

Bioluminiscenca

kresnici ''Photinus pyralis'' Bíoluminiscénca (grško: bios - življenje + latinsko lumen - svetloba) je v splošnem oddajanje svetlobe pri živih bitjih, ki nastane pri pretvorbi kemične energije v svetlobno.

Poglej Starorimska civilizacija in Bioluminiscenca

Bischofshofen

Bischofshofen (pogovorno skrajšano B'hofen) je mesto z 10.574 prebivalci (s 1. januarjem 2019) v okrožju St.

Poglej Starorimska civilizacija in Bischofshofen

Bitka pri Kanah

Batke pri Trebiji, Trasimenskem jezeru in Kanah (od leve proti desni) Bitka pri Kanah je potekala 2. avgusta 216 pr. n. št. med Kartagino in Rimom.

Poglej Starorimska civilizacija in Bitka pri Kanah

Bitola

Bitola (makedonsko Битола, grško Μοναστήρι, srbohrvaško Bitolj/Битољ, bolgarsko Битоля, turško Manastır, مناستر) je drugo največje mesto Severne Makedonije, ki leži v jugozahodnem delu države ob vznožju gorovja Baba (najvišji vrh Pelister, 2601 m), Nidže in Kajmakčalan ob reki Dragoru, v središču kotline/nižine Pelagonija, 15 km severno od grške meje in na nadmorski višini okoli 650 m.

Poglej Starorimska civilizacija in Bitola

Bizeljsko

Podružnična cerkev sv. Vida na Janževem vrhu, obdana z vinogradi zaselku Bošt Bizeljsko (nem. Wisell), je naselje vaškega značaja v Občini Brežice, ob meji s Hrvaško, hkrati pa po površini tudi največje naselje v občini. Prebivalci naselja se imenujejo Bizelanci in Bizelanke, pravilno po pravopisu pa Bizeljánci/-ke.

Poglej Starorimska civilizacija in Bizeljsko

Bizerte

Vodni kanal v Bizerti Bizerte (tudi Bizerta, arabsko Binzart) je pristaniško mesto in guvernat v severni Tuniziji ob Sredozemskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Bizerte

Blato, Korčula

Blato je največje naselje in občina s 3322 prebivalci (2021) na otoku Korčula, ki leži na zahodnem delu otoka, oddaljeno okoli 4 km od obale ob cesti Korčula - Vela Luka.

Poglej Starorimska civilizacija in Blato, Korčula

Bločice

Bločice so gručasto obcestno naselje na južnem pobočju Bloške planote ob cesti Grahovo-Bloška Polica, v Občini Cerknica.

Poglej Starorimska civilizacija in Bločice

Božava

Božava je naselje in manjše pristanišče na severnozahodnem delu Dugega otoka (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Božava

Bodensko jezero

Bodensko jezero se nanaša na tri vodna telesa na Renu ob severnem vznožju Alp: Obersee ali Zgornje Bodensko jezero, Untersee ali Spodnje Bodensko jezero in povezovalni odsek Rena, imenovan Seerhein. Ta vodna telesa ležijo v kotlini Bodenskega jezera (Bodenseebecken), ki je del Alpskega predgorja in skozi katerega teče Ren.

Poglej Starorimska civilizacija in Bodensko jezero

Boetij

Anicij (Anikij) Manlij Torkvat Severin Boetij (Anicius Manlius Torquatus Severinus Boetius (Boethius, Boëthius, Boötius, Boecij)), rimski patricij, politik, državnik, filozof, teolog, matematik in fizik, * 480, Rim, † 524 (ali 525, 526), Ticinum, danes Pavia, Italija.

Poglej Starorimska civilizacija in Boetij

Boji

thumb Boji (latinsko Boii, grško Βόϊοι) so bili keltsko pleme.

Poglej Starorimska civilizacija in Boji

Bojni razpored rimske vojske

Bojni razpored rimske vojske opisuje klasičen pristop rimskih vojskovodij k bitki.

Poglej Starorimska civilizacija in Bojni razpored rimske vojske

Bojtina

Bojtina je naselje v Občini Slovenska Bistrica.

Poglej Starorimska civilizacija in Bojtina

Bol, Hrvaška

Bol je mesto, pristanišče in občina na Hrvaškem, ki leži otoku Braču.

Poglej Starorimska civilizacija in Bol, Hrvaška

Bordeaux

Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.

Poglej Starorimska civilizacija in Bordeaux

Bosna in Hercegovina

Bosna in Hercegovina (izvirno: Bosna i Hercegovina, okrajšava BiH, srbska cirilica: Боснa и Херцеговина), neformalno samo Bosna, je država na Balkanskem polotoku, nekdanja socialistična republika v okviru Jugoslavije (SFRJ).

Poglej Starorimska civilizacija in Bosna in Hercegovina

Bosra

Bosra (arabsko بصرى الشام- Busra aš-Šam) je južno sirsko mesto.

Poglej Starorimska civilizacija in Bosra

Brač

Brač (italijansko Brazza, latinsko: Brattia) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Brač

Bratonci

Bratonci so naselje v Občini Beltinci.

Poglej Starorimska civilizacija in Bratonci

Brege

Brege so obcestno naselje v Občini Krško.

Poglej Starorimska civilizacija in Brege

Bretanja

Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.

Poglej Starorimska civilizacija in Bretanja

Brezje pri Kumpolju

Brezje pri Kumpolju so naselje v Občini Litija.

Poglej Starorimska civilizacija in Brezje pri Kumpolju

Briščiki

Briščiki (italijansko Borgo Grotta Gigante, domača raba Briščke) spada v zgoniško občino (Zgonik) od leta 1867 dalje, ko je občina dobila današnje meje.

Poglej Starorimska civilizacija in Briščiki

Brignoles

Brignoles (okcitansko/provansalsko Brinhòla/Brignolo) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Var.

Poglej Starorimska civilizacija in Brignoles

Brioni

Brioni so skupina štirinajstih majhnih otokov ob zahodni obali hrvaške Istre.

Poglej Starorimska civilizacija in Brioni

Brodi

Brodi (nemško Loibltal) je razpotegnjena vasica v dolini potoka Ljubeljska Borovnica na Koroškem v Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Brodi

Brokoli

Brókoli (znanstveno ime Brassica oleracea var. italica) je vrsta zelenjave, ki Izvira iz Sredozemlja.

Poglej Starorimska civilizacija in Brokoli

Brtonigla

Brtonigla (italijansko Verteneglio) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (2011 je imela še 1626 prebivalcev, 2021 pa 1523), ki upravno spada v Istrsko županijo in obsega še 4 druga samostojna naselja: Nova Vas, Fiorini, Karigador in Radini.

Poglej Starorimska civilizacija in Brtonigla

Bruselj

Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.

Poglej Starorimska civilizacija in Bruselj

Budimpešta

Budimpešta (češko in slovaško Budapešť) je glavno mesto Madžarske in glavno politično, industrijsko, trgovsko in prometno središče države. Mesto leži na obeh bregovih reke Donave. Nastalo je z združitvijo Budima in Obude na desni (zahodni) in Pešte na levi (vzhodni) obali Donave.

Poglej Starorimska civilizacija in Budimpešta

Buje, Istra

Buje (italijansko Buie d'Istria) so istrsko mesto z nekaj manj kot 3.000 prebivalci (največ, 3.200 prebivalcev je imelo 1921 in 1991) in sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Buje) z okoli 5.000 prebivalci (5.182 leta 2011, po popisu iz 2021 pa le še 4.451), ki upravno spada v Istrsko županijo, je pa tudi prometno in infrastrukturno središče širše pokrajinske entitete med rekama Dragonjo (oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Buje, Istra

Bukolika

Bukolika (Bucolica – bukolične pesmi), pozneje imenovane tudi z grškim izrazom Eclogae, so zbirka desetih pastirskih pesmi, ki jih je okoli leta 37 pr. n. št. napisal rimski pesnik Vergilij.

Poglej Starorimska civilizacija in Bukolika

Burgundija

Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Burgundija

Cagliari

Cagliari je glavno mesto italijanske dežele Sardinije, ki leži na istoimenskem otoku v Sredozemskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Cagliari

Cambridge

Cambridge leta 1575 Mesto Cambridge je univerzitetno mesto in upravno središče okrožja Cambridgeshire v Angliji.

Poglej Starorimska civilizacija in Cambridge

Canosa di Puglia

Canosa di Puglia, splošno znana preprosto kot Canosa (Canosino Canaus), je mesto in občina v pokrajini Barletta-Andria-Trani, deželi Apuliji v južni Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Canosa di Puglia

Carcassonne

Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.

Poglej Starorimska civilizacija in Carcassonne

Cardiff

Cardiff je glavno mesto in tudi največje mesto Walesa ter z okoli 320.000 prebivalci 11.

Poglej Starorimska civilizacija in Cardiff

Carrarski marmor

Carrarski marmor Carrarski marmor so v antiki imenovali marmor lunensis.

Poglej Starorimska civilizacija in Carrarski marmor

Caska

Caska je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Novalja Liško-senjske županije in istoimenski zaliv na otoku Pagu.

Poglej Starorimska civilizacija in Caska

Cavtat

Cavtat (iz latinskega imena za mesto - civitas; v antiki Epidaurum) je manjše mesto z okoli 2.000 prebivalci v južnem delu večjega Župskega zaliva, okoli 20 km južno od Dubrovnika, ki je upravno središče občine Konavle /Konavle in spada v Dubrovniško-neretvansko županijo na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Cavtat

Celje

Celje je mesto na Štajerskem v Republiki Sloveniji, sedež mestne občine Celje in upravne enote ter središče Savinjske statistične regije.

Poglej Starorimska civilizacija in Celje

Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

sličica sličica Valvasorjev bakrorez Cerkev Marijinega vnebovzetja je romarska in župnijska cerkev v kraju Gospa Sveta na Koroškem v Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta

Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim

Cerkev Santa Maria d'Aracoeli Cerkev Santa Maria d'Aracoeli (italijanskoː Basilica di Santa Maria in Ara coeli al Campidoglio), je ena izmed rimskokatoliških cerkva v Rimu; nahaja se na Kapitolskem griču.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim

Cerkev sv. Maksimilijana, Celje

Cerkev sv. Maksimilijana Cerkev sv.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerkev sv. Maksimilijana, Celje

Cerknica

Cerknica je mesto s približno 4.000 prebivalci in središče istoimenske občine.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerknica

Cerkno

Cerkno je naselje z okoli 1.500 prebivalci in središče občine Cerkno.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerkno

Cerkveni učitelji

Cerkveni učitelji so v katoliški Cerkvi tisti teologi, ki so Cerkvi prispevali mnogo koristnega in jim je papež ali ekumenski koncil priznal izjemno učiteljstvo ter veliko svetništvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Cerkveni učitelji

Cesta

Cesta je infrastrukturni objekt nizke gradnje, namenjen različnim vrstam prometa.

Poglej Starorimska civilizacija in Cesta

Cestni prevoz

Sodoben cestni vlačilec. Céstni prevòz (ali tudi céstni transpórt) je transport po cestah, tj.

Poglej Starorimska civilizacija in Cestni prevoz

Cezarjeva šifra

Črko zamenja neka druga črka v abecedi; črke se menjajo zaporedoma, zato je šifra zelo enostavna. Cezarjeva šifra je ena najbolj znanih in preprostih šifer ter najstarejša starorimska šifra.

Poglej Starorimska civilizacija in Cezarjeva šifra

Citrona

Citronatna citrona (znanstveno ime Citrus medica), je plod oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Citrona

Cornwall

Zemljevid Cornwalla Cornwall je grofija v Angliji, ki na severu in zahodu meji na Keltsko morje, na jugu na Rokavski preliv in vzhodu na grofijo Devon čez reko Tamar.

Poglej Starorimska civilizacija in Cornwall

Corvus (naprava)

Shema corvusa Corvus (latinsko krokar) je bilo bojno sredstvo, uporabljeno na ladjah rimske vojne mornarice.

Poglej Starorimska civilizacija in Corvus (naprava)

Cremona (pokrajina)

Pokrajina Cremona (v italijanskem izvirniku Provincia di Cremona) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Starorimska civilizacija in Cremona (pokrajina)

Crveni Otok (Sveti Andrija)

Crveni Otok (Sveti Andrija) je naseljeni otok v Jadranskem morju, v skupini otočkov ob zahodnoistrski obali, nedaleč od Rovinja.

Poglej Starorimska civilizacija in Crveni Otok (Sveti Andrija)

Dačani

Rimska provinca Dakija (z oranžno obrobo). Dačani (latinsko Daci) so bili pleme na območju zgodovinske in zemljepisne pokrajine Trakije.

Poglej Starorimska civilizacija in Dačani

Dalmati

Zemljevid naselitve Ilirov Dalmati (tudi Delmati) je bilo veliko ilirsko pleme v Srednji Dalmaciji imenovani po svojem glavnem mestu Delminiumu, najverjetneje današnji Županjac na Duvanjskem polju v Hercegovini.

Poglej Starorimska civilizacija in Dalmati

Damask

Damásk (arabsko دمشق الشام, Dimašk aš-Šam) je glavno mesto Sirije in eno najstarejših mest na svetu.

Poglej Starorimska civilizacija in Damask

Dante Alighieri

Dante Alighieri, italijanski pesnik, * maj/junij 1265, Firence, Italija, † 13./14. september 1321, Ravenna, Italija.

Poglej Starorimska civilizacija in Dante Alighieri

Dardanci

Zemljevid naselitve Ilirov Dardanci (grško Δαρδάνιοι, Dardanoi, tudi Δαρδανεις, Dardaneis; Δαρδανιαται, Dardaniatai) so bilo ilirski plemenski sklop z močnimi tračanskimi elementi, ki so živeli v Dardaniji, sedanjem Kosovu, južni Srbiji in severni Makedoniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Dardanci

Davorin

Davorin je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Davorin

Dekameron

Dekameron je prvo veliko delo italijanske pripovedne proze.

Poglej Starorimska civilizacija in Dekameron

Dekani

Dekani (italijansko Villa Decani) so strnjeno naselje v slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Dekani

Diana (ime)

Diana je žensko osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Diana (ime)

Diktator

Kim il-sung (Severna Koreja) Iraka. Diktátor je vladar države, ki odloča o vseh državnih zadevah.

Poglej Starorimska civilizacija in Diktator

Dioniz

Dioniz je bog trgatve, pridelave trte in vina, rodovitnosti, sadovnjakov in sadja, rastlinstva, neprištevnosti, obrednih norosti, verskega zanosa, veselice in gledališča v starogrški religiji in mitologiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Dioniz

Diplomatika

Diplomátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje listine.

Poglej Starorimska civilizacija in Diplomatika

Doberdob

Avstro-ogrsko vojaško pokopališče v Foljanu Doberdob (italijansko Doberdò del Lago) je naselje na zahodnem robu Krasa v Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Doberdob

Dobova

Dobova je naselje v Občini Brežice, ki stoji na široki ravnini ob Savi in ob železniški progi Ljubljana–Zagreb s pomembno obmejno železniško postajo.

Poglej Starorimska civilizacija in Dobova

Dobrnič

Oltar sv. Jurija v župnijski cerkvi v Dobrniču Razstava AFŽ v spominski sobi v Kulturnem domu Dobrnič Rekonstruirana pokrajinska noša za območje Dobrniča Pohodniki po poti Mare Rupena Vaške igre ŽPeZ KTD Dobrnič Dobrnič (242 mnm) je naselje in krajevna skupnost občine Trebnje.

Poglej Starorimska civilizacija in Dobrnič

Dokimijski beli marmor

Dokimijski beli marmor je prosojen, drobnozrnat in zelo kompakten oziroma gost beli marmor visoke kvalitete.

Poglej Starorimska civilizacija in Dokimijski beli marmor

Dokleati

Zemljevid naselitve Ilirov Dokleati (latinsko) so bili bojevito ilirsko hribovsko pleme, ki je živelo na področju današnje Črne gore.

Poglej Starorimska civilizacija in Dokleati

Dol, Stari Grad

Dol je manjše naselje južno od Starega Grada na otoku Hvaru (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Stari Grad, ta pa v Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Dol, Stari Grad

Dolenjski muzej

dvorca Soteska na muzejskih vrtovih Dolenjski muzej Novo mesto je eden od večjih in pomembnih muzejev v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Dolenjski muzej

Dolina Aoste

Dolina Aoste (v italijanščini Valle d'Aosta, v francoščini Vallée d'Aoste, v frankoprovansalščini Val d’Oûta) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in ena od petih s posebnim statutom ter najmanjša po številu prebivalcev in površini, s središčem v glavnem mestu, Aosti.

Poglej Starorimska civilizacija in Dolina Aoste

Dolina Glinščice

Dolina Glinščice Glinščica (italijansko Rosandra) je ena od tržaških rek.

Poglej Starorimska civilizacija in Dolina Glinščice

Dolnji Zemon

Dolnji Zemon je gručasto naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Starorimska civilizacija in Dolnji Zemon

Donačka gora

Donačka gora (tudi Rogaška gora; 882 m n. v.) je gora v vzhodnem delu Slovenije in predstavlja zadnje odrastke Karavank, ki se zaključijo z Ivanjščico in Ravno goro na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Donačka gora

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Poglej Starorimska civilizacija in Donava

Dražgoše

Dražgoše so naselje v Občini Železniki.

Poglej Starorimska civilizacija in Dražgoše

Dragomelj

Dragomelj je naselje z nekaj manj kot 1000 prebivalci v Občini Domžale, ki leži na obrobju Ljubljanske kotline na meji z gorenjsko regijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Dragomelj

Dragotin Dežman

Dragotin Dežman (tudi Karel Dežman ali Karl Deschmann), politik, arheolog, botanik in kustos slovenskega rodu, * 3. januar 1821, Idrija, † 11. marec 1889, Ljubljana.

Poglej Starorimska civilizacija in Dragotin Dežman

Dragove

Dragove je manjše naselje na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Dragove

Dramatika

Dramátika je samostojna knjižna zvrst, ki se od drugih (lirike in epike) loči po tem, da ne vsebuje notranjih doživetij junakov (čustev, razmišljanj, doživljanje dogodkov ipd.) in ne vsebuje opisa kraja in časa dogajanja, ampak je omejena samo na samogovor (monolog), dvogovor (dialog) ali mnogogovor (polilog).

Poglej Starorimska civilizacija in Dramatika

Dravlje

Dravlje so ljubljanski predel, nekdanja vas, ki leži med Celovško cesto in Regentovo cesto severozahodno od centra mesta; tj.

Poglej Starorimska civilizacija in Dravlje

Drešinja vas

Drešínja vás (v Drešínji vási, drešínjski, Dreš(i)njáni) je naselje v Občini Žalec.

Poglej Starorimska civilizacija in Drešinja vas

Drnovo

Drnovo je naselje, ki leži sredi Krškega polja in spada pod občino Krško; leži okoli 6 km od Krškega.

Poglej Starorimska civilizacija in Drnovo

Druga punska vojna

Druga punska vojna (tudi Vojna proti Hanibalu, kot so jo imenovali Rimljani) je druga izmed treh glavnih punskih vojn med ciprsko-feničansko kolonijo Kartagino in Rimom.

Poglej Starorimska civilizacija in Druga punska vojna

Dušica Kunaver

Dušica Kunaver, samostojna kulturna publicistka, profesorica angleščine in ruščine v pokoju, * 1937, Ljubljana.

Poglej Starorimska civilizacija in Dušica Kunaver

Dubrovniška republika

Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.

Poglej Starorimska civilizacija in Dubrovniška republika

Dugi otok

Dugi otok (italijansko: Isola lunga) je dolg in ozek severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Dugi otok

Dura-Europos

Dura-Europos je helenistično in rimsko arheološko najdišče na ozemlju današnje Sirije, znano tudi kot »puščavski Pompeji«.

Poglej Starorimska civilizacija in Dura-Europos

Dvanajstiški številski sistem

Dvanajstíški (duodecimálni, dúcatni) števílski sistém je številski sistem z osnovo 12.

Poglej Starorimska civilizacija in Dvanajstiški številski sistem

Egejsko morje

Egêjsko mórje (grško Αιγαίον Πέλαγος, turško Ege denizi) je do 400 km širok in do 600 km dolg zaliv Sredozemskega morja med Evropo in Azijo, ki ga na severu in zahodu omejuje Balkanski polotok, na vzhodu Mala Azija, na zahodu pa Peloponez.

Poglej Starorimska civilizacija in Egejsko morje

Eksarhati na Apeninskem polotoku

Eksarhat je bila administrativna enota bizantinskega cesarstva po propadu zahodnega dela rimskega cesarstva.

Poglej Starorimska civilizacija in Eksarhati na Apeninskem polotoku

Elam

Elam (elamsko: Hatamti, akadsko: Elamû, kar pomeni »domovina Elamitov«) je biblijsko ime stare države na ozemlju današnjega jugozahodnega Irana severno od južnega toka Tigrisa, današnji Khuzistan v Iranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Elam

Elba

Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Elba

Emilija - Romanja

Emilija - Romanja (v italijanskem izvirniku Emilia-Romagna, emilijsko-romanjsko Emégglia-Rumâgna), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo in italijanska dežela z običajnim statutom v severovzhodni Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Emilija - Romanja

Emona

Emona je bila rimska naselbina v središču današnje Ljubljane; samo ime pa je verjetno keltskega, predrimskega izvora.

Poglej Starorimska civilizacija in Emona

Emona (razločitev)

Emona je lahko.

Poglej Starorimska civilizacija in Emona (razločitev)

Epidaver

Stadion v Epidavru Epidaver (grško Ἐπίδαυρος, Epidauros) je bilo majhno mesto (πόλις − polis) v antični Grčiji ob Saronskem zalivu na polotoku Peloponezu.

Poglej Starorimska civilizacija in Epidaver

Epifanij Paviljski

Sveti Epifanij Paviljski, rimski škof in svetnik, * 438, Pavia, † 21. januar 496, Pavia.

Poglej Starorimska civilizacija in Epifanij Paviljski

Epitaf

Primer epitafa Epitaf (izraz v stari grščini pomeni "na nagrobnem kamnu (spomeniku)") je nagrobnik, nagrobno besedilo, navadno napisano v spomin oziroma počastitev umrlega.

Poglej Starorimska civilizacija in Epitaf

Ereškigal

Ereškigal (sumersko 𒀭𒊩𒌆𒆠𒃲 DEREŠ.KI.GAL, "Kraljica velike Zemlje"), tudi Irkala, je bila v sumerski mitologiji boginja Kura – dežele mrtvih ali podzemnega sveta.

Poglej Starorimska civilizacija in Ereškigal

Etruščani

Etruščani so bili predrimsko ljudstvo v osrednji Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Etruščani

Etruščanska mitologija

Etruščanski sarkofag Etruščanska mitologija vsebuje celo vrsto obredov in verovanj ter delovanje svečenikov, ki so jih imenovali haruspici in auguri.

Poglej Starorimska civilizacija in Etruščanska mitologija

Evgenij

Evgenij z imperialnimi simboli na kovancu Flavij Evgenij, rimski uzurpator, † 6. september 394.

Poglej Starorimska civilizacija in Evgenij

Evgenika

Evgenika je družbena filozofija, ki zagovarja izboljševanje človeških dednih lastnosti z različnimi oblikami posegov.

Poglej Starorimska civilizacija in Evgenika

Fašizem

Fašízem (italijansko fascismo) je totalitarni politični sistem, ki se v ožjem pomenu nanaša na desničarsko avtoritarno politično gibanje, ki je vladalo v Italiji med letoma 1922 in 1943 pod vodstvom Benita Mussolinija.

Poglej Starorimska civilizacija in Fašizem

Fažana

Fažana (italijansko Fasana) je istrsko naselje na Hrvaškem, manjše pristanišče, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Fažana

Faliskijščina

Faliskijščina je izumrl jezik antične Italije.

Poglej Starorimska civilizacija in Faliskijščina

Faros, Hvar

Faros je antično naselje na otoku Hvar, Hrvaška.

Poglej Starorimska civilizacija in Faros, Hvar

Feder

Feder ali Fedrus, starorimski basnopisec in suženj, po rodu verjetno Tračan, * 15 pr. n. št., Pidna, Makedonija (danes Grčija), † okrog 50.

Poglej Starorimska civilizacija in Feder

Feltre

Feltre je mesto in hkrati občina v provinci Belluno italijanske dežele Benečija: mesto ima okoli 20.000 prebivalcev.

Poglej Starorimska civilizacija in Feltre

Fenicija

Fenícija je zgodovinska država ob obali Sirije in Libanona med Latakijo na severu in hribom Karmel na jugu.

Poglej Starorimska civilizacija in Fenicija

Florjan (ime)

Florjan je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Florjan (ime)

Foederati

Foederatus (mn. foederati iz latinske besede foedus, ki pomeni pogodbo ali zvezo) je latinski izraz, katerega pomen in raba sta se s časom spreminjali od zgodnje Rimske republike do konca Zahodnega Rimskega cesarstva.

Poglej Starorimska civilizacija in Foederati

Foix

Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.

Poglej Starorimska civilizacija in Foix

Formin

Formin je naselje na Ptujskem polju v Občini Gorišnica.

Poglej Starorimska civilizacija in Formin

Fortunat

Fortunat je moško osebno ime, redko tudi priimek.

Poglej Starorimska civilizacija in Fortunat

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Starorimska civilizacija in Francija

Frankolovo

Frankolovo je naselje ob potoku Tesnica, na severovzhodnem robu Celjske kotline, v Občini Vojnik.

Poglej Starorimska civilizacija in Frankolovo

Fréjus

Fréjus (okcitansko/provansalsko Frejús/Frejus), je letoviško mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Var regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Poglej Starorimska civilizacija in Fréjus

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).

Poglej Starorimska civilizacija in Friderik II. Hohenstaufen

Fulgencij iz Ruspe

Sveti Fulgencij iz Ruspe, cerkveni oče, rimski menih, škof in svetnik, * 467, Telepte, severna Afrika, † 1. januar 532, Circino.

Poglej Starorimska civilizacija in Fulgencij iz Ruspe

Furlanija

Furlanija (furlansko Friûl) je pokrajina v severovzhodni Italiji, ki sestavlja večino italijanske dežele Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Furlanija

Furlanija - Julijska krajina

Furlanija - Julijska krajina (narečno beneško-italijansko Friul-Venesia Julia) je ena od dvajsetih dežel Italije in ena od petih dežel s posebnim statutom.

Poglej Starorimska civilizacija in Furlanija - Julijska krajina

Gabes

datljnove palme Gabès (arabsko Qabis, قابس) je eden izmed pomembnejših tunizijskih governoratov, obalna oaza in mesto v jugovzhodni Tuniziji ob Gabeškem zalivu.

Poglej Starorimska civilizacija in Gabes

Gafsa

Gafsa Gafsa je mesto, guvernat in oaza v osrednji Tuniziji.

Poglej Starorimska civilizacija in Gafsa

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij).

Poglej Starorimska civilizacija in Gaj Julij Cezar

Gaj Sempronij Grakh

Gaj Sempronij Grakh (Gaius Sempronius Gracchus), rimski politik, * okoli 160 pr. n. št., † 121 pr. n. št. Gaj Sempronij Grakh je bil tako kot njegov starejši brat Tiberij Sempronij Grakh vzgojen v duhu helenizma.

Poglej Starorimska civilizacija in Gaj Sempronij Grakh

Galeja

Grška galeja Galéja je ladja, ki so jo uporabljali stari Grki in stari Rimljani.

Poglej Starorimska civilizacija in Galeja

Galicija (Španija)

Galicija (/ ɡəˈlɪʃ (i) ə /; galicijščina Galicia ali Galiza; špansko Galicia, portugalsko Galiza) je avtonomna skupnost Španije in zgodovinska narodnost po španski zakonodaji, in nekdanje (srednjeveško) kraljestvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Galicija (Španija)

Galilejsko jezero

Galilejsko jezero je največje sladkovodno jezero v Izraelu.

Poglej Starorimska civilizacija in Galilejsko jezero

Gard

Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.

Poglej Starorimska civilizacija in Gard

Garda

Irish Guards v Londonu. Garda (francosko garde) je elitna vojaška enota/formacija, ki je zadolžena za varovanje najpomembnejših državnih osebnosti (predsednik države, predsednik vlade, minister za obrambo, načelnik generalštaba) in pomembnejših državnih stavb.

Poglej Starorimska civilizacija in Garda

Geografija

Zemeljsko površje je temeljni predmet geografskega preučevanja Geografíja (iz grških besed Geos (γη) ali Gaea (γαια), oboje pomeni »Zemlja«, in grafe (γραφειν), kar pomeni »opisovati«, pa tudi »pisati« ali »kartirati«) ali zemljepís je veda in znanost o zemeljskem površju, ki raziskuje vse oblikovalne pojave in procese delovanja na to površje ali le njegov del, ter njihove medsebojne odvisnosti.

Poglej Starorimska civilizacija in Geografija

Glagolica

Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Poglej Starorimska civilizacija in Glagolica

Glasgow

Geografska lega Glasgowa Glasgow (škotsko-gelsko Glaschu, skotsko Glesga) je največje mesto na Škotskem in tretje največje mesto v Združenem Kraljestvu (za Londonom in Birminghamom).

Poglej Starorimska civilizacija in Glasgow

Globodol

Globodol je kraško polje, ki leži v vzhodni Suhi krajini jugozahodno od Mirne Peči.

Poglej Starorimska civilizacija in Globodol

Gnosticizem

Gnostični križ, simbol, ki ga uporabljajo mnoge gnostične ločine Gnosticízem (starogrško γνωστικός: gnōstikós - nekdo, ki ima »gnozo« ali skrivno znanje) je filozofsko in versko gibanje, ki je bilo najbolj prominentno v grško-rimskem obdobju v drugem stoletju našega štetja.

Poglej Starorimska civilizacija in Gnosticizem

Godič

Godič je naselje v Občini Kamnik.

Poglej Starorimska civilizacija in Godič

Golansko višavje

Golanska planota z judovskimi (modro) in druškimi (črno) naselbinami Golansko višavje je ozemlje na jugozahodu Sirije, ki je od leta 1967 dalje pod zasedbo Izraela.

Poglej Starorimska civilizacija in Golansko višavje

Golf

Igrišče za golf iz zraka Animacija pravilnega udarca Golf je šport, pri katerem poskuša igralec z udarci s palico spraviti žogico v luknjo v tleh.

Poglej Starorimska civilizacija in Golf

Gorčica

thumb Gorčíca, tudi górčica spada med najstarejše začimbe.

Poglej Starorimska civilizacija in Gorčica

Gorišnica

Gorišnica je naselje, središče občine Gorišnica.

Poglej Starorimska civilizacija in Gorišnica

Gornja Radgona

Gornja Radgona (Oberradkersburg, Felsőregede) je slovensko mesto ob meji z Avstrijo, sedež istoimenske občine, župnije in upravne enote.

Poglej Starorimska civilizacija in Gornja Radgona

Gospa Sveta

Cerkev Marijinega vnebovzetja Gospa Sveta je naselje in romarsko središče v okraju Celovec-dežela na avstrijskem Koroškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Gospa Sveta

Gosposvetsko polje

Gosposvetsko polje-Vojvodski prestol Gosposvetsko polje (nemško Zollfeld) je od 400 m do 2 km široko in okoli 18 km dolgo rahlo vzpenjajoče se polje, z nadmorsko višino okoli 450 do 455 mnm ob reki Glini (nem.Glan) v Celovški kotlini v Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Gosposvetsko polje

Gostilna

Kavarna Cat Caffe v Ljubljani Gostilna je gastronomsko podjetje, kjer se streže hrana in pijača pripravljena za takojšnje uživanje.

Poglej Starorimska civilizacija in Gostilna

Gotica

nemškem jeziku Gótica (tudi gótska pisáva ali gótska minúskula) je različica latinice nastala pod vplivom gotike.

Poglej Starorimska civilizacija in Gotica

Grad Ostrovica

Grad Ostrovica spada med najslikovitejše gradove v Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Grad Ostrovica

Gradac, Gradac

Gradac je naselje z manjšim pristaniščem in občina v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Gradac, Gradac

Gradišče

Gradíšče je prazgodovinska postojanka ali naselbina, navadno postavljena na vzpetini, utrjena z obrambnim zidom ali jarkom.

Poglej Starorimska civilizacija in Gradišče

Granada

Granáda (grško: Elibírge, ali Illiberi Liberini,, Gárnata) je glavno mesto province Granada v španski avtonomni pokrajini Andaluzija.

Poglej Starorimska civilizacija in Granada

Grasse

Grasse (okcitansko/provansalsko Grassa) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Alpes-Maritimes.

Poglej Starorimska civilizacija in Grasse

Griže, Žalec

Griže so naselje v Občini Žalec.

Poglej Starorimska civilizacija in Griže, Žalec

Groblje pri Prekopi

Groblje pri Prekopi so obcestno naselje v Občini Šentjernej.

Poglej Starorimska civilizacija in Groblje pri Prekopi

Grohote

Grohote Grohote 200px 200px Grohote je največje naselje na otoku Šolta (Hrvaška) in upravno središče občine Šolta, ki je del Splitsko-dalmatinske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Grohote

Groteska

Groteska je mešanica nenavadnih, grobo komičnih, ironičnih, popačenih podob z globljim smislom.

Poglej Starorimska civilizacija in Groteska

Habeas corpus

Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.

Poglej Starorimska civilizacija in Habeas corpus

Hadrijan

‎ Publius Aelius Hadrianus bolj znan kot Hadrijan, rimski cesar, * 24. januar 76, najbrž Italika, Španija, † 10. julij 138, Rim.

Poglej Starorimska civilizacija in Hadrijan

Haloze

Malega Okiča). Haloze so prometno odročno gričevje v severovzhodni Sloveniji, ob meji s Hrvaško.

Poglej Starorimska civilizacija in Haloze

Hama

Hama (arabsko حماه) je četrto največje sirsko mesto in šteje približno pol milijona prebivalcev.

Poglej Starorimska civilizacija in Hama

Harran

Harran je mesto in pokrajina v provinci Şanlıurfa v jugovzhodni Turčiji, znan tudi kot Carrhae.

Poglej Starorimska civilizacija in Harran

Heidelberg

Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.

Poglej Starorimska civilizacija in Heidelberg

Henryk Sienkiewicz

Henryk Adam Aleksander Pius Sienkiewicz (psevd. Litwos) poljski pisatelj, * 5. maj 1846, Wola Okrzejska, Poljska, † 15. november 1916, Vevey, Švica.

Poglej Starorimska civilizacija in Henryk Sienkiewicz

Heraclea Lyncestis

Antična Via Egnatia Heraclea Lyncestis (tudi Herakleia Lynkestis) je zgodovinsko mesto, ustanovljeno pod Filipom II. Makedonskim sredi 4. stoletja pred našim štetjem na severozahodnem delu ozemlja tedanjega Makedonskega kraljestva.

Poglej Starorimska civilizacija in Heraclea Lyncestis

Hieroglif

Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.

Poglej Starorimska civilizacija in Hieroglif

Histri

Karnov Histri so bili etnogenetično nepojasnjena enota.

Poglej Starorimska civilizacija in Histri

Horacij

Kvint Horacij Flak, bolje znan kot Horácij ali Horác (latinsko: Quintus Horatius Flaccus), rimski pesnik, * 8. december 65 pr. n. št., † 27. november 8 pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in Horacij

Horovo oko

Horovo oko Horovo oko je staroegipčanski simbol zaščite, vladarske moči in dobrega zdravja.

Poglej Starorimska civilizacija in Horovo oko

Hrastnik

Hrastnik (nemško Hrastnigg) je mesto s približno 5.000 prebivalci (2020) v Zasavju ter sedež občine in župnije Hrastnik.

Poglej Starorimska civilizacija in Hrastnik

Hrušica (planota)

Pogled z Nanosa na vipavsko dolino, v ozadju Trnovski gozd. Hrušica je redko naseljena ter z gozdom porasla kraška planota v zahodni Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Hrušica (planota)

Huni

Huni so bili azijsko nomadsko ljudstvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Huni

Hvar, Hvar

Hvar, je največje mesto, letovišče in pristanišče in občina s statusom mesta (hrv. Grad Hvar) na otoku Hvar, ki upravno spada v Splitsko-dalmatinsko županijo na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Hvar, Hvar

Ignac

Ignac je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Ignac

Igrane

Igrane so turistično naselje in manjše pristanišče Makarskega primorja, ki upravno spada pod občino Podgora; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Igrane

Imperator

Imperátor je latinska beseda za poveljnika.

Poglej Starorimska civilizacija in Imperator

Imperij

Imperij je skupno poimenovanje za vojaške pridobitve, politično nadoblast, gospodarsko izkoriščanje in kulturni vpliv neke države v razmerju do drugih držav in narodov.

Poglej Starorimska civilizacija in Imperij

Ingver

Korenike ingverja Ingver (znanstveno ime Rhizoma zingiberis) je začimbna rastlina, ki raste v tropskem in subtropskih pasovih.

Poglej Starorimska civilizacija in Ingver

Isernia (pokrajina)

Pokrajina Isernia (v italijanskem izvirniku Provincia di Isernia, izg. Provinča di Izernja) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Molize.

Poglej Starorimska civilizacija in Isernia (pokrajina)

Istra

Istra (italijansko Istria) je zgodovinska regija in geografska enota, ki obsega istoimenski polotok v jugozahodni Sloveniji in zahodni Hrvaški, na severovzhodni obali Jadranskega morja.

Poglej Starorimska civilizacija in Istra

Istrska županija

Istrska županija (hrvaško Istarska župánija) je najzahodnejša županija Hrvaške, ki obsega večji del površine polotoka Istra (2820 od 3160 km&sup2) in ima okoli 200.000 prebivalcev (195.237 po popisu 2021; 2011 še 208.055).

Poglej Starorimska civilizacija in Istrska županija

Istrska kuhinja

Istrska kuhinja je ena izmed pomembnih etničnih značilnosti Istre.

Poglej Starorimska civilizacija in Istrska kuhinja

Italija

Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.

Poglej Starorimska civilizacija in Italija

Italijanski kralji

Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.

Poglej Starorimska civilizacija in Italijanski kralji

Italski jeziki

Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.

Poglej Starorimska civilizacija in Italski jeziki

Izrael

Izrael uradno Država Izrael (label) je visoko razvita bližnjevzhodna država.

Poglej Starorimska civilizacija in Izrael

Jajčevec

Jajčevec, tudi »melancan« (znanstveno ime Solanum melongena), je do 1 meter visoka rastlina iz družine razhudnikovk, katere plodove uvrščamo med zelenjavo.

Poglej Starorimska civilizacija in Jajčevec

Janez Marolt

Janez Marolt, slovenski zgodovinar, teolog, duhovnik (izstopil leta 1972), literarni komparativist in profesor, * 6. avgust 1943, Nožice, † 28. junij 2023.

Poglej Starorimska civilizacija in Janez Marolt

Janjina

Janjina je naselje in občina na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Janjina

Japodi

Japodi so živeli v zaledju Liburnov in so nekoč obvladovali tudi kasnejšo severno liburnijsko obalo, v ključno z nekaterimi otoki Japodi (lat. Japodes, grško Ιαποδες, Iapodes, tudi Ιαπυδες, Iapydes) so bili veliko, redko naseljeno, gospodarsko razvito ilirsko pleme, ki je za časa rimske vladavine naseljevalo ozemlje na Balkanskem polotoku.

Poglej Starorimska civilizacija in Japodi

Jeklo

Pridobivanje surovega jekla Jêklo je železova zlitina, pri kateri je poleg samega železa najpomembnejši zlitinski element ogljik.

Poglej Starorimska civilizacija in Jeklo

Jelsa

Jelsa (tudi Jelsa na Hvaru), je mesto (grad), letovišče in pristanišče na severni strani otoka Hvara v Splitsko-dalmatinski županiji na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Jelsa

Jemen

Republika Jemen (kratko jemensko: Al Yaman) je islamska predsedniška republika, ki leži na jugozahodu Arabskega polotoka.

Poglej Starorimska civilizacija in Jemen

Jeruzalem, Ljutomer

Jeruzalem je naselje v Občini Ljutomer.

Poglej Starorimska civilizacija in Jeruzalem, Ljutomer

Judje

Albert Einstein ● Sigmund Freud ● Golda Meir ● Harrison Ford ● Ralph Lauren ● Steven Spielberg ● Marilyn Monroe ● Jake Gyllenhaal ● Sarah Jessica Parker Júdje (Júdi, ali Žídje in Žídi ter Izraeliti in Jevreji, kar danes velja za manj primerno; hebrejsko יהודים, jehudim) so etnično-verska skupina, ki je nastala na območju Bližnjega vzhoda in je v genetskem jedru sorodna ljudstvom Rodovitnega polmeseca.

Poglej Starorimska civilizacija in Judje

Jurandvor

Jurandvor je naselje na otoku Krku (Hrvaška), ki upravno spada v občino Baška; le-ta pa pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Jurandvor

Kairouan

Kairouan (tudi Al Kairouan, arabsko القيروان, Al Qayrawan) je mesto in guvernat v osrednji severni Tuniziji.

Poglej Starorimska civilizacija in Kairouan

Kalabrija

Kalabrija (kalabrijsko Calabbria, grško-kalabrijsko Kalavrìa, arbereško Kalabrì) je polotok na jugu Italije oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Kalabrija

Kampanija

Kampanija (v italijanskem izvirniku Campania) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Kampanija

Kanal, Kanal ob Soči

Kanal (v italijanščini Canale d'Isonzo) je naselje z dobrimi 1100 prebivalci (2020, leta 2000 še okoli 1300) v srednji soški dolini in predstavlja središče občine Kanal ob Soči.

Poglej Starorimska civilizacija in Kanal, Kanal ob Soči

Kanfanar

Kanfanar (italijansko Canfanaro) je istrsko naselje in sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Kanfanar

Karikatura

Hinko Smrekar - ''Slovenski literati'', akvarel iz leta 1913, hrani Narodni muzej Slovenije Karikatura (izraz izhaja iz italijanske besede caricare - obrniti se, pretiravati) pomeni ostro poudarjeno predstavitev družbenih ali političnih in včasih zasebnih ali splošnih človeških tem, predvsem s pomočjo grafike.

Poglej Starorimska civilizacija in Karikatura

Karlobag

Karlobag je pristanišče in naselje, ki je središče občine Karlobag Liško-senjske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Karlobag

Karni

Venetov Karni (latinsko Carni) so bili keltsko ljudstvo, sestavljeno iz več plemen, ki je v 1. tisočletju pr. n. št. živelo ob Jadranu ob reki Tilment do Tergesta (sedaj Trsta) in v notranjosti od Jadrana do Alp, (v tem predelu se po njih imenujejo Karnijske Alpe), ter do Okra (Ocre-danes Nanosa).

Poglej Starorimska civilizacija in Karni

Karnijske Alpe

Ojstrnik nad Bistriško planino Karnijske Alpe (italijansko Alpi Carniche, nemško Karnische Alpen) so gorstvo v Južnih apneniških Alpah na Vzhodnem Tirolskem in Koroškem ter Furlaniji-Julijski krajini (Videmska pokrajina).

Poglej Starorimska civilizacija in Karnijske Alpe

Kasiodor

Flavij Magnus Avrelij Kasiodor Senator, rimski učenjak, zgodovinar, državnik, duhovnik, menih in pisec, * 490, Scylletium, Bruttium, Ostrogotsko kraljestvo, sedaj Squillace, južna Italija, † okoli 585, samostan Vivarij pri Scylletiumu (danes Squillace).

Poglej Starorimska civilizacija in Kasiodor

Katoliška dežela Abruci-Molize

Katoliška dežela Abruci-Molize je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Abruci-Molize (Regione Abbruzzo Molise).

Poglej Starorimska civilizacija in Katoliška dežela Abruci-Molize

Katoliška dežela Kampanija

Katoliška dežela Kampanija je skupno ime za škofije in nadškofije v istoimenski italijanski deželi Kampanija (Regione Campania).

Poglej Starorimska civilizacija in Katoliška dežela Kampanija

Katoliška dežela Triveneto

Katoliška dežela Triveneto je skupno ime za škofije in nadškofije v italijanskih deželah Benečija (Regione Veneto), Furlanija - Julijska krajina (Regione Friuli-Venezia Giulia) in Trentinsko - Južna Tirolska (Regione Trentino-Alto Adige/Südtirol).

Poglej Starorimska civilizacija in Katoliška dežela Triveneto

Kemično orožje

Oboroženih sil ZDA Kémično oróžje je vsako bojno sredstvo v obliki naravnega ali umetnega (sintetičnega) strupa ali zažigalnega sredstva, namenjeno za začasno onesposobitev ali povzročitev hudih poškodb ter smrti ljudi in/ali živali, ali pa za uničenje rastlin in s tem onemogočanje njihove uporabe, ter se ga uvršča med orožja za množično uničevanje.

Poglej Starorimska civilizacija in Kemično orožje

Kemija

Antoine Lavoisier (1743-1794), »oče sodobne kemije« Kemija (koptsko/egipčansko kēme - (črna) zemlja, grško: himia - umetnost (predelave) kovin, arabsko الخيمياء: al-kīmiyá - umetnost pretvarjanja) je znanost, ki preučuje sestavo, zgradbo in lastnosti snovi ter spremembe, do katerih pride med kemijskimi reakcijami.

Poglej Starorimska civilizacija in Kemija

Kir II.

''»Jaz sem kralj Kir, Ahemenid«'', napis v staroperzijskem, elamskem in akadskem jeziku na stebru v Pasargadu Kirov relief v Pasargadu, Iran Prapor Kira Velikega Kir II.

Poglej Starorimska civilizacija in Kir II.

Klasika

Klasika je zgodovinska doba, ki je postavila temelje današnje kulture.

Poglej Starorimska civilizacija in Klasika

Klemen

Klemen je moško osebno ime in tudi priimek Klemen.

Poglej Starorimska civilizacija in Klemen

Kočija

Katarine Velike (Ermitaž) ZDA Angleški hansom z voznikom Kočíja je kopensko prevozno sredstvo za navadi štirikolesno s pogonom konjske vleke, listnatimi vzmetmi (v 19. stoletju eliptične vzmeti) ali z usnjenimi jermeni za obeso.

Poglej Starorimska civilizacija in Kočija

Košljun

Košljun in Puntarska draga Košljun je majhen otoček, porasel z bujnim sredozemskim rastlinjem, ob jugozahodni obali Krka.

Poglej Starorimska civilizacija in Košljun

Koštabona

Koštabona (it. Costabona) je vas v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Koštabona

Kožbana

Kožbana (ital. Cosbana, furl. Cosbàne), je naselje v gornjem gričevnatem delu Brd v Občini Brda.

Poglej Starorimska civilizacija in Kožbana

Koledovanje

Koledovanje je star predkrščanski narodni običaj v času okrog novega leta.

Poglej Starorimska civilizacija in Koledovanje

Koločep

Koločep - lega otoka Koločep je otok v skupini Elafitskih otokov (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Koločep

Komunizem

Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.

Poglej Starorimska civilizacija in Komunizem

Konrad Peutinger

Konrad Peutinger, nemški humanist, antikvar in diplomat, *14. oktober 1465, Augsburg, † 28. december 1547.

Poglej Starorimska civilizacija in Konrad Peutinger

Konservatorska palača, Rim

Konservatorska palača Notranje dvorišče palače Konservatorska palača (izvirno italijansko Palazzo dei Conservatori) je renesančna stavba v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio), zahodno od Rimskega foruma.

Poglej Starorimska civilizacija in Konservatorska palača, Rim

Koper

Koper je obmorsko mesto v Slovenski Istri, drugo največje na istrskem polotoku (za hrvaškim Puljem).

Poglej Starorimska civilizacija in Koper

Korčula

Korčula (italijansko Curzola, latinsko Corcyra Nigra) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Korčula

Kos (otok)

Pristanišče Kos Kos je grški otok s površino 287 km², ki leži v Egejskem morju približno štiri kilometre pred obalo Male Azije in je eden izmed otokov Dodekaneza.

Poglej Starorimska civilizacija in Kos (otok)

Krajinski park Goričko

Krajinski park Goričko je bil ustanovljen 9. oktobra 2003 in je sestavni del trideželnega krajinskega parka Goričko – Őrség – Raab.

Poglej Starorimska civilizacija in Krajinski park Goričko

Krajinsko slikarstvo

Krajina ali pejsaž je upodobitev, na kateri je najpomembnejša pokrajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Krajinsko slikarstvo

Kralj Artur

Upodobitev kralja Arturja Kralj Artur je bil izmišljen britanski kralj in pomemben lik v britanski bajeslovni zgodovini.

Poglej Starorimska civilizacija in Kralj Artur

Kraljevica

Kraljevica je mesto in pristanišče v vzhodnem delu Kvarnera na vhodu v Bakarski zaliv.

Poglej Starorimska civilizacija in Kraljevica

Kranj

Kranj je mesto na Gorenjskem v Republiki Sloveniji, sedež Mestne občine Kranj in upravne enote.

Poglej Starorimska civilizacija in Kranj

Krapinske toplice

Krapinske toplice so zdraviliški in rekreacijski center na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Krapinske toplice

Krapinske Toplice

Krapinske Toplice so naselje na Hrvaškem, ki so središče občine Krapinske Toplice Krapinsko-zagorske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Krapinske Toplice

Kras (razločitev)

Kras ima več pomenov.

Poglej Starorimska civilizacija in Kras (razločitev)

Krasnica (Vanga)

Krasnica je majhen otoček v skupini Brionskih otokov ob jugozahodni obali Istre severozahodno od Pule.

Poglej Starorimska civilizacija in Krasnica (Vanga)

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Starorimska civilizacija in Krščanstvo

Krf

Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Krf

Krk

Krk (Vegl) je drugi največji (tik za Cresom) in najsevernejši hrvaški otok.

Poglej Starorimska civilizacija in Krk

Krk (mesto)

Krk je navečje mesto na otoku Krku s 3.730 prebivalci (2011) in pristanišče na jugozahodni obali otoka ter sedež istoimenske mestne občine (Grad Krk) s prebivalci, ki upravno spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Krk (mesto)

Krmin

Krmin (italijansko oz. furlansko Cormòns) je naselje in občina z okoli 7.200 prebivalci v italijanski deželi Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Krmin

Krnski grad

Krnski grad (nemško Karnburg) je naselje na desni terasi reke Gline na zahodni strani Gosposvetskega polja na Koroškem, kjer stoji oziroma kjer je nekoč stal Krnski grad (po Jarniku tudi Koroški grad).

Poglej Starorimska civilizacija in Krnski grad

Kupinovik

Kupinovik je arheološko najdišče z ostanki rimske ville rustice na otoku Hvaru (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Kupinovik

Kvarner

Karta Kvarnerja Kvarner je zaliv v seveovzhodnem delu Jadranskega morja med Istrskim polotokom na zahodu in celino, v katerem ležijo številni otoki (Kvarnerski otoki), med katerimi so največji Cres, Krk, Rab, Lošinj in Pag.

Poglej Starorimska civilizacija in Kvarner

La Turbie

La Turbie je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.

Poglej Starorimska civilizacija in La Turbie

Labin

Labin (italijansko Albona) je mesto v jugovzhodni Istri na Hrvaškem in sedež istoimenske mestne občine (Grad Labin) z 10.616 prebivalci (2021), ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Labin

Laeti

Laeti so bili polsvobodni germanski kmetje, ki so jih Rimljani od mlajšega cesarskega obdobja naprej naseljevali na svojem državnem ozemlju.

Poglej Starorimska civilizacija in Laeti

Laporje, Slovenska Bistrica

Laporje je gručasta in hkrati razložena vas na prehodu iz Dravinjske v Ložniško dolino.

Poglej Starorimska civilizacija in Laporje, Slovenska Bistrica

Lastovo

mesto Lastovo Lastovo-obala Lastovo je otočje, sestavljeno iz 46 otokov in čeri na površini 56,2 km²; južno od otoka Korčula ter 60 navtičnih milj od rta Gargano na italijanski obali.

Poglej Starorimska civilizacija in Lastovo

Latenska kultura

Latenska kultura je bila kultura evropske železne dobe, imenovana po arheološkem najdišču La Tène na severni strani jezera Neuchâtel v Švici, kjer je bilo v jezeru odloženih več tisoč predmetov, odkriti pa so bili po znižanju gladine leta 1857.

Poglej Starorimska civilizacija in Latenska kultura

Latinci

Latinci so bili antični prebivalci Lacija (latinsko Latium, italijansko Lazio), pokrajine v srednji Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Latinci

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Poglej Starorimska civilizacija in Latinica

Latvijci

Latvijci, tudi Letonci, Leti ali Lotiši, (latvijsko latvieši, litovsko leţlizt) so baltski narod, ki živi na območju današnje republike Latvije, nekoč dela nekdanje Sovjetske zveze.

Poglej Starorimska civilizacija in Latvijci

Le Mans

Vieux Mans Le Mans je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Sarthe in sedež rimskokatoliške škofije Le Mans.

Poglej Starorimska civilizacija in Le Mans

Legenda

Legenda (kar se mora brati) se je v starorimski cerkvi imenovala knjiga, iz katere so brali odlomke iz življenja mučencev in svetnikov.

Poglej Starorimska civilizacija in Legenda

Leonardo da Vinci

Signature Leonardo da Vinci, italijanski renesančni arhitekt, izumitelj, inženir, kipar in slikar, * 15. april 1452, Vinci, Toskana, Italija, † 2. maj 1519, Cloux, Francija.

Poglej Starorimska civilizacija in Leonardo da Vinci

Libanonska cedra

Líbanonska cédra (znanstveno ime Cedrus libani) je zimzelena drevesna vrsta iz rodu ceder (Cedrus) v družini borovk (Pinaceae), ki izvira iz Bližnjega vzhoda.

Poglej Starorimska civilizacija in Libanonska cedra

Ligurija

Ligurija (italijansko Liguria) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Ligurija

Limes

Rekonstrukcija tipičnega limesa Limes je izraz, ki je prvotno pomenil pot med dvema zemljiščema, Tacit pa je izraz prenesel v času cesarskega obdobja antičnega Rima v izraz, ki je zaznamoval državno mejo.

Poglej Starorimska civilizacija in Limes

Limes Arabicus

Limes Arabicus (dobesedno slovensko Arabski zid; tudi Limes Orientalis) je bila okoli 1.500 km dolg fortifikacijski sistem (limes) Rimskega imperija, ki je potekal od severne Sirije do južne Palestine (tu je bil poimenovan tudi Limes Palestiniae).

Poglej Starorimska civilizacija in Limes Arabicus

Linz

Linz (starinsko slovensko tudi Linec) je glavno mesto avstrijske zvezne dežele Zgornje Avstrije in mesto s posebnim statutom ob reki Donavi.

Poglej Starorimska civilizacija in Linz

Lipik

Lipik je mesto na Hrvaškem, ki upravno spada pod Požeško-slavonsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Lipik

Lipnica, Avstrija

Lipnica je manjše mesto in okrožno središče na Štajerskem v južni Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Lipnica, Avstrija

Livija

Livija je žensko osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Livija

Livorno (pokrajina)

Pokrajina Livorno (v italijanskem izvirniku Provincia di Livorno, izg. Provinča di Livorno) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.

Poglej Starorimska civilizacija in Livorno (pokrajina)

Ljubelj

Ljubelj (nemško Leubel pass /Loiblpass; 1369 mnm) je cestni gorski prelaz v Karavankah.

Poglej Starorimska civilizacija in Ljubelj

Ljubljana

Ljubljana (italijansko Lubiana, nemško Laibach) je glavno mesto Republike Slovenije.

Poglej Starorimska civilizacija in Ljubljana

Ljubljanica

Ljubljanica je reka v osrednji Sloveniji, v južnem delu Ljubljanske kotline, desni pritok Save.

Poglej Starorimska civilizacija in Ljubljanica

Ljubljansko barje

Podpečjo Krim) Ljubljansko barje meri 163 km² oziroma 0,9 % slovenskega ozemlja.

Poglej Starorimska civilizacija in Ljubljansko barje

Lodi (pokrajina)

Pokrajina Lodi (v italijanskem izvirniku Provincia di Lodi) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Lodi (pokrajina)

Logatec

Logatec (nem. Lohitsch oz. Loitsch, ital. Longanàtico) je mesto na Logaškem polju z 10.211 prebivalci in središče Občine Logatec, v katerem živi več kot 2/3 prebivalstva te občine.

Poglej Starorimska civilizacija in Logatec

Loiret (departma)

Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.

Poglej Starorimska civilizacija in Loiret (departma)

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Poglej Starorimska civilizacija in Lok (arhitektura)

Loke, Nova Gorica

Loke so naselje z okoli 300 prebivalci v Mestni občini Nova Gorica vzhodno od Kromberka.

Poglej Starorimska civilizacija in Loke, Nova Gorica

London

Lóndon je velemesto v Angliji, glavno mesto Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.

Poglej Starorimska civilizacija in London

Lonec majarona

Lonec majarona je slovenska ljudska pravljica, natančneje tolminska pravljica, ki jo je zapisal Jožef Kenda (*1859, †1929).

Poglej Starorimska civilizacija in Lonec majarona

Lopud

Lokacija Lopuda med Elafitskimi otoki Pogled na naseljeni del otoka z ruševin trdnjave Sutvrač Lopud je eden od hrvaških otokov v Jadranskem morju, ki jih glede na geografsko lokacijo uvrščamo med Južnodalmatinske otoke.

Poglej Starorimska civilizacija in Lopud

Lopud (naselje)

Lopud je manjše naselje in pristanišče na istoimenskem otoku Lopud (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Lopud (naselje)

Lovrenc na Dravskem polju

Lovrenc na Dravskem polju leži na jugu Dravskega polja, pod Ptujsko Goro, ki je znano romarsko središče.

Poglej Starorimska civilizacija in Lovrenc na Dravskem polju

Lozana

Lozana (francosko in v večini drugih jezikov: Lausanne, lokalno / narečno frankoprovansalsko: Losena) je mesto v Švici na obali Ženevskega jezera (fr. Lac Léman), z okoli 140.000 prebivalci (občina; aglomeracija s predmestji do okoli 420.000, metropolitansko območje do 1,3 milijona).

Poglej Starorimska civilizacija in Lozana

Luciano

Luciano je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Luciano

Lukoran

Lukorán je naselje ob istoimenskem zaliv na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Lukoran

Lukrecij

‎Tit Lukrecij Kar (latinsko Titus Lucretius Carus, rimski filozof in pesnik, * 95 pr. n. št., Rim, † 55 pr. n. št., Rim. Bil je zagovornik mehanicističnega epikurejskega pogleda na stvarnost. V svoji knjigi O naravi sveta (latinsko De Rerum Natura) je v dolgi pesnitvi pojasnil ta pogled na stvarstvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Lukrecij

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Poglej Starorimska civilizacija in Lyon

Madžarska

Madžarska (madžarska izgovorjava:, angleško: Hungary, nemško: Ungarn) je srednjeevropska celinska država brez izhoda na morje.

Poglej Starorimska civilizacija in Madžarska

Magdalenska gora

Magdalenska gora je eno najpomembnejših arheoloških železnodobnih najdišč v Sloveniji, ki leži na 504 mnm visoki vzpetini severovzhodno od naselja Šmarje - Sap.

Poglej Starorimska civilizacija in Magdalenska gora

Magični kvadrat

Kvadrat reda 3 z vsoto 15 Mágični kvadráti so v matematiki sheme celih števil v obliki kvadrata, kjer je vsota števil v vsaki vrstici, stolpcu ali diagonali enaka.

Poglej Starorimska civilizacija in Magični kvadrat

Mali Brion

Mali Brion je otok v otoški skupini Brioni, zahodno od naselja Fažana, od katerga ga loči Fažanski kanal na jugozahodu Istre.

Poglej Starorimska civilizacija in Mali Brion

Malta

Republika Malta (malteško Repubblika ta' Malta) je majhna in gosto naseljena otoška država v južni Evropi v osrednjem Sredozemskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Malta

Manjša renesančna gibanja

Renesansa je kulturni preporod, ki se navadno postavlja kot mejnik med srednjim in novim vekom, saj se je takrat pojavil v Italiji in se nato razširil po Evropi.

Poglej Starorimska civilizacija in Manjša renesančna gibanja

Marcus Antistius Labeo

Marcus Antistius Labeo, rimski pravnik, * ?, † 10.

Poglej Starorimska civilizacija in Marcus Antistius Labeo

Marcus Pacuvius

Marcus Pacuvius, rimski pesnik in slikar, * 220 pr. n. št., † 132 pr. n. št. Mark Pakuvij je bil priznan pisec tragedije.

Poglej Starorimska civilizacija in Marcus Pacuvius

Mark Antonij

Mark Antonij, rimski politik in general, * 14. januar 83 pr. n. št., † 1. avgust 30 pr. n. št. Mark Antonij je skupaj z Oktavianom Augustom ter Markom Lepidaom tvoril drugi triumvirat.

Poglej Starorimska civilizacija in Mark Antonij

Mark Licinij Kras

Mark Licinij Kras, rimski politik in vojskovodja, * okoli 115 pr. n. št. † 53 pr. n. št. Kras je takrat kot častnik rimske vojske med državljansko vojno (83–82 pr. n. št.) podpiral Sulo.

Poglej Starorimska civilizacija in Mark Licinij Kras

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Mark Tulij Cicero

Marke

Marke (v italijanskem izvirniku Marche) so ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Marke

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Poglej Starorimska civilizacija in Marmor

Mars (mitologija)

Kip Marsa na brandenburških vratih Mars je bil v rimski mitologiji bog pomladi, plodnosti, in vojne ter zavetnik kmetov.

Poglej Starorimska civilizacija in Mars (mitologija)

Martin iz Toursa

Martin iz Toursa ali sveti Martin je rimski škof in svetnik, * 316, Panonija, današnja Madžarska, † 8. november 397, Candes, današnja Francija.

Poglej Starorimska civilizacija in Martin iz Toursa

Masinisa

Masinisa (tudi Masinissa in Massinissa), numidijski kralj, * okoli 240 pr. n. št., † 148 pr. n. št. Bil je sin poglavarja numidijskega plemena Masilijev.

Poglej Starorimska civilizacija in Masinisa

Mavri

desno Mavri so prvotno nomadsko berbersko ljudstvo v Severni Afriki, ki so se v 7. stoletju spreobrnili v muslimansko vero.

Poglej Starorimska civilizacija in Mavri

Meč

Mèč je hladno orožje za sekanje in bodenje, praviloma z ravnim in na obeh straneh nabrušenim rezilom.

Poglej Starorimska civilizacija in Meč

Mecen

Mecen je ljubitelj umetnosti, ki finančno podpira umetnike, ker umetniki sami niso imeli denarja (npr. za material – marmor za kipe).

Poglej Starorimska civilizacija in Mecen

Medvode

Medvode so mesto z okoli 5.500 prebivalci in središče občine Medvode ter deloma tudi satelitsko naselje Ljubljane.

Poglej Starorimska civilizacija in Medvode

Merag

Merag je vas na vzhodni obali otoka Cres, ki upravno spada pod mesto Cres; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Merag

Mesinski preliv

Mesinska ožinaSlika NASA / ASTER Mesinski preliv, tudi Mesínska ožína (italijansko Stretto di Messina) (38°00' - 38°20' SGŠ in 15°30' - 15°40' VGD) je 32 km dolga in od tri do osem kilometrov široka morska ožina med otokom Sicilijo in Kalabrijo na celinski strani, prek katere sta povezana Jonsko in Tirensko morje.

Poglej Starorimska civilizacija in Mesinski preliv

Mestna hiša

Rotovž (mestna hiša) v Novem mestu Rotovž v Mariboru Mestna hiša v Piranu Ptujski rotovž Pretorska palača, Koper V lokalni samoupravi je mestna hiša (v Veliki Britaniji in Avstraliji guildhall, city hall, town hall) v nemško govorečih deželah Rathaus, poslovenjeno rotovž v pomenu mestna hiša, magistrat, francosko hôtel de ville, maison communale) ali (redkeje) občinska stavba, glavna upravna stavba mesta ali druge lokalne skupnosti.

Poglej Starorimska civilizacija in Mestna hiša

Mezi

Zemljevid ozemlja, ki so ga naselili Mezi Mezi (tudi Moesi, grško Μοισοί) so bili verjetno tračansko pleme, ki je živelo v vzhodnih predelih poznejše rimske province Moesia Superior, danes ozemlje Srbije i Moesia Inferior severna Bolgarija.

Poglej Starorimska civilizacija in Mezi

Miholašćica

Miholašćica je naselje na zahodni obali otoka Cres, ki upravno spada pod mesto Cres; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Miholašćica

Miklavž na Dravskem polju

Miklavž na Dravskem polju je urbanizirano naselje na mestnem območju Maribora.

Poglej Starorimska civilizacija in Miklavž na Dravskem polju

Mikrobiologija

Mikrobiologija je kot veja biologije veda o mikroorganizmih (mikrobih).

Poglej Starorimska civilizacija in Mikrobiologija

Milja

Mílja je ime več enot za merjenje dolžine.

Poglej Starorimska civilizacija in Milja

Minerva (božanstvo)

Kip Minerve iz Louvra Minerva je rimska boginja modrosti in strateškega bojevanja ter zaščitnica umetnosti, trgovine in strategije.

Poglej Starorimska civilizacija in Minerva (božanstvo)

Mitologija

Gregorio Lazzarini - ''Rinaldo and Armida'' (ok. 1690, Narodna galerija Slovenije) Mitologíja (grško μυθος: mýthos - mit + λóγος: logos - beseda, govor) ali bajeslóvje je folklorni žanr, sestavljen iz pripovedi ali zgodb, ki igrajo temeljno vlogo v družbi, kot so temeljne zgodbe ali miti o izvoru.

Poglej Starorimska civilizacija in Mitologija

Mitridat VI. Pontski

Mítridat VI.

Poglej Starorimska civilizacija in Mitridat VI. Pontski

Mljet

Mljet (v antiki Melita) je južnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Mljet

Močvirje

Močvirje Močvirje je območje (biom), kjer ima podzemna voda stalen ali občasen stik s površinsko vodo, ali površinska voda zaradi geološke sestave tal ne more pronicati v tla.

Poglej Starorimska civilizacija in Močvirje

Mošeja Omajadov

Dvorišče od vzhoda proti zahodu Obredna umivalnica Mošeja Omajadov, uradno sicer Velika damaščanska mošeja, je največja znamenitost Damaska in ena najpomembnejših mošej v islamskem svetu; najpomembnejše so mošeje Kaba v Meki, Prerokova mošeja (al-Masjid an-Nabawi) v Medini in mošeja Al Aksa (arabsko Al-Masjid al-Aqsa - 'najbolj oddaljena mošeja') ali Mošeja na skali v Jeruzalemu.

Poglej Starorimska civilizacija in Mošeja Omajadov

Molize

Molize (v italijanskem izvirniku Molise) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Molize

Molunat

Molunat je naselje in manjše pristanišče v Dubrovniško-neretvanski županiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Molunat

Monza in Brianza (pokrajina)

Pokrajina Monza in Brianza (v italijanskem izvirniku Provincia di Monza e della Brianza, ali kratko Provincia di Monza e Brianza) je ena od dvanajstih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lombardija.

Poglej Starorimska civilizacija in Monza in Brianza (pokrajina)

Moralia (Plutarh)

Plutarhova Moralia ali »Moralne zadeve« so eklektična zbirka 78 esejev, razprav, literarnih del in govorov.

Poglej Starorimska civilizacija in Moralia (Plutarh)

Mornariška pehota

Mornariška pehota je vojaški strokovni izraz, ki označuje del vojne mornarice; v nekaterih državah pa mornariška pehota predstavlja samostojno vejo oboroženih sil.

Poglej Starorimska civilizacija in Mornariška pehota

Morski psi

Morski psi (znanstveno ime Selachimorpha) so skupina rib hrustančnic, ki jih natančneje uvrščamo v podrazred Elasmobranchii (morski psi in skati).

Poglej Starorimska civilizacija in Morski psi

Most

Slika dvoetažnega mostu na hitri cesti H2 v Mariboru Móst je inženirski objekt, po katerem vodi pot čez globinske ovire: reke, doline, soteske, morske ožine, ceste ali železnice ter drugo komunalno infrastrukturo.

Poglej Starorimska civilizacija in Most

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Poglej Starorimska civilizacija in Mozaik

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Mozela

Mrtva mesta

Mrtva mesta je uveljavljen izraz za skupino nekdanjih naselbin v severozahodni Siriji, v apnenčastem hribovju Belus Massif, ki se razteza med Orontesom in današnjo mejo med Sirijo in Turčijo severno od Alepa.

Poglej Starorimska civilizacija in Mrtva mesta

Mrtvo morje

Mrtvo morje (hebrejsko.

Poglej Starorimska civilizacija in Mrtvo morje

Muline

Muline so manjši zaselek, ki spada k naselju Ugljan na istoimenskem otoku (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Muline

Muzej

Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.

Poglej Starorimska civilizacija in Muzej

Nabrežina

Nabrežína (do leta 1923 Nabresina) je naselje v občini Devin Nabrežina ob Tržaškem zalivu.

Poglej Starorimska civilizacija in Nabrežina

Nadlesk

Nadlesk je naselje v Občini Loška dolina.

Poglej Starorimska civilizacija in Nadlesk

Narbonne

Narbonne (okcitansko, pa tudi katalonsko in špansko: Narbona) je zgodovinsko mesto in občina v južni francoski regiji Okcitanija, podprefektura departmaja Aude.

Poglej Starorimska civilizacija in Narbonne

Narodni muzej Slovenije

Narodni muzej Slovenije je najstarejša slovenska kulturna ustanova, ki neprekinjeno deluje od leta 1821.

Poglej Starorimska civilizacija in Narodni muzej Slovenije

Narona

Narona, antično mesto na desni obali spodnjega toka reke Naro (Neretva), Hrvaška Narona je ležala na mestu današnjega naselja Vid pri Metkoviću.

Poglej Starorimska civilizacija in Narona

Navadna pegatka

Navadna pegatka (znanstveno ime Numida meleagris) je ptica, ki pripada redu kur in je doma v podsaharski Afriki.

Poglej Starorimska civilizacija in Navadna pegatka

Navadna pesa

Navadna pesa (znanstveno ime Beta vulgaris) je kritosemenka iz družine Chenopodiaceae (metlikovke).

Poglej Starorimska civilizacija in Navadna pesa

Navadni koper

Cvetoč koper Navadni koper (znanstveno ime Anethum graveolens), je enoletna začimbna rastlina.

Poglej Starorimska civilizacija in Navadni koper

Navadni oreh

Navadni oreh (znanstveno ime Juglans regia) je do 35 m visoko listnato drevo, ki sodi v družino orehovk (Junglandaceae).

Poglej Starorimska civilizacija in Navadni oreh

Navadni pav

Navadni pav ali indijski pav (znanstveno ime Pavo cristatus) je domača žival iz družine poljskih kur, ki so jo vzgojili v Indiji pred mnogimi stoletji.

Poglej Starorimska civilizacija in Navadni pav

Navadni polh

Navadni polh (znanstveno ime Glis glis) je nočni glodalec in edini predstavnik rodu Glis, ki živi v kontinentalni Evropi, tudi v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Navadni polh

Nečujam

http://www.openstreetmap.org/?lat.

Poglej Starorimska civilizacija in Nečujam

Neretva

Neretva (srbska cirilica: Неретва), znana tudi kot Narenta, je ena večjih rek na vzhodnem delu jadranskega povodja.

Poglej Starorimska civilizacija in Neretva

Neufchâteau, Vosges

Neufchâteau je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Vogezi.

Poglej Starorimska civilizacija in Neufchâteau, Vosges

Neviđane

Neviđane so naselje ob istoimenskem zalivu na severovzhodni strani otoka Pašmana, ki upravno spada pod občino Pašman Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Neviđane

Neviodunum

Ostanki Neviodunuma Neviodunum (dobesedno Novo mesto) je bila rimska naselbina na področju današnjega kraja Drnovo na Krškem polju.

Poglej Starorimska civilizacija in Neviodunum

Niccolò Machiavelli

Niccolò di Bernado dei Machiavelli, italijanski (florentinski) renesančni humanist, diplomat, politik in filozof, * 3. maj 1469, Firence, Italija, † 22. junij 1527, Firence.

Poglej Starorimska civilizacija in Niccolò Machiavelli

Noč

Sestavljena satelitska slika Zemlje ponoči Ljubljane Luka Koper ponoči Nóč je čas (perioda), v katerem je Sonce navidezno pod krajevnim obzorjem.

Poglej Starorimska civilizacija in Noč

Noriško kraljestvo

Noriško kraljestvo ali Kraljestvo Norik (latinsko ali) so okoli leta 200 pr. n. št. v regiji vzhodnih Alp ustanovili Kelti.

Poglej Starorimska civilizacija in Noriško kraljestvo

Noriki (ljudstvo)

thumb Noriki (latinsko) so bili plemenska skupnost 13.

Poglej Starorimska civilizacija in Noriki (ljudstvo)

Norma (opera)

Norma je opera v dveh dejanjih (petih slikah) Vincenza Bellinija.

Poglej Starorimska civilizacija in Norma (opera)

Nova Cerkev

Nova Cerkev je sklenjeno središčno naselje trškega videza ob cerkvi sv.

Poglej Starorimska civilizacija in Nova Cerkev

Novalja

Novalja je naselje in občina s statusom mesta (hrv. Grad) in istoimenski zaliv s pristaniščem na hrvaškem otoku Pag; upravno Novalja spada pod Liško-senjsko županijo (medtem ko mesto Pag na istoimenskem otoku spada v Zadrsko županijo).

Poglej Starorimska civilizacija in Novalja

Novara

Novara je mesto s približno 100.000 prebivalci v severozahodni italijanski regiji Piemont, zahodno od Milana.

Poglej Starorimska civilizacija in Novara

Novigrad, Istra

desno Novigrad (italijansko Cittanova; do 1945 Cittanova dell´Istria) je mesto, pristanišče in turistično središče v Istri (Hrvaška), sedež istoimenske mestne občine (hrv. Grad Novigrad; it. Citta` del Cittanova) s 3883 prebivalci (popis 2021; 2011 še 4400), oziroma (samo mesto-naselje) z okoli 2300 stalnimi prebivalci (največ, 2629 jih je imel ob popisu 2001), ki upravno spada v Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Novigrad, Istra

Novo leto

koledarsko mejo. Novo leto je običajno praznični dan, ki obeležuje začetek novega koledarskega leta.

Poglej Starorimska civilizacija in Novo leto

Novo mesto

Novo mesto je sedmo mesto po velikosti v Sloveniji s 24.000 prebivalci (2022), središče zgodovinske pokrajine Dolenjske.

Poglej Starorimska civilizacija in Novo mesto

Numerologija

Numerologija je v nekaterih religijah vera v mistično oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Numerologija

O Božjem mestu

O Božjem mestu (De civitate Dei), delo sv. Avguština Hiponskega, s katerim se je ukvarjal okoli 13 let, je obsežno besedilo, ki bi ga lahko razdelili na dva poglavitna dela: prvi se nanaša na odgovore poganom, ki so kristjane krivili za oplenjenje Rima leta 410, drugi pa preučuje naravo družbe in sledi zgodovini dveh velikih skupnosti – zemeljske oz.

Poglej Starorimska civilizacija in O Božjem mestu

O povodnem možu (Majciger)

O povodnem možu je slovenska ljudska pravljica.

Poglej Starorimska civilizacija in O povodnem možu (Majciger)

Občina Šmarje pri Jelšah

Občina Šmarje pri Jelšah je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Šmarje pri Jelšah

Občina Kostel

Občina Kostel je občina v južni Sloveniji, tik ob hrvaški meji.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Kostel

Občina Lenart

Občina Lenart je ena od občin v Republiki Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Lenart

Občina Rogaška Slatina

Občina Rogaška Slatina je ena od občin v Republiki Sloveniji s središčem v Rogaški Slatini, mestu, ki šteje malo manj kot polovico prebivalstva občine.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Rogaška Slatina

Občina Sežana

Občina Sežana s središčem v Sežani je del Obalno-kraške regije in meri 217 km2, kar jo uvršča med večje občine v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Sežana

Občina Slovenske Konjice

Občina Slovenske Konjice predstavlja središče Dravinjske doline in je obdana z Bočem, Konjiško goro, Dravinjskimi goricami in Dravskim poljem.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Slovenske Konjice

Občina Videm

Občina Videm je ena od občin v Republiki Sloveniji, s središčem v Vidmu pri Ptuju.

Poglej Starorimska civilizacija in Občina Videm

Oblegovalni oven

Oblegovalni oven je oblegovalna naprava, ki izvira iz antičnih časov in je oblikovana tako, da odpira oziroma podira zidane stene utrdbe ali razbija lesena vrata.

Poglej Starorimska civilizacija in Oblegovalni oven

Oboa

Óboa je leseno pihalno glasbilo z dvojnim jezičkom (ustnikom).

Poglej Starorimska civilizacija in Oboa

Obrat, Benedikt

Obrat je naselje v osrednjem delu Slovenskih goric v Občini Benedikt.

Poglej Starorimska civilizacija in Obrat, Benedikt

Odojek

Odojek na žaru Ajvar Gorčica Svež kruh Odojek je na ražnju pečen mlad prašiček, kozliček ali jagnje.

Poglej Starorimska civilizacija in Odojek

Ogamska pisava

Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.

Poglej Starorimska civilizacija in Ogamska pisava

Olib

Olib (italijansko: Ulba) je nizek, razmeroma gosto poraščen severnodalmatinski otok z istoimenskim obalnim naseljem.

Poglej Starorimska civilizacija in Olib

Oljčno olje

Ekstra deviško oljčno olje, predstavljeno skupaj z zelenimi in črnimi oljkami (olivami) Oljčno olje, tudi olivno olje (stroka svetuje uporabo prvega izraza), je olje, pridobljeno iz oljk (tudi oliv), plodov oljke (Olea europaea).

Poglej Starorimska civilizacija in Oljčno olje

Oljenka

Odprta oljenka Oljenka je stara svetilka, v kateri gori olje; razširjena je bila predvsem v deželah, kjer so pridobivali rastlinska olja.

Poglej Starorimska civilizacija in Oljenka

Omiš

Omiš (italijansko Almissa) je staro mesto, občina s statusom mesta (hrv. Grad Omiš) in pristanišče v Splitsko-dalmatinski županiji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Omiš

Omišalj

Omišalj (italijansko Castelmuschio, nemško Moschau) je turistično mesto in pristanišče na otoku Krk (Hrvaška), ki je središče občine Omišalj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Omišalj

Orebić

Orebić je naselje in občina na Hrvaškem, ki leži na jugozahodu polotoka Pelješac ob Pelješkem kanalu pod 961 m visokim hribom Sveti Ilija nasproti Korčule; je središče občine Orebić; le-ta pa spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Orebić

Orgija

Órgija je bila v stari Grčiji (tudi pri Rimljanih) versko slavje v čast bogov, predvsem Dioniza, Demetre in Zevsa.

Poglej Starorimska civilizacija in Orgija

Orgle

Orgle v Novi Štifti Orgle (organon, – instrument, orodje) je glasbilo s tipkami, pri katerem zvok nastaja z nihanjem zraka v piščalih.

Poglej Starorimska civilizacija in Orgle

Oria, Italija

Oria (ali Orra) je mesto v pokrajini Apuliji v provinci Brindisi v južni Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Oria, Italija

Oskijščina

Oskijščina je izumrl jezik antične Italije.

Poglej Starorimska civilizacija in Oskijščina

Osor

Osor je naselje in manjše pristanišče na jugozahodni strani hrvaškega otoka Cres, v katerem živi manj kot 50 stalnih prebivalcev.

Poglej Starorimska civilizacija in Osor

Osp

Osp (italijansko Ospo) je vaško naselje z okoli 200 prebivalci, v Bregu, ob vznožju kraškega roba, nedaleč od Črnega Kala in meje z Italijo, ki upravno spada pod Mestno občino Koper. Osp je ena najstarejših slovenskih vasi, v pisnih virih se omenja že koncem 11.

Poglej Starorimska civilizacija in Osp

Oswald Spengler

Oswald Spengler, nemški filozof in zgodovinar, 29. maj 1880, Blankenburg am Harz, Saška - Anhalt, Nemčija, 8. maj 1936, München, Bavarska, Nemčija.

Poglej Starorimska civilizacija in Oswald Spengler

Otovec

Ótovec je naselje v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Otovec

Pašman

Pašman je ozek in razmeroma dolg hrvaški otok v Severni Dalmaciji.

Poglej Starorimska civilizacija in Pašman

Pašman (mesto)

Pašman je občina, naselje in manjše pristanišče na istoimenskem otoku v zadarskem arhipelagu na Hrvaškem delu Jadrana, ki leži na polotoku v Pašmanskem kanalu nasproti otočka Babac.

Poglej Starorimska civilizacija in Pašman (mesto)

Pad

Pad (latinsko: Padus in Eridanus; italijansko Po, starodavno ligursko Bodincus ali Bodencus, starogrško Πάδος in Ἠριδανός) je reka, ki teče proti vzhodu po severni Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Pad

Padna

Padna je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.

Poglej Starorimska civilizacija in Padna

Pag

Pag je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Pag

Pakoštane

Pakoštane so naselje na Hrvaškem, ki je središče občine Pakoštane Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Pakoštane

Palača kapitolskega muzeja

Muzejska palača Palača kapitolskega muzeja (izvirno italijansko Palazzo Nuovo) je ena izmed palač v Rimu, ki stoji na Kapitolskem trgu (Piazza del Campidoglio) in je razstavno mesto Kapitolskih muzejev (italijansko Musei Capitolini).

Poglej Starorimska civilizacija in Palača kapitolskega muzeja

Palača Pitteri, Trst

Palača Pitteri stoji na Trgu Unità v Trstu.

Poglej Starorimska civilizacija in Palača Pitteri, Trst

Palmira

Palmira, danes Tadmor (arabsko تدمر), kar v aramejščini pomeni palma, je majhno mesto v osrednji Siriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Palmira

Pan

panovo piščal. Rimska kopija starogrškega kipa iz 2. stoletja pr. n. št. Pan (grš. Πάν, lat. Pan) je v grški mitologiji bog divjine, gozda, pastirjev, čred, pašnikov, lova in pastoralne glasbe, hkrati pa tudi sopotnik nimfam.

Poglej Starorimska civilizacija in Pan

Papež Leon XII.

Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.

Poglej Starorimska civilizacija in Papež Leon XII.

Papež Martin V.

Papež Martin V., rojen kot Ottone Colonna (tudi Oddone, Oton), je bil italijanski katoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 1368, Genazzano (Lacij, Papeška država, † 20. februar 1431 Rim (Papeška država danes: Italija).

Poglej Starorimska civilizacija in Papež Martin V.

Parabola (literatura)

Parabola je v najožjem pomenu besede kratka pripovedna zgodba v prozi ali verzih, ki ob fiktivnem, a običajno realnem primeru iz vsakdanjega življenja podaja nek moralni nauk.

Poglej Starorimska civilizacija in Parabola (literatura)

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Starorimska civilizacija in Pariz

Partini

Zemljevid naselitve Ilirov Partini (tudi Parthini ali Partheni; grško: Παρθηνοί, Παρθινοί, Παρθῖνοι) so bili verjetno ilirsko pleme, ki je živelo na območju današnje Albanije.

Poglej Starorimska civilizacija in Partini

Patron

Patron je lahko.

Poglej Starorimska civilizacija in Patron

Pešta

Stavbo madžarskega parlamenta Pešta (madžarsko Pest) je vzhodni, večinoma ravninski del današnje Budimpešte.

Poglej Starorimska civilizacija in Pešta

Pelješac

Lega Pelješca Pelješac (italijansko Sabbioncello) je polotok na vzhodni obali Jadrana.

Poglej Starorimska civilizacija in Pelješac

Pentapolis (razločitev)

Pentapolis (iz grškega - pet in - mesto, država) je zveza petih mest, ki so se združila iz administrativnih, političnih ali verskih vzrokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Pentapolis (razločitev)

Perugia (pokrajina)

Sedež pokrajine Perugia Pokrajina Perugia (v italijanskem izvirniku Provincia di Perugia, izg. Provinča di Perudža) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.

Poglej Starorimska civilizacija in Perugia (pokrajina)

Pescara (pokrajina)

Pokrajina Pescara (v italijanskem izvirniku Provincia di Pescara, izg. Provinča di Peskara) je ena od štirih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Abruci.

Poglej Starorimska civilizacija in Pescara (pokrajina)

Piran

Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.

Poglej Starorimska civilizacija in Piran

Piranski zaliv

Pogled na Piranski zaliv s polotoka Seča v smeri proti Piranu, z rtom Madona na levi strani Piránski zalív je 19 km² velik zaliv v severnem delu Jadranskega morja, del Tržaškega zaliva, ki je na severni strani omejen z rtom Madona, na južni pa s savudrijskim rtom.

Poglej Starorimska civilizacija in Piranski zaliv

Plavt

Tit Makcij Plavt, starorimski komediograf, * verjetno 254 pr. n. št., Sarsina (mesto v Umbriji), † 184 pr. n. št. Rojen je bil najverjetneje v Sarsini v Italiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Plavt

Plebiscit

Plebiscit (latinsko plebis scitum.

Poglej Starorimska civilizacija in Plebiscit

Plenitev Rima

Mesto Rim je bilo v zgodovini večkrat napadeno.

Poglej Starorimska civilizacija in Plenitev Rima

Plinij mlajši

Plinij mlajši (latinsko Gaius Plinius Caecilius Secundus), rimski politik, govornik in pisatelj * okoli 61/62 Novum Comum (danes Como, Lombardija, Italija), † 113.

Poglej Starorimska civilizacija in Plinij mlajši

Plinij starejši

Gaj Cecilij Sekund Plinij starejši (latinsko Caius (Gaius) Cecilius Secundus Plinius major), rimski pisec, učenjak in častnik, * 23, Novum Comum, danes Como, Lombardija, Italija, † 24. avgust 79, Stabiae pri Neaplju ob izbruhu Vezuva.

Poglej Starorimska civilizacija in Plinij starejši

Plomin

Plomin (italijansko: Fianona) je naselje, ki upravno spada pod občino Kršan; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Plomin

Plotin

Plotín ali Plotínos, grško-rimski filozof, * 205 Egipt (blizu Teb), † 270.

Poglej Starorimska civilizacija in Plotin

Pobrežje, Maribor

Pobrežje je največja mariborska mestna četrt, ki leži na desnem bregu reke Drave in pokriva vzhodni del mesta.

Poglej Starorimska civilizacija in Pobrežje, Maribor

Podaca

Podaca je večje razloženo naselje, ki upravno spada pod občino Gradac; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Podaca

Podljubelj

Podljubelj je vas v severni Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Podljubelj

Podpeč, Brezovica

Podpeč je gručasta vas v Občini Brezovica na robu Ljubljanskega barja pod vznožjem Krima.

Poglej Starorimska civilizacija in Podpeč, Brezovica

Podpeč, Koper

Podpeč je gručasto naselje, ki leži tik pod steno kraškega roba, ter upravno spada v Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Podpeč, Koper

Poitalijančevanje

Fašistični plakat iz Vodnjana. Dobesedni prevod: Skvadristično poveljstvo – Vodnjan POZOR Najstrožje je prepovedano, da se v javnih lokalih in na cestah Vodnjana prepeva ali govori v slovanskem jeziku. Tudi v prodajalnah vseh vrst mora že enkrat biti v rabi SAMO ITALIJANSKI JEZIK Mi skvadristi bomo na prepričljiv način skrbeli, da se bo ta ukaz izpolnjeval.

Poglej Starorimska civilizacija in Poitalijančevanje

Poitou-Charentes

Poitou-Charentes (okcitansko Peitau-Charantas) je bila do leta 2015zahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.

Poglej Starorimska civilizacija in Poitou-Charentes

Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Ascoli Piceno (v italijanskem izvirniku Provincia di Ascoli Piceno, izg. Provinča di àskoli pičèno) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Marke.

Poglej Starorimska civilizacija in Pokrajina Ascoli Piceno

Pokrajina Trst

Pokrájina Trst, tudi Tržáška pokrájina, je bila ena od štirih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Furlanija - Julijska krajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Pokrajina Trst

Polhov Gradec

Polhov Gradec je naselje v občini Dobrova - Polhov Gradec z nekaj nad 600 prebivalci.

Poglej Starorimska civilizacija in Polhov Gradec

Polibij

Polibij (grško: Πολύβιος, angleško: Polybius), starogrški in rimski zgodovinar, * okrog 200 pr. n. št., Megalopoli † okrog 120 pr. n. št..

Poglej Starorimska civilizacija in Polibij

Polzela

Polzela je naselje v istoimenski občini in je s svojo lego v Spodnji Savinjski dolini pomembno v geografskem smislu.

Poglej Starorimska civilizacija in Polzela

Pomaranča

Pomaranča ali oranža (znanstveno ime Citrus x sinensis) je sadež drevesa pomaránčevec iz rodu Citrus, (družine Rutaceae).

Poglej Starorimska civilizacija in Pomaranča

Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1001 do 1500.

Poglej Starorimska civilizacija in Pomeni imen asteroidov: 1001–1500

Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 1 do 500.

Poglej Starorimska civilizacija in Pomeni imen asteroidov: 1–500

Pompeji (razločitev)

Pompeji.

Poglej Starorimska civilizacija in Pompeji (razločitev)

Poncij Pilat

''Ecce Homo'' (Glejte, človek!), Poncij pilat pokaže Jezusa množici, Antonio Ciseri. Poncij Pilat je bil rimski guverner Judeje.

Poglej Starorimska civilizacija in Poncij Pilat

Poreč

Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.

Poglej Starorimska civilizacija in Poreč

Porto

Porto je drugo največje mesto Portugalske.

Poglej Starorimska civilizacija in Porto

Portorož

Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.

Poglej Starorimska civilizacija in Portorož

Portugalska

Portugalska, uradno Portugalska republika (portugalsko República Portuguesa), je država, katere celina je na Iberskem polotoku v jugozahodni Evropi in katere ozemlje vključuje tudi atlantski arhipelag Azori in Madeiro; ti dve otočji tvorita avtonomni regiji z lastnima regionalnima vladama.

Poglej Starorimska civilizacija in Portugalska

Posavski muzej Brežice

Valentin Metzinger - ''Brezmadežno spočetje'' (1729, olje na platnu) Posavski muzej Brežice je nameščen v mogočnem gradu Brežice in spada v pomembno grajsko arhitekturo v Posavju.

Poglej Starorimska civilizacija in Posavski muzej Brežice

Povlja

Povlja je manjše priobalno naselje na otoku Braču, ki upravno spada v občino Selca; le-ta pa pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Povlja

Pozavna

Basovska pozavna Tenorska pozavna Basovska pozavna Pozavna (tudi trombon) je aerofono glasbilo iz skupine trobil.

Poglej Starorimska civilizacija in Pozavna

Prato (pokrajina)

Pokrajina Prato (v italijanskem izvirniku Provincia di Prato, izg. Provinča di Prato) je ena od desetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Toskana.

Poglej Starorimska civilizacija in Prato (pokrajina)

Predel

Predel, (italijansko Predil), je mednarodni mejni cestni prelaz na nadmorski višini 1156 m med Italijo in Slovenijo v Julijskih Alpah; povezuje Kanalsko dolino in Gornje Posočje nad ledeniškim Rabeljskim jezerom (italijansko Lago di Predil) v Julijskih Alpah.

Poglej Starorimska civilizacija in Predel

Predor

Predori na A1 proti Slovenskim Konjicam Predòr je pot skozi goro, pod površjem zemlje ali pod vodo.

Poglej Starorimska civilizacija in Predor

Preko

Preko je naselje s pristaniščem na otoku Ugljan (Hrvaška), ki je središče občine Preko Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Preko

Prem

Prem je kraško naselje v Občini Ilirska Bistrica.

Poglej Starorimska civilizacija in Prem

Premantura

Premantura (italijansko Promontore) je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Medulin; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Premantura

Priap

Priap na freski v Pompejih Priap je v grški mitologiji bog plodnosti in zavetnik živine, sadnega drevja, vrtov in moških spolovil.

Poglej Starorimska civilizacija in Priap

Primož (ime)

Primož je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Primož (ime)

Privlaka

Privlaka je naselje in istoimenska občina na polotoku severozahodno od Nina nasproti otoka Vir v Zadrski županiji na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Privlaka

Prokl

Prokl (Proklus), tudi Likej Diadoh, grški filozof in matematik, * 8. februar 411, Konstantinopel, (sedaj Istanbul, Turčija), † 17. april 485, Atene, Grčija.

Poglej Starorimska civilizacija in Prokl

Proletariat

Kritična interpretacija kapitalističnih družbenih razredov Proletariát (latinsko proletarius, siromašen državljan s številnimi otroci) je po marksistični teoriji eden od dveh družbenih razredov v kapitalističnem sistemu.

Poglej Starorimska civilizacija in Proletariat

Prva punska vojna

Prva punska vojna je vojna med Rimljani in Kartažani.

Poglej Starorimska civilizacija in Prva punska vojna

Ptuj

Ptuj (staro poimenovanje Optuj) je mesto z 17.880 prebivalci (2022) in sedež mestne občine Ptuj (z vsemi četrtnimi skupnostmi ima skupaj skoraj 24.000 prebivalcev) ter upravne enote, prometno, oskrbovalno, gospodarsko, zaposlitveno, izobraževalno in kulturno središče Spodnjega Podravja oziroma Dravskega in Ptujskega polja, Haloz ter južnega dela Slovenskih goric.

Poglej Starorimska civilizacija in Ptuj

Pučišća

Pučišća so naselje na Hrvaškem, ki je upravno središče občine Pučišća na otoku Brač, ki spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Pučišća

Publij Kornelij Scipion Afričan

Scipion starejši (Publius Cornelius Scipio Africanus Major), rimski vojskovodja in politik, * 235 pr. n. št., † 183 pr. n. št. Scipion je bil potomec ugledne rimske družine Kornelijev.Bil je tudi eden najboljših rimskih vojskovodij v drugi punski vojni.

Poglej Starorimska civilizacija in Publij Kornelij Scipion Afričan

Publij Ovidij Naso

Publij Ovidij Nazon, bolje znan kot Ovidij ali Ovid, rimski pesnik, * 20. marec 43 pr. n. št., Sulmona, † 17, Tomi.

Poglej Starorimska civilizacija in Publij Ovidij Naso

Punske vojne

500px Punska vojna je ime treh vojn med Kartagino in mlado Rimsko republiko, ki je v tem konfliktu zmagovala.

Poglej Starorimska civilizacija in Punske vojne

Pust

Pust (pustni teden) je čas, ko se napravimo v pustno šemo, maškaro.

Poglej Starorimska civilizacija in Pust

Raša, Istrska županija

Raša (italijansko Arsia, narečno čakavsko Aršija) je istrsko mesto z okoli 1.500 prebivalci (2021) na Hrvaškem in sedež istoimenske občine (~3100 prebivalcev, nedavno še preko 3.500), ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Raša, Istrska županija

Rab

Rab (latinsko: Arba, italijansko: Arbe) je eden večjih in bolj poseljenih hrvaških otokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Rab

Rakitna

Rakitna je razloženo naselje na Rakitenski planoti v Občini Brezovica.

Poglej Starorimska civilizacija in Rakitna

Ravena (pokrajina)

Pokrajina Ravena (v italijanskem izvirniku Provincia di Ravenna) je ena od devetih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Emilija - Romanja.

Poglej Starorimska civilizacija in Ravena (pokrajina)

Regensburg

Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.

Poglej Starorimska civilizacija in Regensburg

Reims

Reims je zgodovinsko mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni (danes večja regija Grand Est), podprefektura departmaja Marne.

Poglej Starorimska civilizacija in Reims

Reka, Hrvaška

Réka (madžarsko Fiume, lokalno čakavsko Reka/Rika; arhaično nemško Sankt Veit am (P)Flaum/Fluß) je tretje največje mesto na Hrvaškem (za Zagrebom in Splitom) in največje pristanišče v državi.

Poglej Starorimska civilizacija in Reka, Hrvaška

Rižana (reka)

Reka Rižana v vasi Rižana (sušno obdobje). Rižana je okrog 14 km dolga reka v Slovenski Istri.

Poglej Starorimska civilizacija in Rižana (reka)

Rieti (pokrajina)

Pokrajina Rieti (v italijanskem izvirniku Provincia di Rieti, izg. Provinča di Rijeti) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.

Poglej Starorimska civilizacija in Rieti (pokrajina)

Rim

Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.

Poglej Starorimska civilizacija in Rim

Rimljani (razločitev)

Izraz Rimljani ima več pomenov.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimljani (razločitev)

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimska cesta

Rimska konjenica

Prikaz konjenika v muzeju Rimska konjenica se je delila na mešane kohorte - cohortes equitatae (konjenica in pehota), na legionarsko in krilno konjenico in oddeleke domorodcev, ki so služili kot rezerva.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimska konjenica

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimska republika

Rimska vojna mornarica

Vojna mornarica Rimljanov (lat. classis) je bila ustanovljena med prvo punsko vojno (264 - 241 pr. n. št.) in je trajala do petega stoletja, ko so jo uničili Vandali.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimska vojna mornarica

Rimska vojska

Rimska vojska je ime za urejeno množico vojakov in drugih vojaških enot, ki so v času antičnega Rima služile Rimski republiki in pozneje Rimskem imperiju.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimska vojska

Rimski koledar

Rímski koledár temelji na eni izmed variant grških luninih koledarjev.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimski koledar

Rimski lonec

Rimski lonec (s priprtim pokrovom, od zgoraj) Rimski lonec je pripomoček za kuhanje (pečenje).

Poglej Starorimska civilizacija in Rimski lonec

Rimsko cesarstvo

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko cesarstvo

Rimsko kraljestvo

Rimsko kraljestvo (lat. Regnum Romanum) je bila monarhija na Apeninskem polotoku.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimsko kraljestvo

Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji

Brezje – največje slovensko in istočasno tudi edino narodno romarsko središče. Ptujska gora – drugo največje slovensko romarsko središče. Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji predstavlja največjo versko organizacijo, z največ verniki v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji

Rodoslovje

Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.

Poglej Starorimska civilizacija in Rodoslovje

Rogač, Šolta

Rogač je manjše naselje s pristanom v istoimenskem zalivu na otoku Šolti (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Šolta; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Rogač, Šolta

Rokoborba

Rokoborba je oblika borilne veščine, pri kateri si tekmeca brez dodatnih pripomočkov prizadevata na podlagi uporabe fizične moči, teže celotnega telesa in posebnih vzvodov ter metov pridobiti premoč drug nad drugim.

Poglej Starorimska civilizacija in Rokoborba

Roma (pokrajina)

Pokrajina Roma (v italijanskem izvirniku Provincia di Roma, izg. Provinča di Roma) je bila do leta 2015 ena od petih pokrajin, ki so sestavljale italijansko deželo Lacij.

Poglej Starorimska civilizacija in Roma (pokrajina)

Romanika

tloris romanske cerkve Romanika je evropski slog v umetnosti in arhitekturi od 11. stoletja.

Poglej Starorimska civilizacija in Romanika

Romanizacija

Romanizacija ali latinizacija pomeni uvajanje rimske kulture in latinskega jezika na območjih, ki jih je zasedel antični Rim.

Poglej Starorimska civilizacija in Romanizacija

Rovigo (pokrajina)

Pokrajina Rovigo (v italijanskem izvirniku Provincia di Rovigo) je ena od sedmih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Benečija.

Poglej Starorimska civilizacija in Rovigo (pokrajina)

Rt Roca

Rt Roca s svetilnikom Morska obala Rta Roce Rt Roca je rt ob Atlantskem oceanu na Portugalskem in skrajna zahodna točka Portugalske ter celinske Evrope.

Poglej Starorimska civilizacija in Rt Roca

Sahara

Sahara (arabsko صحراء - puščava) je največja vroča puščava na svetu in tretja največja puščava za Antarktiko in Arktiko.

Poglej Starorimska civilizacija in Sahara

Salernska šola zdravstva

Salernska šola zdravstva (it. Scuola Medica Salernitana) je bila prva evropska zdravstvena ustanova in zaradi svoje važnosti skozi stoletja velja za predhodnico modernih univerz.

Poglej Starorimska civilizacija in Salernska šola zdravstva

Samarijani

Samarijani na gori Garizim Samarijáni, v judovskih Talmudskih tekstih znani poimenovani tudi Kutimci, so etnično-religijska skupina na območju današnjega Izraela.

Poglej Starorimska civilizacija in Samarijani

Santorini

Satelitski posnetek Santorinija Santorini 3D Santorini /gr.

Poglej Starorimska civilizacija in Santorini

Saraceni

Saraceni (grško: Σαρακηυοί, latinsko: Saraceni) so v srednjem veku imenovali vse Arabce oziroma pripadnike islamske veroizpovedi.

Poglej Starorimska civilizacija in Saraceni

Sarajevo

Sarajevo (cirilica Сарајево) je največje in glavno mesto Bosne in Hercegovine.

Poglej Starorimska civilizacija in Sarajevo

Sardinija (dežela)

Sardinija (ali Sardinnia) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom.

Poglej Starorimska civilizacija in Sardinija (dežela)

Saturnalije

Saturnalije so bile starodavni rimski praznik v čast boga Saturna, ki je potekal 17.

Poglej Starorimska civilizacija in Saturnalije

Savudrija

Savudrija (italijansko Salvore) je istrsko obalno naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod mesto Umag in Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Savudrija

Sečoveljske soline

Sečoveljske soline so največje delno delujoče slovenske soline, ene od treh Piranskih solin.

Poglej Starorimska civilizacija in Sečoveljske soline

Sečovlje

Sečovlje so naselje v Slovenski Istri z okoli 800 prebivalci, ki upravno spada pod Občino Piran.

Poglej Starorimska civilizacija in Sečovlje

Segestani

Lega mesta Segestica Segestani so bili manjše pleme, ki je živelo v južni Panoniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Segestani

Segovia

Segovia je mesto v avtonomni skupnosti Kastilja in Leon (Castilla y León) v Španiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Segovia

Senj

Senj Utrdba Nehaj Senj je mesto in pristanišče v Liško-senjski županiji na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Senj

Senovo

Senovo je naselje v Občini Krško.

Poglej Starorimska civilizacija in Senovo

Sergej

Sergej je moško osebno ime.

Poglej Starorimska civilizacija in Sergej

Severno morje

Severno morje je robno morje Atlantskega oceana med obalama Norveške in Danske na vzhodu, Velike Britanije na zahodu in obalami Nemčije, Nizozemske, Belgije in Francije na jugu.

Poglej Starorimska civilizacija in Severno morje

Severnojadranski Veneti

Področje Venetov. Na severovzhodu jih je prekrila plast Karnov Severnojadranski Venéti so bili Italcem sorodno antično indoevropsko ljudstvo.

Poglej Starorimska civilizacija in Severnojadranski Veneti

Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji

Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji

Seznam latinskih izrekov

To je seznam nekaterih latinskih in starorimskih izrekov in rekov, urejenih po abecedi, s slovenskimi prevodi in pomenom.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam latinskih izrekov

Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam rimskih zemljepisnih imen na območju današnje Slovenije.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji

Seznam rimskih dramatikov

Seznam rimskih dramatikov.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih dramatikov

Seznam rimskih pesnikov

Seznam rimskih pesnikov.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih pesnikov

Seznam rimskih pisateljev

Seznam rimskih pisateljev.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih pisateljev

Seznam rimskih vladarjev

Seznam rimskih vladarjev je razdeljen po obdobjih različnih tipov oblasti.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih vladarjev

Seznam rimskih vojskovodij

Seznam rimskih vojskovodij.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih vojskovodij

Seznam rimskih zgodovinarjev

Seznam rimskih zgodovinarjev.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam rimskih zgodovinarjev

Seznam starodavnih ljudstev

Seznam starodavnih ljudstev.

Poglej Starorimska civilizacija in Seznam starodavnih ljudstev

Sidon

Sidon (ribolov) je tretje največje mesto v Libanonu, večinoma sunitski in šiitski muslimani). Leži ob sredozemski obali, Tir na jugu in libanonska prestolnica Bejrut na severu sta oddaljeni približno 40 kilometrov.

Poglej Starorimska civilizacija in Sidon

Silba

Silba (italijansko: Selve) je precej nizek severnodalmatinski otok v severnem Jadranu in je del Zadarskega arhipelaga.

Poglej Starorimska civilizacija in Silba

Silij Italik

Silij Italik (polno ime Tiberius Catius Silius Italicus), rimski pesnik, * 25, † 101.

Poglej Starorimska civilizacija in Silij Italik

Simfonija št. 41 (Mozart)

Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.

Poglej Starorimska civilizacija in Simfonija št. 41 (Mozart)

Sirakuze

Sirakuze (sicilijansko Sarausa/Seragusa) so zgodovinsko mesto na Siciliji in glavno mesto pokrajine Siracusa.

Poglej Starorimska civilizacija in Sirakuze

Skorba

Skorba je naselje v Občini Hajdina.

Poglej Starorimska civilizacija in Skorba

Skordiski

Ozemlje ki so ga naselili Skordiski Skordiski (latinsko Scordisci, grško Σχορδισχοι) so bili keltsko pleme, ki se je naselilo v antični dobi (okoli 4. stol. pr. n. št.) na obalah reke Morave na ozemlju današnje Srbije.

Poglej Starorimska civilizacija in Skordiski

Slaščičarstvo

Slaščičarstvo je prehrambena obrtna ali industrijska dejavnost, ki se ukvarja z izdelovanjem slaščic in peciva.

Poglej Starorimska civilizacija in Slaščičarstvo

Slano

Slano je naselje v Dubrovniško-neretvanski županiji in administrativno središče občine Dubrovačko primorje (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Slano

Slikarstvo

Slikárstvo je umetniška dejavnost, pri kateri na neko podlago (platno, papir, omet) nanašamo barve.

Poglej Starorimska civilizacija in Slikarstvo

Slomškov trg, Maribor

Pogled na Slomškov trg Slomškov trg je trg v Mariboru, poimenovan po slovenskem škofu Antonu Martinu Slomšku.

Poglej Starorimska civilizacija in Slomškov trg, Maribor

Slovenci

Slovenci so južnoslovanski narod, ki danes večinoma živi v Sloveniji (1,63 milijona), v tržaški, goriški in videmski pokrajini v severovzhodni Italiji (100.000), na avstrijskem Koroškem in na Štajerskem v južni Avstriji (25.000), na Hrvaškem (13.000) in Madžarskem (3.000).

Poglej Starorimska civilizacija in Slovenci

Slovenska Istra

Slovenska Istra je regija v jugozahodnem delu Slovenije.

Poglej Starorimska civilizacija in Slovenska Istra

Smerdis

Smerdis (perzijsko Bardija), perzijski kralj (šahinšah), * ???, † 522 pr. n. št., uzurpator Gaumata pod njegovim imenom namesto njega vladal leta 521 pr. n. št. Smerdis je prevzel grško ime Smerdis ali Smerd(i), ki se pojavilo v Alkajevih in Anakreonovih pesnitvah.

Poglej Starorimska civilizacija in Smerdis

Sojenice

Sojenice Sojenice (tudi rojenice, jesenice, rožanice) so tri bajeslovna bitja, za katera so stari Slovani verovali, da odločajo o njihovi usodi.

Poglej Starorimska civilizacija in Sojenice

Sončna ura

podeželski hiši Houghton Hall v Norfolku sta zgled navpične sončne ure, ki je velikokrat v uporabi Vodoravna sončna ura v Taganrogu (1833) Sončna ura v Belgiji (natančnost.

Poglej Starorimska civilizacija in Sončna ura

Sonce

Sonce je osrednja točka našega Osončja.

Poglej Starorimska civilizacija in Sonce

Sosigen

Sosigen (tudi Sosigenes) (Sosigénes hó Aleksandreŭs), starogrški astronom in matematik, * okoli 90 pr. n. št., † okoli 20 pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in Sosigen

Sousse

Sousse (arabsko Susa, سوسة) je mesto in governorat v Tuniziji, ki se nahaja ob vzhodni tunizijski obali 140 km južno od Tunisa.

Poglej Starorimska civilizacija in Sousse

Spodnja Hajdina

Spodnja Hajdina je naselje v Občini Hajdina.

Poglej Starorimska civilizacija in Spodnja Hajdina

Spodnje Škofije

Spodnje Škofije so večje obmejno, večinoma obcestno naselje s skoraj 1.500 prebivalci v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Spodnje Škofije

Srednjeveške komune v Italiji

Srednjeveška komuna je posebna vrsta samouprave, ki se je pojavila v zahodni Evropi v zgodnjem 11. stoletju.

Poglej Starorimska civilizacija in Srednjeveške komune v Italiji

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Poglej Starorimska civilizacija in Sredozemlje

Stari Grad, Hvar

Stari grad (italijansko Cittavecchia) je mesto, letovišče in pristanišče na hrvaškem otoku Hvaru (in poleg Hvara druga občina s statusom mesta na njem, hrv. Grad Stari Grad) v Splitsko-dalmatinski županiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Stari Grad, Hvar

Stari trg ob Kolpi

Cerkev sv. Jožef Stári tŕg ob Kólpi je naselje v Sloveniji in je tudi sedež istoimenske krajevne skupnosti Občine Črnomelj.

Poglej Starorimska civilizacija in Stari trg ob Kolpi

Starigrad

Starigrad je naselje, manjše pristanišče in sedež istoimenske hrvaške občine v Zadrski županiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Starigrad

Staro mesto, Trst

Hiše v starem delu Trsta (Ulica Cavana) Tržačani imenujejo staro mesto ali kavana (po osrednjem trgu Cavana) tisti predel mesta, ki leži ob vznožju griča Svetega Justa, med Velikim trgom in ulico Svetega Mihaela.

Poglej Starorimska civilizacija in Staro mesto, Trst

Stobi

Stobi ali Stoboi (starogrško Στόβοι; latinsko Stobi; makedonsko Стоби) je bilo starodavno mesto Peonije, ki ga je kasneje osvojilo Kraljestvo Makedonija in končno postalo glavno mesto rimske province Makedonije Salutaris.

Poglej Starorimska civilizacija in Stobi

Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolnica svetega Nikolaja v Ljubljani je stolnica Nadškofije Ljubljana in župnijska cerkev Župnije Ljubljana - Sv. Nikolaj.

Poglej Starorimska civilizacija in Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana

Stolp

Stolp (narečno turn) je visoka zgradba, znatno višja, kot je široka, pogosto pomemben center.

Poglej Starorimska civilizacija in Stolp

Ston

Ston je naselje in pristanišče na polotoku Pelješac, ki leži ob koncu severozahodnega dela Stonskega zaliva (Stonski kanal), na hrvaški obali Jadrana; je središče občine Ston (2494 prebivalcev po popisu 2021), ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Ston

Strahomer

Strahomer je obcestno naselje na južnem robu ljubljanskega barja v Občini Ig.

Poglej Starorimska civilizacija in Strahomer

Strasbourg

Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.

Poglej Starorimska civilizacija in Strasbourg

Strunjanske soline

alt.

Poglej Starorimska civilizacija in Strunjanske soline

Stubičke toplice

Stubičke toplice so naravno zdravilišče in rekreacijski center v kraju Stubičke Toplice v Krapinsko-zagorski županiji na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Stubičke toplice

Studenice

Studenice so kraj v občini Poljčane, v dolini reke Dravinje in ob vznožju pogorja Boča (979 mnm).

Poglej Starorimska civilizacija in Studenice

Subokrini

Zemljevid naselitvr Japodov Subokrini, (latinsko Subocrini), so bili skupnost ljudi v rodovno-plemenski zvezi, ki so pripadali plemenu Japodov.

Poglej Starorimska civilizacija in Subokrini

Sueški prekop

Sueški prekop je 163 km dolg umetni prekop za ladijski promet v Egiptu med Port Saidom ob Sredozemskem morju in Suezom ob Rdečem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Sueški prekop

Sula

Lúcij Kornélij Súla Féliks (latinsko), rimski politik, diktator in vojskovodja, * 138 pr. n. št., † 78 pr. n. št. Sula je bil potomec patricijske Kornelijske rodbine.

Poglej Starorimska civilizacija in Sula

Sustipanac

Sustipanac je majhen otoček v Jadranskem morju.

Poglej Starorimska civilizacija in Sustipanac

Sveta pomlad

Sveta pomlad (v latinščini ver sacrum) je bil obred, ki so ga opravljali antični prebivalci Apeninskega polotoka, ko so si hoteli izprositi pomoč in naklonjenost božanstev.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveta pomlad

Sveti Boštjan

Sveti Boštjan, v drugih jezikih sveti Sebastjan, rimski vojak, krščanski svetnik in mučenec, * 256, Milano ali Narbonne, † 20. januar 288, Rim.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Boštjan

Sveti Florjan

Sveti Florjan - figura Florjan, svetnik, * Cannabiaca, Stari Rim (danes Zeiselmauer pri Tullnu, Avstrija), † 4. maj 304 Lauriacum (nekdaj Norik, danes Lorch v Zgornji Avstriji).

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Florjan

Sveti Jurij

Sveti Jurij, rimski vojak, mučenec in svetnik, * med 275/280, † 23. april 303.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Jurij

Sveti Just, Trst

Grič Svetega Justa (Colle di San Giusto) je zgodovinsko središče mesta Trst.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Just, Trst

Sveti Pavel

Sveti Pavel ((Paulos), prvotno Savel iz Tarza (Saulos; hebrejsko, Šaul)), apostol, krščanski misijonar in avtor pisem, ki predstavljajo velik del Nove zaveze, mučenec in svetnik.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Pavel

Sveti Petar (otok)

Pogled na Ilovik, levo Sv. Petar Sveti Petar, v ozadju Velebit Sveti Petar je hrvaški otok v Primorsko-goranski županiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Petar (otok)

Sveti Peter v Lesu, Teurnia

Sv.Peter v Lesu Ostanki antične škofije Teurnija Sveti Peter v Lesu, (nemško Sankt Peter in Holz), nekdanja Teurnia, je hribovsko naselje v zgornji Dravski dolini pri Špitalu ob Dravi v Avstriji.

Poglej Starorimska civilizacija in Sveti Peter v Lesu, Teurnia

Tabula Peutingeriana

dalmatinskimi otoki (skrajno desno Krf), Apulija, Kalabrija, Sicilija, Libija.Tabula Peutingeriana je prepis starorimskega zemljevida, ki ga je izdelal nemški antikvar Konrad Peutinger v šestnajstem stoletju.

Poglej Starorimska civilizacija in Tabula Peutingeriana

Talčji Vrh

Tálčji Vŕh je naselje v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Talčji Vrh

Tank

Glavni bojni tank M-84 Tánk je težko oklepljeno, oboroženo, gosenično vozilo, ki se uporablja za bojevanje.

Poglej Starorimska civilizacija in Tank

Taranto (pokrajina)

Pokrajina Taranto (v italijanskem izvirniku Provincia di Taranto) je ena od šestih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Apulijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Taranto (pokrajina)

Tavriski

Zemljevi naselitve Tavriskov Tavriski (latinsko) so bili keltsko pleme, ki ga je sestavljalo več rodov, ki poimensko niso izpričani (razen Latobikov, Jazov in Varkianov), naseljenih v srednji in vzhodni Sloveniji, na severozahodu Hrvaške ter na jugozahodu Madžarske.

Poglej Starorimska civilizacija in Tavriski

Tempelj

Budistični tempelj in samostan Samye v Tibetu Majevski ''Tempelj velikega jaguarja'', Tikal, Gvatemala, je visok 47 m) Têmpelj je objekt v katerem se odvijajo predvsem verski ali duhovni obredi.

Poglej Starorimska civilizacija in Tempelj

Terme Dobrna

Terme Dobrna so zdravilišče v naselju Dobrna.

Poglej Starorimska civilizacija in Terme Dobrna

Terni (pokrajina)

Pokrajina Terni (v italijanskem izvirniku Provincia di Terni, izg. Provinča di Terni) je ena od dveh pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Umbrija.

Poglej Starorimska civilizacija in Terni (pokrajina)

Terorizem

Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.

Poglej Starorimska civilizacija in Terorizem

Tiberij

Tibêrij Júlij Cézar Avgúst (latinsko Tiberius Iulius Caesar Augustus), rimski politik in cesar, * 16. november 42 pr. n. št.; vladal 14-37; † 16. marec 37 n. št., Misenum, Kampanija, Italija.

Poglej Starorimska civilizacija in Tiberij

Tiberij Sempronij Grakh

Tiberij Sempronij Grakh (Tiberius Gracchus Sempronius), rimski politik, * okoli 163 pr. n. št., † 133 pr. n. št. Tiberij Sempronij je bil brat Gaja Grakha Sempronija.

Poglej Starorimska civilizacija in Tiberij Sempronij Grakh

Timava

Izvir reke Timave v Štivanu Timava, tudi Timav je reka v tržaškem primorju.

Poglej Starorimska civilizacija in Timava

Tinjan

Tinjan (ital. Antignano), je staro naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.

Poglej Starorimska civilizacija in Tinjan

Tit Livij

Tit Livij, rimski zgodovinar, * okoli 59 pr. n. št., Padova, † 17 n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in Tit Livij

Tolmeč

Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Tolmeč

Tolminski muzej

Tolminski muzej, Mestni trg, Tolmin Tolminski muzej je ustanova, ki skrbi za arheološko, etnološko in kulturno-zgodovinsko dediščino na področju Zgornjega Posočja.

Poglej Starorimska civilizacija in Tolminski muzej

Torino

Torino (narečno piemontsko, zastarelo slovensko in v nekaterih neitalijanskih jezikih Turin; latinsko Taurinum) je mesto in pomembno poslovno in kulturno središče v severni Italiji, glavno mesto dežele Piemont, je bil prvo glavno mesto Italije.

Poglej Starorimska civilizacija in Torino

Toskana

Toskana (v italijanskem izvirniku Toscana), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Toskana

Tovarnele

Tovarnele so zaselek, manjši pristan in istoimenski zaliv na otoku Pagu (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Tovarnele

Tozeur

Obiranje dateljev v nasadu palm v Tozeuru Tozeur (arabsko Tozer) je mesto in oaza v osrednji Tuniziji.

Poglej Starorimska civilizacija in Tozeur

Trajan

Arabija Marcus Ulpius Nerva Traianus, bolje znan kot Trajan, rimski cesar, * 18. september 53, Italika, antična Hispanija, † 9. avgust 117, Selinus, Kilikija.

Poglej Starorimska civilizacija in Trajan

Tržič

Tržič je mesto z okoli 3.800 prebivalci na skrajnem severu Gorenjske.

Poglej Starorimska civilizacija in Tržič

Trdnjava Bovške Kluže

Trdnjava danes Trdnjava danes Trdnjava Bovške Kluže (izvirno nemško Fort Flitscher Klause) je trdnjava, ki se nahaja v najožjem delu doline reke Koritnice.

Poglej Starorimska civilizacija in Trdnjava Bovške Kluže

Trebnje

Trebnje je mesto v Sloveniji s skoraj 4.000 prebivalci in središče občine Trebnje.

Poglej Starorimska civilizacija in Trebnje

Tremitsko otočje

Tremitsko otočje ali Tremiti (v italijanskem izvirniku Isole Tremiti ali Isole Diomedee), je skupina šestih otokov v Jadranskem morju, severno od polotoka Gargano in vzhodno od mesta Termoli.

Poglej Starorimska civilizacija in Tremitsko otočje

Triera

250px Triera, tudi trirema ali troveslača (grško Τριήρης triērēs, latinsko: trirēmis), je bila pri Feničanih, starih Grkih in Rimljanih vojna ladja s tremi vrstami vesel.

Poglej Starorimska civilizacija in Triera

Tripoli, Libanon

Tripoli (arabsko طرابلس, Trablos) je drugo največje libanonsko mesto (z okoli 500.000 prebivalci, večinoma sunitskimi muslimani - 80 %), ki leži v severnem delu države, približno 85 km severno od Bejruta, ob obali Sredozemskega morja.

Poglej Starorimska civilizacija in Tripoli, Libanon

Trobenta

Trobenta z dušilcem Ustnik Vincent Bach Trobenta je kovinsko glasbilo, po tonskem obsegu najvišje iz skupine trobil.

Poglej Starorimska civilizacija in Trobenta

Trogir

Trogir (dalmatinsko: Tragur; italijansko: Traù) je dalmatinsko mesto z 10.107 prebivalci (2021) in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine (hrv. Grad Trogir z 12393 prebivalci, 2021), ki upravno spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Trogir

Tropaeum Alpinum

Tropaeum Alpinum, s cerkvijo sv. Mihaela Detajl Tropaeum Alpinum, tudi Tropaeum Augusti, je spomenik zmage, zgrajen v času rimskega cesarja Avgusta v spomin na odločilno zmago nad alpskimi plemeni, ki so napadala trgovce vzdolž rimskih cest.

Poglej Starorimska civilizacija in Tropaeum Alpinum

Trpanj

Trpanj je naselje in pristanišče na Hrvaškem, ki leži na severni obali polotoka Pelješac, v vznožju Ostrog Vrha (312 mnm) in Vitra (631 mnm), med katerima se vije cesta v notranjost polotoka; je središče občine Trpanj, ki spada v Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Trpanj

Trst

Tŕst (furlansko in) je mesto v severovzhodni Italiji ob Tržaškem zalivu, blizu slovenske meje ter sedež in obenem največje mesto italijanske avtonomne dežele Furlanija-Julijska krajina.

Poglej Starorimska civilizacija in Trst

Trstenke

Trstenke, panova piščal ali siringa (grško syrinx) so glasbilo, ki temelji na akustični resonanci.

Poglej Starorimska civilizacija in Trstenke

Tuba

Basovska tuba Túba je velik glasbeni inštrument iz družine basovskih trobil z ventili.

Poglej Starorimska civilizacija in Tuba

Tunis

Tunis (staro ime Tunes) je pristaniško glavno mesto Tunizije, ki se nahaja ob jezeru Tunis v severovzhodni Tuniziji.

Poglej Starorimska civilizacija in Tunis

Tunizija

Republika Tunizija (tudi samo Tunizija) je arabska in muslimanska država, umeščena ob Sredozemsko morje na severnoafriški obali.

Poglej Starorimska civilizacija in Tunizija

Turčija

Repúblika Túrčija je obmorska država z ozemljem tako v Evropi kot v Aziji.

Poglej Starorimska civilizacija in Turčija

Ugljan

Ugljan (italijansko: Ugliano) je ozek in razmeroma dolg severnodalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Ugljan

Ugljan (naselje)

Ugljan je večje naselje s pristaniščem na otoku Ugljanu (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Preko Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Ugljan (naselje)

Umbrija

Umbrija (v italijanskem izvirniku Umbria), je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Umbrija

Una

Una Save (Donja Gradina) Úna je reka v Bosni in Hercegovini.

Poglej Starorimska civilizacija in Una

Unec

Unec je gručasto naselje z okoli 600 prebivalci ob vznožju hriba Orljek (563 m), na severozahodnem robu Rakovške uvale, ob cesti Planina–Rakek, od katere se tu odcepi nekdaj pomembna cesta proti Postojni.

Poglej Starorimska civilizacija in Unec

Ura

Sončna ura na ladji ž.c. Svetega Ruperta v Šentrupertu Úra je enota za merjenje časa, enaka 3600.

Poglej Starorimska civilizacija in Ura

Ustrine

Ustrine so manjše naselje na otoku Cres (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Mali Lošinj; le-ta pa spada pod Primorsko-goransko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Ustrine

Vaduz

Vaduz je glavno mesto kneževine Lihtenštajn.

Poglej Starorimska civilizacija in Vaduz

Valencija

Valencija (/ vəlɛnsiə /, špansko Valencia, katalonsko València) je glavno mesto skupnosti Valencija in tretje največje mesto v Španiji za Madridom in Barcelono, z okoli 800.000 prebivalcev.

Poglej Starorimska civilizacija in Valencija

Valladolid

Valladolid je mesto v Španiji in glavno mesto avtonomne skupnosti Kastilja in Leon.

Poglej Starorimska civilizacija in Valladolid

Valletta

Valletta (ali), imenovana tudi "mesto trdnjava" in "mesto, ki so ga zgradili gospodje za gospode", je glavno mesto republike Malte ter upravno in trgovsko središče malteških otokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Valletta

Valtura

Valtura (it. Altura) je naselje v jugovzhodni Istri na Hrvaškem.

Poglej Starorimska civilizacija in Valtura

Vandalizem

Uničena telefonska govorilnica v Tokiju, posledica vandalizma Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje in/ali uničenje strukture oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Vandalizem

Vatel

Vátel ali neredko tudi laket je stara merska enota za dolžino, ki so jo največ uporabljali za merjenja tkanin in meri približno 0,778 m ali 1,13 m. Poleg čevlja je vatel najstarejša dolžinska mera.

Poglej Starorimska civilizacija in Vatel

Vela Luka

Vela Luka je manjše mesto in pristanišče na zahodnem delu otoka Korčula (Hrvaška) ter središče občine Vela Luka, ki spada pod Dubrovniško-neretvansko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Vela Luka

Vela Palagruža

Svetilnik na Veli PalagružiVela Palagruža, (italijansko Pelagosa, pogovorno tudi Palagruža) je otoček v skupini Palagruških otokov, ki pripada Hrvaški.

Poglej Starorimska civilizacija in Vela Palagruža

Veli Iž

Veli Iž je naselje na otoku Ižu (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Veli Iž

Veli Rat

Veli Rat je naselje na Dugem otoku (Hrvaška), ki upravno spada pod občino Sali Zadrske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Veli Rat

Velika kopriva

Velika kopriva (znanstveno ime Urtica dioica) je rastlina trajnica z razvejanimi plazečimi poganjki in pokončnim štirioglatim steblom.

Poglej Starorimska civilizacija in Velika kopriva

Veliki Brion

Veliki Brion (hrv. Veliki ali Veli Brijun) je največji otok v nizu 13 Brionskih otokov.

Poglej Starorimska civilizacija in Veliki Brion

Veliki trg, Trst

Veliki trg, uradno Trg enotnosti Italije (italijansko: piazza dell'Unità d'Italia), je glavni in največji trg v Trstu.

Poglej Starorimska civilizacija in Veliki trg, Trst

Venera (mitologija)

Emoni v 2. stoletju; danes del zbirke Mestnega muzeja Ljubljana Venera je bila v boginja katere funkcije so zajemale ljubezen, lepoto, željo, spol, plodnost, blaginjo in zmago.

Poglej Starorimska civilizacija in Venera (mitologija)

Veteran

Veteran je naziv za utrjenega in izkušenega vojaka, ki je sodeloval v več vojnah oz.

Poglej Starorimska civilizacija in Veteran

Viadukt

''Tren a las Nubes'' (Vlak do oblakov), ki prečka viadukt Polvorilla, provinca Salta (Argentina) Viadúkt (iz latinščine via.

Poglej Starorimska civilizacija in Viadukt

Vicenza

Vicenza je mesto v severovzhodni Italiji, v italijanski deželi Benečiji (Veneto), na severnem vznožju Monte Berico, ob reki Bacchiglione.

Poglej Starorimska civilizacija in Vicenza

Villa rustica

Villa rustica je bila v antičnem Rimu podeželska pristava.

Poglej Starorimska civilizacija in Villa rustica

Villefranche-de-Rouergue

Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.

Poglej Starorimska civilizacija in Villefranche-de-Rouergue

Villeurbanne

Villeurbanne je mesto in občina v vzhodnoosrednjem francoskem departmaju Rhône regije Rona-Alpe.

Poglej Starorimska civilizacija in Villeurbanne

Vinkuran

Vinkuran je naselje na Hrvaškem, ki upravno spada pod občino Medulin; le-ta pa spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Vinkuran

Vinorodni okoliš Haloze

Vinorodni okoliš Haloze (1502 ha) je eden od sedmih vinorodnih okolišev 9813 hektarov obsegajoče slovenske vinorodne dežele Podravje.

Poglej Starorimska civilizacija in Vinorodni okoliš Haloze

Vis

Vis (italijansko: Lissa, latinsko: Issa) je srednjedalmatinski otok v Srednjem Jadranu.

Poglej Starorimska civilizacija in Vis

Vitanje

Vitanje je trško naselje od leta 1306 in od leta 1995 upravno središče istoimenske občine Vitanje.

Poglej Starorimska civilizacija in Vitanje

Viterbo (pokrajina)

Pokrajina Viterbo (v italijanskem izvirniku Provincia di Viterbo, izg. Provinča di Viterbo) je ena od petih pokrajin, ki sestavljajo italijansko deželo Lacij.

Poglej Starorimska civilizacija in Viterbo (pokrajina)

Vitraj

Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.

Poglej Starorimska civilizacija in Vitraj

Vladar (Machiavelli)

Niccolò Machiavelli Pomembnost Niccola Machiavellija sloni predvsem na njegovi politični razpravi Vladar (italijansko Il Principe), napisani okrog leta 1513 in neobjavljeni do leta 1532, pet let po avtorjevi smrti.

Poglej Starorimska civilizacija in Vladar (Machiavelli)

Vlahi

Vlahi (albansko: Vllehë, češko: Valaši, grško: Βλάχοι, poljsko: Wołosi, srbsko: Власи, turško: Ulahlar) je prvotno splošno ime, s katerim so južni Slovani po svoji naselitvi na Balkanu imenovali staroselsko prebivalstvo: kolonizirane Romane, romanizirane Ilire, Tračane in druge.

Poglej Starorimska civilizacija in Vlahi

Vojnik

Vojnik je gručasto trško naselje z okoli 2.500 prebivalci in središče istoimenske občine v Sloveniji.

Poglej Starorimska civilizacija in Vojnik

Vojvodski prestol

Vojvodski prestol na Gosposvetskem polju Vojvodski prestol je kamniti prestol z dvema sedežema.

Poglej Starorimska civilizacija in Vojvodski prestol

Vrbanj

Vrbanj je manjše naselje na otoku Hvaru, ki upravno spada pod mesto Stari Grad; ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Vrbanj

Vrsar

Vrsar je istrsko naselje/mestece z okoli 1500 prebivalci in pristanišče na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 2000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Vrsar

Vrtnica

Vŕtnica (Rosa), starinsko tudi gártroža, je rod grmičastih rastlin iz družine rožnic z več kot 100 vrstami, ki se naravno pojavljajo na severni polobli, večinoma v zmernem pasu Evrazije in manj v Severni Ameriki.

Poglej Starorimska civilizacija in Vrtnica

Wales

Wales (valižansko Cymru; izgovori /ˈkəmri/) je ena od držav, ki sestavljajo Združeno kraljestvo. Čeprav je izraz ''Kneževina Wales'', valižansko Tywysogaeth Cymru, pogosto uporabljen, ga v Walesu mnogi zavračajo, saj valižanski princ nima nobene vloge pri upravljanju Walesa.

Poglej Starorimska civilizacija in Wales

Zadar

Pristanišče Zadar (v antiki Iader) je pristaniško mesto na severozahodni obali Ravnih kotarjev v severni Dalmaciji s približno 68.000 prebivalci, glavno mesto Zadrske županije, sedež druge največje in obenem najstarejše univerze na hrvaškem ozemlju ter rimskokatoliške nadškofije, ki ni vključena v nobeno metropolijo, ampak (od 1969) podrejena neposredno Rimu.

Poglej Starorimska civilizacija in Zadar

Zahodna Evropa

ISS ob preletu Zahodne Evrope leta 2011 Zahodna Evropa je geografska enota Evrope, najdlje oddaljena od Azije, ki zajema nekaj visokorazvitih držav, ki se razlikujejo glede na kontekst.

Poglej Starorimska civilizacija in Zahodna Evropa

Zahodni svet

NeznanoIndeks človekovega razvoja (HDI) rangira države po življenjskem standardu in drugih kazalcih; danes so kot Zahodni svet največkrat označene visoko razvite države, tu zaznamovane z zeleno barvo Zahodni svet (tudi Zahodna civilizacija ali Zahod) je širok pojem, ki odvisno od svojega miselnega oziroma zgodovinskega konteksta pomeni različna kulturno pogojena okolja.

Poglej Starorimska civilizacija in Zahodni svet

Zakintos

Otok Zakintos, satelitski posnetek (NASA World Wind) Zakintos (grško:, Zákynthos) je otok v Jonskem morju, ki pripada Grčiji.

Poglej Starorimska civilizacija in Zakintos

Zaostrog

Zaostrog je naselje in manjše pristanišče, ki upravno spada pod občino Gradac; le-ta pa spada pod Splitsko-dalmatinsko županijo.

Poglej Starorimska civilizacija in Zaostrog

Zaton, Šibenik

Zaton je naselje z manjšim pristaniščeem v Šibeniško-kninski županiji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Zaton, Šibenik

Zaton, Nin

Zaton je naselje z manjšim pristaniščem v Zadrski županiji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Zaton, Nin

Zürich

Zürich (nemško Zürich, lokalno narečno-zürichdeutsch: Züri, italijansko Zurigo, retoromansko Turitg; francosko Zurich) je največje mesto v Švici (mesto-občina ima okoli 422.000 prebivalcev - 2020) in glavno mesto švicarskega kantona Zürich z več kot 1,5 milijona prebivalcev.

Poglej Starorimska civilizacija in Zürich

Zelena mušnica

| name.

Poglej Starorimska civilizacija in Zelena mušnica

Zgodovina Armenije

Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Armenije

Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Francije

Zgodovina geografije

Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina geografije

Zgodovina Italije

Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Italije

Zgodovina Kitajske

Zgodovina Kitajske raziskuje pretekla dogajanja na območju današnje Ljudske republike Kitajske in v njeni neposredni bližini od prazgodovine do danes.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Kitajske

Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Makedoncev se močno navezuje na zgodovino ozemlja celotne Makedonske regije.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Makedoncev

Zgodovina Pariza

Zgodovina Pariza se prične že v 4.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Pariza

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Slovenije

Zgodovina Tunizije

Zgodovina Tunizije obravnava dogajanja v času na prostoru današnje države Tunizije.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Tunizije

Zgodovina Velike Britanije

Zgodovina Britanije je bila do nekaj sto let nazaj polna spopadov in tekmovanja med različnimi nacionalnimi državami na otoku Velika Britanija.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Velike Britanije

Zgodovina Združenega kraljestva

Združeno kraljestvo je ime, ki je danes v splošni rabi za oznako države, ki leži na Britanskem otočju, vendar dolga zgodovina te države pojasnjuje, da so se na tem ozemlju vrstile razne upravne enote, praviloma države, in sicer.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgodovina Združenega kraljestva

Zgornja Korena

Zgornja Korena je naselje v Občini Duplek.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgornja Korena

Zgornje Bitnje

Zgornje Bitnje so naselje z okoli 1.600 prebivalci v Mestni občini Kranj.

Poglej Starorimska civilizacija in Zgornje Bitnje

Zidani Most

Zídani Móst je razpotegnjeno naselje z dobrimi 200 prebivalci v Občini Laško v soteski ob izlivu reke Savinje v Savo.

Poglej Starorimska civilizacija in Zidani Most

Zlarin

Zlarin-lega otoka Zlarin je otok v Srednji Dalmaciji (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Zlarin

Zlarin (naselje)

Zlarin je naselje z manjšim pristaniščem na severno-dalmatinskem otoku Zlarinu (Hrvaška), ki upravno spada pod mesto Šibenik Šibeniško-kninske županije.

Poglej Starorimska civilizacija in Zlarin (naselje)

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Starorimska civilizacija in Zlata horda

Zrcalo

Zrcalo Zrcálo je optični element, ki odbija svetlobo.

Poglej Starorimska civilizacija in Zrcalo

Zverinac

Zverinac-lega otoka Zverinac je otok v Zadarskem arhipelagu (Hrvaška).

Poglej Starorimska civilizacija in Zverinac

1. julij

Poglej Starorimska civilizacija in 1. julij

100 pr. n. št.

100 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 100 pr. n. št.

106 pr. n. št.

106 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 106 pr. n. št.

127

127 (CXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Starorimska civilizacija in 127

129

129 (CXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 129

140. pr. n. št.

140.

Poglej Starorimska civilizacija in 140. pr. n. št.

17. november

17.

Poglej Starorimska civilizacija in 17. november

18

18 (XVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Starorimska civilizacija in 18

18. avgust

18.

Poglej Starorimska civilizacija in 18. avgust

199

199 (CXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 199

21. marec

21.

Poglej Starorimska civilizacija in 21. marec

22. junij

22.

Poglej Starorimska civilizacija in 22. junij

227 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 270. pr. n. št. 260. pr. n. št. 250. pr. n. št. 240. pr. n. št. 230. pr. n. št. - 220. pr. n. št. - 210. pr. n. št. 200. pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 227 pr. n. št.

23

23 (XXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 23

23. avgust

23.

Poglej Starorimska civilizacija in 23. avgust

266 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. - 250. pr. n. št. 240. pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 266 pr. n. št.

270 pr. n. št.

Stoletja: 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. - 2. stoletje pr. n. št. Desetletja: 320. pr. n. št. 310. pr. n. št. 300. pr. n. št. 290. pr. n. št. 280. pr. n. št. - 270. pr. n. št. - 260. pr. n. št. 250. pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 270 pr. n. št.

272 pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 272 pr. n. št.

275 pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 275 pr. n. št.

279 pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 279 pr. n. št.

29

29 (XXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Starorimska civilizacija in 29

3. avgust

Poglej Starorimska civilizacija in 3. avgust

30

30 (XXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Starorimska civilizacija in 30

30. julij

30.

Poglej Starorimska civilizacija in 30. julij

310 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 360. pr. n. št. 350. pr. n. št. 340. pr. n. št. 330. pr. n. št. 320. pr. n. št. - 310. pr. n. št. - 300. pr. n. št. 290. pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 310 pr. n. št.

387

387 (CCCLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 387

391 pr. n. št.

Stoletja: 5. stoletje pr. n. št. - 4. stoletje pr. n. št. - 3. stoletje pr. n. št. Desetletja: 440. pr. n. št. 430. pr. n. št. 420. pr. n. št. 410. pr. n. št. 400. pr. n. št. - 390. pr. n. št. - 380. pr. n. št. 370. pr. n. št.

Poglej Starorimska civilizacija in 391 pr. n. št.

394

394 (CCCXCIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Starorimska civilizacija in 394

40

40 (XL) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 40

43

43 (XLIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Starorimska civilizacija in 43

43 pr. n. št.

43 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 43 pr. n. št.

48

48 (XLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 48

490

490 (CDXC) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 490

524

524 (DXXIV) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 524

585

585 (DLXXXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 585

6

6 (VI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 6

6. oktober

Poglej Starorimska civilizacija in 6. oktober

65

65 (LXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Starorimska civilizacija in 65

66 pr. n. št.

66 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 66 pr. n. št.

67 pr. n. št.

67 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 67 pr. n. št.

68 pr. n. št.

68 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 68 pr. n. št.

7

7 (VII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Starorimska civilizacija in 7

70

70 (LXX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 70

74 pr. n. št.

74 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 74 pr. n. št.

78 pr. n. št.

78 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 78 pr. n. št.

86 pr. n. št.

86 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 86 pr. n. št.

9. avgust

Poglej Starorimska civilizacija in 9. avgust

9. junij

Poglej Starorimska civilizacija in 9. junij

90

90 (XC) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Starorimska civilizacija in 90

95 pr. n. št.

95 pr.

Poglej Starorimska civilizacija in 95 pr. n. št.

98

98 (XCVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.

Poglej Starorimska civilizacija in 98

Prav tako znan kot Rimljani, Rimska doba, Stari Rim, Stari Rimljani.

, Auxerre, Avče, Avguštin iz Hipona, Azovsko morje, Šćedro, Šempeter v Savinjski dolini, Šentrupert, Ševnica, Šipan, Širje, Škocjan, Divača, Škoti, Šmarata, Šmarna gora, Šmartno na Pohorju, Šmartno ob Paki, Šmihel pod Nanosom, Šolta, Šotor, Španija, Štrekljevec, İzmir (provinca), Žajbelj, Žalostinka, Ženeva, Živo srebro, Žman, Čeče, Češka (zgodovinska dežela), Čedad, Čemaž, Čentur, Červar–Porat, Česen, Čevelj (dolžinska mera), Čiovo, Črni graben, Črni Kal, Črnomelj, Črnuče, Baalbek, Bašelj, Baška, Baška Voda, Babno Polje, Bad Kleinkirchheim, Bakar, Bakarac, Bale, Balista, Bayonne, Bazilika (razločitev), Bazilikata, Belle-Île, Belluno, Belokranjski muzej, Benečija, Benedikt, Beocija, Berberi, Betina, Beton, Biblos, Bilecik (provinca), Bilje, Miren - Kostanjevica, Bioluminiscenca, Bischofshofen, Bitka pri Kanah, Bitola, Bizeljsko, Bizerte, Blato, Korčula, Bločice, Božava, Bodensko jezero, Boetij, Boji, Bojni razpored rimske vojske, Bojtina, Bol, Hrvaška, Bordeaux, Bosna in Hercegovina, Bosra, Brač, Bratonci, Brege, Bretanja, Brezje pri Kumpolju, Briščiki, Brignoles, Brioni, Brodi, Brokoli, Brtonigla, Bruselj, Budimpešta, Buje, Istra, Bukolika, Burgundija, Cagliari, Cambridge, Canosa di Puglia, Carcassonne, Cardiff, Carrarski marmor, Caska, Cavtat, Celje, Cerkev Marijinega vnebovzetja, Gospa Sveta, Cerkev S. Maria d'Aracoeli, Rim, Cerkev sv. Maksimilijana, Celje, Cerknica, Cerkno, Cerkveni učitelji, Cesta, Cestni prevoz, Cezarjeva šifra, Citrona, Cornwall, Corvus (naprava), Cremona (pokrajina), Crveni Otok (Sveti Andrija), Dačani, Dalmati, Damask, Dante Alighieri, Dardanci, Davorin, Dekameron, Dekani, Diana (ime), Diktator, Dioniz, Diplomatika, Doberdob, Dobova, Dobrnič, Dokimijski beli marmor, Dokleati, Dol, Stari Grad, Dolenjski muzej, Dolina Aoste, Dolina Glinščice, Dolnji Zemon, Donačka gora, Donava, Dražgoše, Dragomelj, Dragotin Dežman, Dragove, Dramatika, Dravlje, Drešinja vas, Drnovo, Druga punska vojna, Dušica Kunaver, Dubrovniška republika, Dugi otok, Dura-Europos, Dvanajstiški številski sistem, Egejsko morje, Eksarhati na Apeninskem polotoku, Elam, Elba, Emilija - Romanja, Emona, Emona (razločitev), Epidaver, Epifanij Paviljski, Epitaf, Ereškigal, Etruščani, Etruščanska mitologija, Evgenij, Evgenika, Fašizem, Fažana, Faliskijščina, Faros, Hvar, Feder, Feltre, Fenicija, Florjan (ime), Foederati, Foix, Formin, Fortunat, Francija, Frankolovo, Fréjus, Friderik II. Hohenstaufen, Fulgencij iz Ruspe, Furlanija, Furlanija - Julijska krajina, Gabes, Gafsa, Gaj Julij Cezar, Gaj Sempronij Grakh, Galeja, Galicija (Španija), Galilejsko jezero, Gard, Garda, Geografija, Glagolica, Glasgow, Globodol, Gnosticizem, Godič, Golansko višavje, Golf, Gorčica, Gorišnica, Gornja Radgona, Gospa Sveta, Gosposvetsko polje, Gostilna, Gotica, Grad Ostrovica, Gradac, Gradac, Gradišče, Granada, Grasse, Griže, Žalec, Groblje pri Prekopi, Grohote, Groteska, Habeas corpus, Hadrijan, Haloze, Hama, Harran, Heidelberg, Henryk Sienkiewicz, Heraclea Lyncestis, Hieroglif, Histri, Horacij, Horovo oko, Hrastnik, Hrušica (planota), Huni, Hvar, Hvar, Ignac, Igrane, Imperator, Imperij, Ingver, Isernia (pokrajina), Istra, Istrska županija, Istrska kuhinja, Italija, Italijanski kralji, Italski jeziki, Izrael, Jajčevec, Janez Marolt, Janjina, Japodi, Jeklo, Jelsa, Jemen, Jeruzalem, Ljutomer, Judje, Jurandvor, Kairouan, Kalabrija, Kampanija, Kanal, Kanal ob Soči, Kanfanar, Karikatura, Karlobag, Karni, Karnijske Alpe, Kasiodor, Katoliška dežela Abruci-Molize, Katoliška dežela Kampanija, Katoliška dežela Triveneto, Kemično orožje, Kemija, Kir II., Klasika, Klemen, Kočija, Košljun, Koštabona, Kožbana, Koledovanje, Koločep, Komunizem, Konrad Peutinger, Konservatorska palača, Rim, Koper, Korčula, Kos (otok), Krajinski park Goričko, Krajinsko slikarstvo, Kralj Artur, Kraljevica, Kranj, Krapinske toplice, Krapinske Toplice, Kras (razločitev), Krasnica (Vanga), Krščanstvo, Krf, Krk, Krk (mesto), Krmin, Krnski grad, Kupinovik, Kvarner, La Turbie, Labin, Laeti, Laporje, Slovenska Bistrica, Lastovo, Latenska kultura, Latinci, Latinica, Latvijci, Le Mans, Legenda, Leonardo da Vinci, Libanonska cedra, Ligurija, Limes, Limes Arabicus, Linz, Lipik, Lipnica, Avstrija, Livija, Livorno (pokrajina), Ljubelj, Ljubljana, Ljubljanica, Ljubljansko barje, Lodi (pokrajina), Logatec, Loiret (departma), Lok (arhitektura), Loke, Nova Gorica, London, Lonec majarona, Lopud, Lopud (naselje), Lovrenc na Dravskem polju, Lozana, Luciano, Lukoran, Lukrecij, Lyon, Madžarska, Magdalenska gora, Magični kvadrat, Mali Brion, Malta, Manjša renesančna gibanja, Marcus Antistius Labeo, Marcus Pacuvius, Mark Antonij, Mark Licinij Kras, Mark Tulij Cicero, Marke, Marmor, Mars (mitologija), Martin iz Toursa, Masinisa, Mavri, Meč, Mecen, Medvode, Merag, Mesinski preliv, Mestna hiša, Mezi, Miholašćica, Miklavž na Dravskem polju, Mikrobiologija, Milja, Minerva (božanstvo), Mitologija, Mitridat VI. Pontski, Mljet, Močvirje, Mošeja Omajadov, Molize, Molunat, Monza in Brianza (pokrajina), Moralia (Plutarh), Mornariška pehota, Morski psi, Most, Mozaik, Mozela, Mrtva mesta, Mrtvo morje, Muline, Muzej, Nabrežina, Nadlesk, Narbonne, Narodni muzej Slovenije, Narona, Navadna pegatka, Navadna pesa, Navadni koper, Navadni oreh, Navadni pav, Navadni polh, Nečujam, Neretva, Neufchâteau, Vosges, Neviđane, Neviodunum, Niccolò Machiavelli, Noč, Noriško kraljestvo, Noriki (ljudstvo), Norma (opera), Nova Cerkev, Novalja, Novara, Novigrad, Istra, Novo leto, Novo mesto, Numerologija, O Božjem mestu, O povodnem možu (Majciger), Občina Šmarje pri Jelšah, Občina Kostel, Občina Lenart, Občina Rogaška Slatina, Občina Sežana, Občina Slovenske Konjice, Občina Videm, Oblegovalni oven, Oboa, Obrat, Benedikt, Odojek, Ogamska pisava, Olib, Oljčno olje, Oljenka, Omiš, Omišalj, Orebić, Orgija, Orgle, Oria, Italija, Oskijščina, Osor, Osp, Oswald Spengler, Otovec, Pašman, Pašman (mesto), Pad, Padna, Pag, Pakoštane, Palača kapitolskega muzeja, Palača Pitteri, Trst, Palmira, Pan, Papež Leon XII., Papež Martin V., Parabola (literatura), Pariz, Partini, Patron, Pešta, Pelješac, Pentapolis (razločitev), Perugia (pokrajina), Pescara (pokrajina), Piran, Piranski zaliv, Plavt, Plebiscit, Plenitev Rima, Plinij mlajši, Plinij starejši, Plomin, Plotin, Pobrežje, Maribor, Podaca, Podljubelj, Podpeč, Brezovica, Podpeč, Koper, Poitalijančevanje, Poitou-Charentes, Pokrajina Ascoli Piceno, Pokrajina Trst, Polhov Gradec, Polibij, Polzela, Pomaranča, Pomeni imen asteroidov: 1001–1500, Pomeni imen asteroidov: 1–500, Pompeji (razločitev), Poncij Pilat, Poreč, Porto, Portorož, Portugalska, Posavski muzej Brežice, Povlja, Pozavna, Prato (pokrajina), Predel, Predor, Preko, Prem, Premantura, Priap, Primož (ime), Privlaka, Prokl, Proletariat, Prva punska vojna, Ptuj, Pučišća, Publij Kornelij Scipion Afričan, Publij Ovidij Naso, Punske vojne, Pust, Raša, Istrska županija, Rab, Rakitna, Ravena (pokrajina), Regensburg, Reims, Reka, Hrvaška, Rižana (reka), Rieti (pokrajina), Rim, Rimljani (razločitev), Rimska cesta, Rimska konjenica, Rimska republika, Rimska vojna mornarica, Rimska vojska, Rimski koledar, Rimski lonec, Rimsko cesarstvo, Rimsko kraljestvo, Rimskokatoliška cerkev v Sloveniji, Rodoslovje, Rogač, Šolta, Rokoborba, Roma (pokrajina), Romanika, Romanizacija, Rovigo (pokrajina), Rt Roca, Sahara, Salernska šola zdravstva, Samarijani, Santorini, Saraceni, Sarajevo, Sardinija (dežela), Saturnalije, Savudrija, Sečoveljske soline, Sečovlje, Segestani, Segovia, Senj, Senovo, Sergej, Severno morje, Severnojadranski Veneti, Seznam arheoloških najdišč v Sloveniji, Seznam latinskih izrekov, Seznam latinskih zemljepisnih imen v Sloveniji, Seznam rimskih dramatikov, Seznam rimskih pesnikov, Seznam rimskih pisateljev, Seznam rimskih vladarjev, Seznam rimskih vojskovodij, Seznam rimskih zgodovinarjev, Seznam starodavnih ljudstev, Sidon, Silba, Silij Italik, Simfonija št. 41 (Mozart), Sirakuze, Skorba, Skordiski, Slaščičarstvo, Slano, Slikarstvo, Slomškov trg, Maribor, Slovenci, Slovenska Istra, Smerdis, Sojenice, Sončna ura, Sonce, Sosigen, Sousse, Spodnja Hajdina, Spodnje Škofije, Srednjeveške komune v Italiji, Sredozemlje, Stari Grad, Hvar, Stari trg ob Kolpi, Starigrad, Staro mesto, Trst, Stobi, Stolnica svetega Nikolaja, Ljubljana, Stolp, Ston, Strahomer, Strasbourg, Strunjanske soline, Stubičke toplice, Studenice, Subokrini, Sueški prekop, Sula, Sustipanac, Sveta pomlad, Sveti Boštjan, Sveti Florjan, Sveti Jurij, Sveti Just, Trst, Sveti Pavel, Sveti Petar (otok), Sveti Peter v Lesu, Teurnia, Tabula Peutingeriana, Talčji Vrh, Tank, Taranto (pokrajina), Tavriski, Tempelj, Terme Dobrna, Terni (pokrajina), Terorizem, Tiberij, Tiberij Sempronij Grakh, Timava, Tinjan, Tit Livij, Tolmeč, Tolminski muzej, Torino, Toskana, Tovarnele, Tozeur, Trajan, Tržič, Trdnjava Bovške Kluže, Trebnje, Tremitsko otočje, Triera, Tripoli, Libanon, Trobenta, Trogir, Tropaeum Alpinum, Trpanj, Trst, Trstenke, Tuba, Tunis, Tunizija, Turčija, Ugljan, Ugljan (naselje), Umbrija, Una, Unec, Ura, Ustrine, Vaduz, Valencija, Valladolid, Valletta, Valtura, Vandalizem, Vatel, Vela Luka, Vela Palagruža, Veli Iž, Veli Rat, Velika kopriva, Veliki Brion, Veliki trg, Trst, Venera (mitologija), Veteran, Viadukt, Vicenza, Villa rustica, Villefranche-de-Rouergue, Villeurbanne, Vinkuran, Vinorodni okoliš Haloze, Vis, Vitanje, Viterbo (pokrajina), Vitraj, Vladar (Machiavelli), Vlahi, Vojnik, Vojvodski prestol, Vrbanj, Vrsar, Vrtnica, Wales, Zadar, Zahodna Evropa, Zahodni svet, Zakintos, Zaostrog, Zaton, Šibenik, Zaton, Nin, Zürich, Zelena mušnica, Zgodovina Armenije, Zgodovina Francije, Zgodovina geografije, Zgodovina Italije, Zgodovina Kitajske, Zgodovina Makedoncev, Zgodovina Pariza, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Tunizije, Zgodovina Velike Britanije, Zgodovina Združenega kraljestva, Zgornja Korena, Zgornje Bitnje, Zidani Most, Zlarin, Zlarin (naselje), Zlata horda, Zrcalo, Zverinac, 1. julij, 100 pr. n. št., 106 pr. n. št., 127, 129, 140. pr. n. št., 17. november, 18, 18. avgust, 199, 21. marec, 22. junij, 227 pr. n. št., 23, 23. avgust, 266 pr. n. št., 270 pr. n. št., 272 pr. n. št., 275 pr. n. št., 279 pr. n. št., 29, 3. avgust, 30, 30. julij, 310 pr. n. št., 387, 391 pr. n. št., 394, 40, 43, 43 pr. n. št., 48, 490, 524, 585, 6, 6. oktober, 65, 66 pr. n. št., 67 pr. n. št., 68 pr. n. št., 7, 70, 74 pr. n. št., 78 pr. n. št., 86 pr. n. št., 9. avgust, 9. junij, 90, 95 pr. n. št., 98.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti

Jeziki

Starorimska civilizacija

Kazalo