Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Rimsko cesarstvo vs. Starorimska civilizacija

Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki. Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Podobnosti med Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija še 68 stvari v skupni (v Unijapedija): Aleksandrija, Apeninski polotok, Bizanc, Bizantinsko cesarstvo, Denarij, Dioklecijan, Donava, Evropa, Gaj Avgust Oktavijan, Gaj Julij Cezar, Galija, Germani, Insula (zgradba), Italski jeziki, Jezik (sredstvo sporazumevanja), Jupiter (mitologija), Justinijan I., Justinijanov zakonik, Karakala, Kolosej, Konstantin I. Veliki, Krščanstvo, Kupola, Latinščina, Ljudska latinščina, Lok (arhitektura), Lyon, Mark Tulij Cicero, Marmor, Milanski edikt, ..., Mozaik, Neron, Odeon (zgradba), Odoaker, Oglej, Panteon, Rim, Papirus, Pergament, Plutarh, Pont du Gard, Pontifex maximus, Principat, Ravena, Ren, Renesansa, Rimska arhitektura, Rimska cesta, Rimska legija, Rimska republika, Rimska vila, Rimske terme, Rimski akvadukt, Rimski amfiteater, Rimski beton, Rimski most, Rimski senat, Rimsko državljanstvo, Rimsko pravo, Romanski jeziki, Romul Avgust, Rona, Sesterc, Severska dinastija, Srednji vek, Sredozemlje, Teodozij I., Vitruvij, Zahodno Rimsko cesarstvo. Razširi indeks (38 več) »

Aleksandrija

Aleksandríja (arabsko الإسكندري, Iskenderia) je mesto in glavno morsko pristanišče v Egiptu ob Sredozemskem morju.

Aleksandrija in Rimsko cesarstvo · Aleksandrija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Apeninski polotok

Satelitska slika polotoka Apeninski polotok, včasih tudi Italijanski polotok (italijansko: Penisola italiana ali Penisola appenninica) je eden od največjih polotokov v Evropi, ki se razteza vse od doline reke Pad navzdol in je dolg okoli 1000 km.

Apeninski polotok in Rimsko cesarstvo · Apeninski polotok in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Bizanc

thumb Bizanc (grško: Βυζάντιον, latinsko: Bizantium), antično grško mesto, ki so ga na južnem vhodu v Bosporsko ožino leta 667 pred n. št.

Bizanc in Rimsko cesarstvo · Bizanc in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Bizantinsko cesarstvo

Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.

Bizantinsko cesarstvo in Rimsko cesarstvo · Bizantinsko cesarstvo in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Denarij

Gornja vrsta od leve na desno: Rimska republika (157 pr. n. št.), Vespazijan (73 n. št.), Mark Avrelij (161 n. št.), Septimij Sever (194 n. št.) Spodnja vrsta od leve na desno: Karakala (199 n. št.), Julija Domna (200 n. št.), Elagabal (219 n. št.), Maksimin Tračan (236 n. št.) Denarij (latinsko, mn.), majhen rimski srebrn kovanec, ki so ga začeli kovati med drugo punsko vojno leta 211 pr.

Denarij in Rimsko cesarstvo · Denarij in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Dioklecijan

Dioklecijan (latinsko), rimski cesar med letoma 284 in 305, * okoli 245, Dalmacija;, † 311, Split.

Dioklecijan in Rimsko cesarstvo · Dioklecijan in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Donava

Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.

Donava in Rimsko cesarstvo · Donava in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Evropa

Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.

Evropa in Rimsko cesarstvo · Evropa in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Gaj Avgust Oktavijan

Gáj Avgúst Oktaviján, rimski politik in prvi rimski cesar, * 63 pr. n. št., † 14 n. št. Svojo kariero je pričel z rojstnim imenom Gaj Oktavij pod pokroviteljstvom svojega prastrica Julija Cezarja, ki je Oktavija posinovil pod imenom Oktavijan.

Gaj Avgust Oktavijan in Rimsko cesarstvo · Gaj Avgust Oktavijan in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Gaj Julij Cezar

Gaj Julij Cezar (latinsko Caius Iulius Caesar, rimski politik, zgodovinar, govornik in vojskovodja, * 13. julij 100 pr. n. št., Rim, † 15. marec 44 pr. n. št., Rim; po posmrtni deifikaciji je bil imenu dodan naslov divus (bog), zato so epigrafski napisi bodisi C•IVLIVS•C•F•CAESAR kot tudi DIVVS IVLIVS (bog Julij). Odigral je pomembno vlogo pri preureditvi oslabljene Rimske republike v Rimsko cesarstvo.

Gaj Julij Cezar in Rimsko cesarstvo · Gaj Julij Cezar in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Galija in Rimsko cesarstvo · Galija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Germani in Rimsko cesarstvo · Germani in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Insula (zgradba)

V rimski arhitekturi je bila insula ('otok', množina insulae) nekakšna stanovanjska stavba, v kateri je živela večina mestnega prebivalstva antičnega Rima, vključno z navadnimi ljudmi nižjega ali srednjega razreda (plebs) in vsi, razen najbogatejših iz zgornjega srednjega razreda (equites).

Insula (zgradba) in Rimsko cesarstvo · Insula (zgradba) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Italski jeziki

Italski jeziki so skupina indoevropskih jezikov.

Italski jeziki in Rimsko cesarstvo · Italski jeziki in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Jezik (sredstvo sporazumevanja)

Jêzik je temeljno sredstvo sporazumevanja; to je večinoma besedni jezik, ki ga dopolnjujejo nebesedni jeziki.

Jezik (sredstvo sporazumevanja) in Rimsko cesarstvo · Jezik (sredstvo sporazumevanja) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Jupiter (mitologija)

Bronasti kip Jupitra iz regije Treviso Jupiter je v rimski mitologiji bog neba in grmenja, vrhovni bog rimskega panteona, zasedal je isto mesto kot Zevs v grški.

Jupiter (mitologija) in Rimsko cesarstvo · Jupiter (mitologija) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Justinijan I.

Flavius Petrus Sabbatius Justinianus ali Justinjian I., imenovan tudi »Veliki«, vzhodnorimski cesar, * 482, Tauresium, danes Justiniana Prima pri Leskovcu, † 14. november 565, Konstantinopel (danes Carigrad).

Justinijan I. in Rimsko cesarstvo · Justinijan I. in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Justinijanov zakonik

Ravenni Justinjanov zakonik (tudi Justinjanov kodeks) je izraz za zbirko zakonov, ki jih je zbral bizantinski cesar Justinjan.

Justinijanov zakonik in Rimsko cesarstvo · Justinijanov zakonik in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Karakala

Karakala (latinsko) je bil rimski cesar, ki je vladal v letih 197-217, * 4. april 188, Lugdunum, Lugdunska Galija, † 8. april 217, Harran, Sirija.

Karakala in Rimsko cesarstvo · Karakala in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Kolosej

Kolosêj, prvotno Flávijski amfiteáter (ali), je velikanski amfiteater sredi mesta Rim.

Kolosej in Rimsko cesarstvo · Kolosej in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Konstantin I. Veliki

Rimsko cesarstvo v času prve tetrarhije okrog leta 290. Konstantin I. (latinsko, grško), med zahodnimi kristjani znan tudi kot Konstantin Veliki, med vzhodnimi kristjani pa kot Sveti Konstantin, rimski cesar, ilirskega porekla (306-337), * 28. februar (verjetno) 272, Naissus, Gornja Mezija (današnji Niš, Srbija), † 22. maj 337, Nikomedija, Bitinija.

Konstantin I. Veliki in Rimsko cesarstvo · Konstantin I. Veliki in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Krščanstvo in Rimsko cesarstvo · Krščanstvo in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Kupola

Centralna kupola stolnice v Helsinkih Sv. Nikolaj na Alten Markt v Potsdamu Kupola (iz latinščine cupula) je sferična oblika svoda nad zgradbo, ki ima tloris kroga, kvadrata ali mnogokotnika.

Kupola in Rimsko cesarstvo · Kupola in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Latinščina

Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.

Latinščina in Rimsko cesarstvo · Latinščina in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Ljudska latinščina

Ljudska ali vulgarna latinščina (lat. vulgus - ljudstvo) je bil pogovorni jezik neizobraženega sloja v Italiji in provincah.

Ljudska latinščina in Rimsko cesarstvo · Ljudska latinščina in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Lok (arhitektura)

Deli arkade: 1. sklepnik, 2. obočni kamen, 3. zunanji lok, 4. steber, 5. notranji lok, 6. dvig, 7. premostitvena razdalja, 8. opornik Lok je v arhitekturi oziroma gradbeništvu usločen nosilni gradbeni element z dvema opornima mestoma - stebroma (slopoma), ki premošča razdaljo med njima in hkrati podpira težo.

Lok (arhitektura) in Rimsko cesarstvo · Lok (arhitektura) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Lyon

Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.

Lyon in Rimsko cesarstvo · Lyon in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Mark Tulij Cicero

Mark Tulij Cicero oz.

Mark Tulij Cicero in Rimsko cesarstvo · Mark Tulij Cicero in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Marmor

Marmor Mármor je gosta metamorfna kamnina, bele do svetlo sive barve.

Marmor in Rimsko cesarstvo · Marmor in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Milanski edikt

Konstantin I. Veliki, bron, 4. stoletje tetrarhij. Palača, ki jo je v glavnini zgradil Maksimijan, Dioklecijanov socesar, je predstavljala velik kompleks z mnogimi zgradbami, vrtovi, dvorišči, tako za javno kot za privatno življenje cesarja - za potrebe dvora, cesarjeve družine in državnega uradništva. Romarska medalja iz Metza, 1913 Milanski edikt je verski tolerančni edikt iz leta 313, ki je izenačil kristjane v Rimskem cesarstvu s pripadniki drugih verstev, kar je zanje pomenilo svobodo verovanja in poslednično prekinitev preganjanja.

Milanski edikt in Rimsko cesarstvo · Milanski edikt in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Mozaik

Emoni, današnji Ljubljani Mozaik (mosaico, museios) je umetniško delo ali podoba, sestavljena iz majhnih koščkov barvnega stekla, kamna, marmorja, opek, školjk ali drugih materialov.

Mozaik in Rimsko cesarstvo · Mozaik in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Neron

Lutius Domitius Ahenobarbus Nero Claudius Caesar, bolj znan kot Neron, * 15. december 37, † 9. junij 68, četrti in zadnji rimski cesar julijsko-klavdijske dinastije med letoma 54 in 68.

Neron in Rimsko cesarstvo · Neron in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Odeon (zgradba)

Odeon je ime za več antičnih grških in rimskih stavb, zgrajenih za glasbene predstave: pevske vaje, glasbene predstave, poezijo in podobno.

Odeon (zgradba) in Rimsko cesarstvo · Odeon (zgradba) in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Odoaker

Odoaker, tudi Odowakar ali Odovakar (latinsko, ali), je bil častnik rimske vojske, ki je po razpustitvi Zahodnega rimskega cesarstva leta 476 postal prvi kralj Italskega kraljestva (Rex Italiae), * okoli 433, † domnevno 15. marec 493, Ravena, Italsko kraljestvo.

Odoaker in Rimsko cesarstvo · Odoaker in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Oglej

Oglej (latinsko in italijansko Aquileia, furlansko Aquilee, vzhodno-furlansko Aquilea, staro-furlansko Olee/Olea; beneško-italijansko: Aquiłeja/Aquiłegia) je italijansko mesto v Furlaniji - Julijski krajini.

Oglej in Rimsko cesarstvo · Oglej in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Panteon, Rim

Panteon (latinsko Pantheum, iz grškega Πάνθειον Pantheion, ' vseh bogov') je nekdanji rimski tempelj, zdaj cerkev v Rimu, v Italiji, na mestu starejšega templja, ki ga je naročil Mark Agripa v času vladanja cesarja Avgusta (27. pr. n. št.). Dokončal ga je cesar Hadrijan in verjetno posvetil približno leta 126.

Panteon, Rim in Rimsko cesarstvo · Panteon, Rim in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Papirus

Del knjige mrtvih napisane na papirus Papirus je vrsta papirju podobnega materiala, narejen iz papirusnega trsa Cyperus papyrus, ki se prav tako imenuje papirus.

Papirus in Rimsko cesarstvo · Papirus in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Pergament

Zapis na pergamentu Pergament je nebarvana oguljena živalska koža, obdelana tako, da je primerna za pisanje.

Pergament in Rimsko cesarstvo · Pergament in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Plutarh

Plútarh (Méstrios Ploútarchos), starogrški zgodovinar, biograf, filozof in svečenik, * okoli 48, Haironeja v Beociji, † okoli 127, Delfi.

Plutarh in Rimsko cesarstvo · Plutarh in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Pont du Gard

Pont du Gard je starodavni rimski akvadukt, ki prečka reko Gardon v južni Franciji. Nahaja se v bližini mesta Vers-Pont-du-Gard, most je del Nîmes akvadukta, 50 kilometrov dolgega sistema, zgrajenega v prvem stoletju našega štetja za prevoz vode od izvira v kraju Uzès do rimske kolonije Nemausus (Nîmes). Zaradi neravnega terena med dvema točkama, je večinoma podzemnemu vodovodu sledila dolga, zavita pot, ki se imenuje po mostu čez sotesko reke Gardon. Pont du Gard je najvišji od vseh rimskih akvaduktov in skupaj z akvaduktom Segovia, eden izmed najbolje ohranjenih. Na seznam Unescove svetovne dediščine je bil dodan v letu 1985 zaradi svojega zgodovinskega pomena. Most ima tri nivoje lokov in stoji 48,8 m visoko. Celoten vodovod se na celotni dolžini spusti po višini le 17 m, medtem ko se je most spusti za samo 2,5 cm - naklonu samo 1 na 3000 - kar kaže na veliko natančnost, ki so jo bili rimski inženirji sposobni doseči samo z uporabo enostavne tehnologije. Vodovod je po ocenah zmogel prevesti 200.000 m3 vode na dan za vodnjake, kopališča in domove državljanov Nîmesa. Uporabljali so ga verjetno do 6. stoletja, nekateri odseki celo precej dlje, a je zaradi pomanjkanja vzdrževanja po 4. stoletju postal vse bolj zamašen z mineralnimi surovinami in odpadki, ki so sčasoma zamašili dotok vode. Po propadu rimskega imperija in neuporabe vodovoda, je Pont du Gard ostal večinoma nespremenjen, zaradi pomembne sekundarne funkcije, kot cestnega mostu. Stoletja so bili lokalni gospodarji in škofje odgovorni za njegovo vzdrževanje, v zameno za pravico do pobiranja cestnine za potnike, ki so ga uporabljali za prečkanje reke, čeprav so nekatere njegove kamne izropali. Velika škoda je bila povzročena na njem v 17. stoletju. Več pozornosti je pritegnil v 18. stoletju, ko je postal pomembna turistična destinacija. Med 18. in 21. stoletjem je doživel več prenov, ki so jih naročile lokalne oblasti in francoska država, ki so dosegle vrhunec leta 2000 z odprtjem novega centra za obiskovalce in odstranitvijo prometa in zgradb iz mostu in neposredne okolice. Danes je ena izmed najbolj priljubljenih francoskih turističnih znamenitosti, nanj so pozorni tudi književniki in umetniki.

Pont du Gard in Rimsko cesarstvo · Pont du Gard in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Pontifex maximus

Avgust kot ''pontifex maximus'' Pontifex maximus (slovensko vrhovni pontifik ali vrhovni svečenik) je bil v Starem Rimu visoki svečenik kolegija pontifikov (collegium pontificum) in hkrati najvišji svečenik v državi.

Pontifex maximus in Rimsko cesarstvo · Pontifex maximus in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Principat

Gaj Avgust Oktavijan, prvi rimski cesar v obdobju principata Principat je splošno uveljavljen naziv za državno ureditev, ki jo je v Rimskem cesarstvu vzpostavil prvi cesar Gaj Avgust Oktavijan (vladal 27 pr. n. št.-14 n. št.). Končal se je leta 284, ko je po krizi tretjega stoletja, v kateri so se na rimskem prestolu stalno menjavali cesarji uzurpatorji, ki so jih kar po vrsti samovoljno proglašali vojaki po celem cesarstvu, na rimski prestol prišel cesar Dioklecijan.

Principat in Rimsko cesarstvo · Principat in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Ravena

Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.

Ravena in Rimsko cesarstvo · Ravena in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Ren in Rimsko cesarstvo · Ren in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Renesansa

Renesansa je obdobje evropske zgodovine, ki pokriva razpon med 14.

Renesansa in Rimsko cesarstvo · Renesansa in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimska arhitektura

Rímska arhitektúra je sprejela zunanji jezik klasične grške arhitekture za namene starodavnih Rimljanov, vendar se je od grških stavb razlikovala in postala nov arhitekturni slog.

Rimska arhitektura in Rimsko cesarstvo · Rimska arhitektura in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimska cesta

Rimska cesta v Pompejih Rímske céste (lat. viae) so bile v antičnem Rimu magistrale, ki so vodile iz prestolnice.

Rimska cesta in Rimsko cesarstvo · Rimska cesta in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimska legija

Rimska legija je bila osnovna taktična enota rimske vojske.

Rimska legija in Rimsko cesarstvo · Rimska legija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimska republika

Rimska republika je bila oblika države v antičnem Rimu, ki je trajala od leta 509 pr.

Rimska republika in Rimsko cesarstvo · Rimska republika in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimska vila

Rimska vila je bila podeželska hiša s posestvom, zgrajena za višji razred v Rimski republiki in rimskem cesarstvu.

Rimska vila in Rimsko cesarstvo · Rimska vila in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimske terme

V antičnem Rimu so bile termae – terme (iz grškega θερμός thermos, 'vroče') in balneae (iz grškega βαλανεῖον balaneion) objekti za kopanje.

Rimske terme in Rimsko cesarstvo · Rimske terme in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimski akvadukt

Rimljani so po vsej svoji republiki in kasneje cesarstvu zgradili akvadukte (vodovode), da bi v mesta pripeljali vodo iz zunanjih virov.

Rimski akvadukt in Rimsko cesarstvo · Rimski akvadukt in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimski amfiteater

Rimski amfiteater je amfiteater - veliko, krožno ali ovalno prizorišče na prostem z dvignjenimi sedeži - ki so jih gradili stari Rimljani.

Rimski amfiteater in Rimsko cesarstvo · Rimski amfiteater in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimski beton

Panteon v Rimu, Italija, je primer rimske betonske konstrukcije Rimski beton, ki se imenuje tudi opus caementicium, je material uporabljen v gradbeništvu v času od pozne Rimske republike skozi celotno zgodovino Rimskega cesarstva.

Rimski beton in Rimsko cesarstvo · Rimski beton in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimski most

Rimski mostovi, so mostovi, ki so jih zgradili stari Rimljani in so bile prve velike in trajne mostne konstrukcije.

Rimski most in Rimsko cesarstvo · Rimski most in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimski senat

Zasedanje rimskega senata, freska iz 19. stoletja v palači Madama v Rimu Rimski senat, ena od najtrajnejših političnih institucij antičnega Rima.

Rimski senat in Rimsko cesarstvo · Rimski senat in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimsko državljanstvo

CIL'' VI.37045), na kateri je zapis o podelitvi rimskega državljanstva vojakom iz Hispanije za nagrado za njihovo službo v rimski konjenici Rimsko državljanstvo, privilegiran politični in pravni položaj, ki je bil omejen na določene sloje rimskega prebivalstva in je prinašal določene pravice in obveznosti.

Rimsko cesarstvo in Rimsko državljanstvo · Rimsko državljanstvo in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rimsko pravo

Digestae.''Gothofredus'', 1583 Rimsko pravo v historičnem pomenu pomeni pravo rimske družbe, ki se je v tisočletnem trajanju rimske države spreminjalo kot živ organizem.

Rimsko cesarstvo in Rimsko pravo · Rimsko pravo in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Romanski jeziki

Romanski jeziki so skupina jezikov v okviru indoevropske jezikovne družine.

Rimsko cesarstvo in Romanski jeziki · Romanski jeziki in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Romul Avgust

Romul Avgust, bolj znan kot Romul Avgustul, zadnji zahodnorimski cesar, * med 461 in 463, Ravena, † po letu 476 (živel naj bi še vsaj do leta 507), Castellum Lucullanum, Neapelj.

Rimsko cesarstvo in Romul Avgust · Romul Avgust in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Rona

Rona, tudi Rodan (antična R(h)odanus, francosko Rhône, okcitansko Ròse, provansalsko Rôno, alemansko Rhône/Rotten) je ena glavnih evropskih rek.

Rimsko cesarstvo in Rona · Rona in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Sesterc

Sesterc cesarja Galiena (253–268) Sesterc (latinsko ali samo) je bil rimski kovanec, ki se je sprva imenoval semis-tertius – poltretji, ker je bil vreden 2 ½ asa.

Rimsko cesarstvo in Sesterc · Sesterc in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Severska dinastija

Severska dinastija ali Severi, rimska cesarska dinastija, ki je vladala od leta 193 do 235 našega štetja.

Rimsko cesarstvo in Severska dinastija · Severska dinastija in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Srednji vek

Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.

Rimsko cesarstvo in Srednji vek · Srednji vek in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Sredozemlje

Satelitska slika Sredozémlje ali Mediterán (etimološko sredi zemlje) je ime velike regije okrog Sredozemskega morja in tudi skupno ime za dežele okrog njega.

Rimsko cesarstvo in Sredozemlje · Sredozemlje in Starorimska civilizacija · Poglej več »

Teodozij I.

Teodozij I. Veliki (tudi Flavij Teodozij) vzhodnorimski cesar, * 346, Cauca, Španija, † 17. januar 395, Milano.

Rimsko cesarstvo in Teodozij I. · Starorimska civilizacija in Teodozij I. · Poglej več »

Vitruvij

Vitruvij, Marcus Vitruvius Pollio, rojen 80 do 70 let pr.

Rimsko cesarstvo in Vitruvij · Starorimska civilizacija in Vitruvij · Poglej več »

Zahodno Rimsko cesarstvo

Za Zahodno Rimsko cesarstvo v histiografiji prištevamo zahodne province Rimskega cesarstva, ki so bile v katerem koli času vodene s strani posebnega samostojnega cesarskega dvora, ter enake ali vsaj nominalno podrejene vzhodnemu delu cesarstva.

Rimsko cesarstvo in Zahodno Rimsko cesarstvo · Starorimska civilizacija in Zahodno Rimsko cesarstvo · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija

Rimsko cesarstvo 486 odnose, medtem ko je Starorimska civilizacija 154. Saj imajo skupno 68, indeks Jaccard je 10.62% = 68 / (486 + 154).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Rimsko cesarstvo in Starorimska civilizacija. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: