Podobnosti med Abeceda in Glagolica
Abeceda in Glagolica še 56 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfa, Đ, Beloruščina, Beta, Cirilica, Delta, Epsilon, Fi, Gama, Grška abeceda, Jota (črka), Ksi, Lambda, Latinica, Makedonščina, Omega, Omikron, Ro, Ruščina, Sigma, Srbščina, Stara cerkvena slovanščina, Tau, Theta, Ukrajinščina, К, П, О, А, Н, ..., Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Ю, М, И, Ж, З, Б, В, Ђ, Г, Д, Е, Ћ, Л. Razširi indeks (26 več) »
Alfa
Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.
Abeceda in Alfa · Alfa in Glagolica ·
Đ
desno Đ je črka (ustrezna mala črka je đ), ki se pojavlja v abecedah naslednjih jezikov: srbohrvaščina (in seveda vse njene različice: bošnjaščina, hrvaščina, srbščina), vietnamščina, severna samščina.
Abeceda in Đ · Glagolica in Đ ·
Beloruščina
Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.
Abeceda in Beloruščina · Beloruščina in Glagolica ·
Beta
Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.
Abeceda in Beta · Beta in Glagolica ·
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Abeceda in Cirilica · Cirilica in Glagolica ·
Delta
Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.
Abeceda in Delta · Delta in Glagolica ·
Epsilon
Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.
Abeceda in Epsilon · Epsilon in Glagolica ·
Fi
Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.
Abeceda in Fi · Fi in Glagolica ·
Gama
Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.
Abeceda in Gama · Gama in Glagolica ·
Grška abeceda
Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.
Abeceda in Grška abeceda · Glagolica in Grška abeceda ·
Jota (črka)
Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.
Abeceda in Jota (črka) · Glagolica in Jota (črka) ·
Ksi
Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.
Abeceda in Ksi · Glagolica in Ksi ·
Lambda
Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.
Abeceda in Lambda · Glagolica in Lambda ·
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Abeceda in Latinica · Glagolica in Latinica ·
Makedonščina
Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).
Abeceda in Makedonščina · Glagolica in Makedonščina ·
Omega
Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.
Abeceda in Omega · Glagolica in Omega ·
Omikron
Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.
Abeceda in Omikron · Glagolica in Omikron ·
Ro
Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.
Abeceda in Ro · Glagolica in Ro ·
Ruščina
Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.
Abeceda in Ruščina · Glagolica in Ruščina ·
Sigma
Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.
Abeceda in Sigma · Glagolica in Sigma ·
Srbščina
Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.
Abeceda in Srbščina · Glagolica in Srbščina ·
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Abeceda in Stara cerkvena slovanščina · Glagolica in Stara cerkvena slovanščina ·
Tau
Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.
Abeceda in Tau · Glagolica in Tau ·
Theta
Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.
Abeceda in Theta · Glagolica in Theta ·
Ukrajinščina
Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.
Abeceda in Ukrajinščina · Glagolica in Ukrajinščina ·
К
К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.
Abeceda in К · Glagolica in К ·
П
П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.
Abeceda in П · Glagolica in П ·
О
О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.
Abeceda in О · Glagolica in О ·
А
А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).
Abeceda in А · Glagolica in А ·
Н
Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).
Abeceda in Н · Glagolica in Н ·
Р
Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.
Abeceda in Р · Glagolica in Р ·
С
С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.
Abeceda in С · Glagolica in С ·
Т
Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.
Abeceda in Т · Glagolica in Т ·
У
У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.
Abeceda in У · Glagolica in У ·
Ф
Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.
Abeceda in Ф · Glagolica in Ф ·
Х
Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.
Abeceda in Х · Glagolica in Х ·
Ц
Ц je cirilska črka nejasnega izvora.
Abeceda in Ц · Glagolica in Ц ·
Ч
Ч je cirilska črka nejasnega izvora.
Abeceda in Ч · Glagolica in Ч ·
Ш
Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.
Abeceda in Ш · Glagolica in Ш ·
Щ
Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.
Abeceda in Щ · Glagolica in Щ ·
Ъ
Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.
Abeceda in Ъ · Glagolica in Ъ ·
Ы
Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.
Abeceda in Ы · Glagolica in Ы ·
Ь
Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.
Abeceda in Ь · Glagolica in Ь ·
Ю
Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).
Abeceda in Ю · Glagolica in Ю ·
М
М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.
Abeceda in М · Glagolica in М ·
И
И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).
Abeceda in И · Glagolica in И ·
Ж
Ж je cirilska črka.
Abeceda in Ж · Glagolica in Ж ·
З
З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.
Abeceda in З · Glagolica in З ·
Б
Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Abeceda in Б · Glagolica in Б ·
В
В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.
Abeceda in В · Glagolica in В ·
Ђ
Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Abeceda in Ђ · Glagolica in Ђ ·
Г
Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.
Abeceda in Г · Glagolica in Г ·
Д
Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.
Abeceda in Д · Glagolica in Д ·
Е
Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.
Abeceda in Е · Glagolica in Е ·
Ћ
Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.
Abeceda in Ћ · Glagolica in Ћ ·
Л
Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Abeceda in Glagolica imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Abeceda in Glagolica
Primerjava med Abeceda in Glagolica
Abeceda 174 odnose, medtem ko je Glagolica 131. Saj imajo skupno 56, indeks Jaccard je 18.36% = 56 / (174 + 131).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Abeceda in Glagolica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: