Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Namesti
Hitreje kot brskalnik!
 

Abeceda in Glagolica

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Abeceda in Glagolica

Abeceda vs. Glagolica

Abecéda je pogosta vrsta sistema pisanja govora, v katerem vsak glas predstavlja svoj simbol (vendar nekateri simboli lahko predstavljajo več različnih glasov). Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.

Podobnosti med Abeceda in Glagolica

Abeceda in Glagolica še 56 stvari v skupni (v Unijapedija): Alfa, Đ, Beloruščina, Beta, Cirilica, Delta, Epsilon, Fi, Gama, Grška abeceda, Jota (črka), Ksi, Lambda, Latinica, Makedonščina, Omega, Omikron, Ro, Ruščina, Sigma, Srbščina, Stara cerkvena slovanščina, Tau, Theta, Ukrajinščina, К, П, О, А, Н, ..., Р, С, Т, У, Ф, Х, Ц, Ч, Ш, Щ, Ъ, Ы, Ь, Ю, М, И, Ж, З, Б, В, Ђ, Г, Д, Е, Ћ, Л. Razširi indeks (26 več) »

Alfa

Álfa (grško:; velika črka: Α, mala črka: α) je prva črka grške abecede in ima številčno vrednost 1.

Abeceda in Alfa · Alfa in Glagolica · Poglej več »

Đ

desno Đ je črka (ustrezna mala črka je đ), ki se pojavlja v abecedah naslednjih jezikov: srbohrvaščina (in seveda vse njene različice: bošnjaščina, hrvaščina, srbščina), vietnamščina, severna samščina.

Abeceda in Đ · Glagolica in Đ · Poglej več »

Beloruščina

Belorúščina (belorusko беларуская мова / biełaruskaja mova) je vzhodnoslovanski jezik, ki ga večinoma govorijo Belorusi v Belorusiji, v vzhodni Poljski in sosednjih državah ter beloruski izseljenci po svetu.

Abeceda in Beloruščina · Beloruščina in Glagolica · Poglej več »

Beta

Béta (grško:; velika črka: Β, mala črka: β) je druga črka grške abecede in ima številčno vrednost 2.

Abeceda in Beta · Beta in Glagolica · Poglej več »

Cirilica

Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.

Abeceda in Cirilica · Cirilica in Glagolica · Poglej več »

Delta

Délta (grško:; velika črka: Δ, mala črka: δ) je četrta črka grške abecede in ima številčno vrednost 4.

Abeceda in Delta · Delta in Glagolica · Poglej več »

Epsilon

Épsilon (grško:; velika črka: Ε, mala črka: ε) je peta črka grške abecede in ima numerično vrednost 5.

Abeceda in Epsilon · Epsilon in Glagolica · Poglej več »

Fi

Fi (grško:; velika črka: Φ, mala črka: φ ali) je enaiindvajseta črka grške abecede.

Abeceda in Fi · Fi in Glagolica · Poglej več »

Gama

Gáma (grško:; velika črka: Γ, mala črka: γ) je tretja črka grške abecede in ima številčno vrednost 3.

Abeceda in Gama · Gama in Glagolica · Poglej več »

Grška abeceda

Grška abeceda ali alfabet (po prvih dveh črkah alfa in beta) je nabor črk, ki ga uporablja grška pisava.

Abeceda in Grška abeceda · Glagolica in Grška abeceda · Poglej več »

Jota (črka)

Jóta (grško ali redkeje; velika črka Ι, mala črka ι) je deveta črka grške abecede in ima številčno vrednost 10.

Abeceda in Jota (črka) · Glagolica in Jota (črka) · Poglej več »

Ksi

Ksi (grško:; velika črka: Ξ, mala črka: ξ) je štirinajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 60.

Abeceda in Ksi · Glagolica in Ksi · Poglej več »

Lambda

Lambda (grško:, starejša oblika:; velika črka: Λ, mala črka: λ) je enajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 30.

Abeceda in Lambda · Glagolica in Lambda · Poglej več »

Latinica

Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.

Abeceda in Latinica · Glagolica in Latinica · Poglej več »

Makedonščina

Makedonščina (македонски, makedonski) je južnoslovanski jezik, ki se govori v Severni Makedoniji, severni Grčiji (Egejska Makedonija), jugozahodni Bolgariji (Pirinska Makedonija) in jugovzhodni Albaniji (Mala Prespa).

Abeceda in Makedonščina · Glagolica in Makedonščina · Poglej več »

Omega

Ómega (grško:; velika črka: Ω, mala črka: ω) je štiriindvajseta tj.

Abeceda in Omega · Glagolica in Omega · Poglej več »

Omikron

Ómikron (grško:; velika črka: Ο, mala črka: ο) je petnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 70.

Abeceda in Omikron · Glagolica in Omikron · Poglej več »

Ro

Ro (grško ali tudi; velika črka Ρ, mala črka ρ) je sedemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 100.

Abeceda in Ro · Glagolica in Ro · Poglej več »

Ruščina

Rúščina (ру́сский язы́к (rússkij jazýk)) je jezik, ki se skupaj z ukrajinščino in beloruščino umešča v vzhodnoslovansko podskupino slovanskih jezikov.

Abeceda in Ruščina · Glagolica in Ruščina · Poglej več »

Sigma

Sigma (grško:; velika črka: Σ, mala črka: σ, mala črka na koncu besede: ς) je osemnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 200.

Abeceda in Sigma · Glagolica in Sigma · Poglej več »

Srbščina

Srbščina (srbsko српски језик, srpski jezik) je južnoslovanski jezik.

Abeceda in Srbščina · Glagolica in Srbščina · Poglej več »

Stara cerkvena slovanščina

Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.

Abeceda in Stara cerkvena slovanščina · Glagolica in Stara cerkvena slovanščina · Poglej več »

Tau

Tau ali tav (grško:; velika črka: Τ, mala črka: τ) je devetnajsta črka grške abecede in ima številčno vrednost 300.

Abeceda in Tau · Glagolica in Tau · Poglej več »

Theta

Théta ali téta (starogrško: théta; velika črka Θ, mala črka θ ali ϑ) je osma črka grške abecede in ima številčno vrednost 9.

Abeceda in Theta · Glagolica in Theta · Poglej več »

Ukrajinščina

Ukrajinščina ali ukrajinski jezik (українська мова) je uradni jezik Ukrajine in materni jezik približno 27,3 milijona Ukrajincev.

Abeceda in Ukrajinščina · Glagolica in Ukrajinščina · Poglej več »

К

К je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Κ.

Abeceda in К · Glagolica in К · Poglej več »

П

П je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Π.

Abeceda in П · Glagolica in П · Poglej več »

О

О je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ο.

Abeceda in О · Glagolica in О · Poglej več »

А

А je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Α (enako kot latinični A).

Abeceda in А · Glagolica in А · Poglej več »

Н

Н je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ν tako, da se je poševna črta spremenila v vodoravno (istočasno pa se je črka Η spremenila v И).

Abeceda in Н · Glagolica in Н · Poglej več »

Р

Р je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ρ.

Abeceda in Р · Glagolica in Р · Poglej več »

С

С je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Σ oziroma iz njene variante ς.

Abeceda in С · Glagolica in С · Poglej več »

Т

Т je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Τ.

Abeceda in Т · Glagolica in Т · Poglej več »

У

У je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Υ.

Abeceda in У · Glagolica in У · Poglej več »

Ф

Ф je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Φ.

Abeceda in Ф · Glagolica in Ф · Poglej več »

Х

Х je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Χ.

Abeceda in Х · Glagolica in Х · Poglej več »

Ц

Ц je cirilska črka nejasnega izvora.

Abeceda in Ц · Glagolica in Ц · Poglej več »

Ч

Ч je cirilska črka nejasnega izvora.

Abeceda in Ч · Glagolica in Ч · Poglej več »

Ш

Ш je cirilska črka, ki se je razvila iz glagolske črke 23px.

Abeceda in Ш · Glagolica in Ш · Poglej več »

Щ

Щ je cirilska črka, ki se je razvila iz ligature črk Ш + Т.

Abeceda in Щ · Glagolica in Щ · Poglej več »

Ъ

Ъ je posebna cirilska črka, ki se danes le še redko uporablja.

Abeceda in Ъ · Glagolica in Ъ · Poglej več »

Ы

Ы je cirilska črka, ki se je razvila kot ligatura črk Ъ in І.

Abeceda in Ы · Glagolica in Ы · Poglej več »

Ь

Ь je posebna cirilska črka, ki označuje mehčanje predstoječega soglasnika.

Abeceda in Ь · Glagolica in Ь · Poglej več »

Ю

Ю je cirilska črka, ki se imenuje ju in se po navadi tudi prečrkuje kot JU (v nekaterih jezikih tudi kot YU).

Abeceda in Ю · Glagolica in Ю · Poglej več »

М

М je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Μ.

Abeceda in М · Glagolica in М · Poglej več »

И

И je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Η tako, da se je vodoravna črtica spremenila v poševno (istočasno pa se je črka Ν spremenila v Н).

Abeceda in И · Glagolica in И · Poglej več »

Ж

Ж je cirilska črka.

Abeceda in Ж · Glagolica in Ж · Poglej več »

З

З je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ζ oziroma ζ.

Abeceda in З · Glagolica in З · Poglej več »

Б

Б je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Abeceda in Б · Glagolica in Б · Poglej več »

В

В je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Β.

Abeceda in В · Glagolica in В · Poglej več »

Ђ

Ђ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Abeceda in Ђ · Glagolica in Ђ · Poglej več »

Г

Г je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Γ.

Abeceda in Г · Glagolica in Г · Poglej več »

Д

Д je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Δ.

Abeceda in Д · Glagolica in Д · Poglej več »

Е

Е je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Ε.

Abeceda in Е · Glagolica in Е · Poglej več »

Ћ

Ћ je cirilska črka, ki se uporablja v srbski abecedi.

Abeceda in Ћ · Glagolica in Ћ · Poglej več »

Л

Л je cirilska črka, ki se je razvila iz grške črke Λ.

Abeceda in Л · Glagolica in Л · Poglej več »

Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja

Primerjava med Abeceda in Glagolica

Abeceda 174 odnose, medtem ko je Glagolica 131. Saj imajo skupno 56, indeks Jaccard je 18.36% = 56 / (174 + 131).

Reference

Ta članek prikazuje razmerje med Abeceda in Glagolica. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite:

Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »