Kazalo
143 odnosi: Abdžad, Abeceda giz, Abugida, Adelma Vay de Vaya, Amharščina, Antična Grčija, Anu, Anuradhapursko kraljestvo, Arabska abeceda, Arhivsko gradivo, Armenska abeceda, Armenske številke, Žička kartuzija, Človek, Babilonsko-asirska književnost, Bibliografija, Blender, Bohoričica, Bosanska cirilica, Braillova pisava, Bronasta doba, Bukovništvo, Bustrofedon, Cerkvenoslovanščina, Cirilica, Dajnčica, Demotska pisava, Dinastija Čin, Diplomatika, Dvojezičnost, Eksonim in endonim, Elbasanska pisava, Ergodična literatura, Etbin Kristan, Feničanska abeceda, France Prešeren, Gajica, Gil-galad (društvo), Giz, Glagolica, Glinena tablica, Grafem, Grščina, Hanščina, Hebrejska abeceda, Henan, Hieroglif, Hiragana, Indska civilizacija, Inki, ... Razširi indeks (93 več) »
Abdžad
Arabski abdžad, najbolj razširjen in najbolj poznan abdžad. Hebrejski abdžad, eden izmed petih abdžadov, ki se še uporabljajo v vsakdanjem življenju. Abdžad (abd͡ʒad; أبجد v arabščini, אבּג'ד v hebrejščini, angleško abjad) ali soglasniška abeceda je vrsta pisanja govora, ko vsak znak predstavlja en glas, v veliki večini soglasnik, samoglasnike pa je potrebno ugotoviti, saj običajno niso zapisani.
Poglej Pisava in Abdžad
Abeceda giz
1. Mojzesova knjiga 29,11–16 v abecedi giz Abecéda gíz (gíška abecéda) ali kar gíz (ግዕዝ) sestavlja abugidsko pisavo, ki se je izvirno razvila za zapisovanje izumrlega semitskega jezika giz.
Poglej Pisava in Abeceda giz
Abugida
kanadske zlogovne pisave, abugide, ki so jo razvili krščanski misijonarji za jezike kanadskih staroselcev Abugída ali zlogóvna abecéda (syllabic alphabet) označuje segmentirano pisavo, ki vsebuje grafeme za samoglasnike in soglasnike in imajo grafemi za soglasnike vključen privzeti samoglasnik.
Poglej Pisava in Abugida
Adelma Vay de Vaya
grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.
Poglej Pisava in Adelma Vay de Vaya
Amharščina
Amhárščina (አማርኛ) je semitski jezik naroda Amharcev in je glavni (vsiljen) jezik v Etiopiji in deloma v Eritreji, ki se je od Etiopije odcepila.
Poglej Pisava in Amharščina
Antična Grčija
Antična Grčija je poimenovanje za obdobje stare grške kulture med koncem velikih selitev indoevropskih plemen okoli leta 800 pr.
Poglej Pisava in Antična Grčija
Anu
Anu ali An je božansko poosebljenje neba, vrhovnega boga in prednika vseh božanstev starodavne mezopotamske religije.
Poglej Pisava in Anu
Anuradhapursko kraljestvo
Anuradhapursko kraljestvo (sinhalsko අනුරාධපුර රාජධානිය, tamilsko அனுராதபுர இராச்சியம்), imenovano po glavnem mestu, je bilo prvo ustanovljeno kraljestvo v starodavni Šrilanki in pri Singhalcih.
Poglej Pisava in Anuradhapursko kraljestvo
Arabska abeceda
Arabska abeceda (الأَبْجَدِيَّة العَرَبِيَّة ali الحُرُوف العَرَبِيَّة) ali Arabsko abdžad, je pisava, s katero se zapisuje arabščina; zaradi zgodovinskega vpliva Arabcev pa tudi marsikateri jezik, zlasti muslimanskih narodov, npr.
Poglej Pisava in Arabska abeceda
Arhivsko gradivo
Arhivsko gradivo je izvirno in reproducirano pisano, risano, tiskano, fotografirano, filmano, optično ali magnetno, kakorkoli zapisano dokumentarno gradivo, nastalo pri delu pravnih oz.
Poglej Pisava in Arhivsko gradivo
Armenska abeceda
Armenska abeceda je pisava, s katero se že od 5. stoletja dalje zapisuje armenščina in se uporablja še danes.
Poglej Pisava in Armenska abeceda
Armenske številke
Starodavni armenski številski sistem se je v precejšnji meri zgledoval po grškem in hebrejskem.
Poglej Pisava in Armenske številke
Žička kartuzija
Žička kartuzija, je nekdanji samostan kartuzijanskega verskega reda v dolini svetega Janeza Krstnika, v kraju Stare Slemene, v bližini naselja Žiče v občini Slovenske Konjice.
Poglej Pisava in Žička kartuzija
Človek
Človek, tudi človeško bitje (znanstveno ime Homo sapiens sapiens) je dvonožni prvak, podvrsta vrste Homo sapiens (slovensko umni človek), ki spada med velike opice iz rodu Homo.
Poglej Pisava in Človek
Babilonsko-asirska književnost
Glinena ploščica Izraz babilonsko-asirska književnost se uporablja kot oznaka za vse književnosti ljudstev na območju Mezopotamije, njeni začetniki pa so Sumerci (3. tisočletje pr. n. št. v južni Mezopotamiji).
Poglej Pisava in Babilonsko-asirska književnost
Bibliografija
Bibliografija (grško biblio /biblios/ v pomenu knjiga in graphos, pisati, risati) je urejen seznam tiskanih del.
Poglej Pisava in Bibliografija
Blender
Blender je odprto programsko orodje za grafično 3D modeliranje, animiranje, komponiranje, post produkcijo, 3D manipulacijo v realnem času, izdelovanje 3D računalniških iger in predvajalnik naštetega.
Poglej Pisava in Blender
Bohoričica
Rokopis Prešernove ''Zdravice'' v bohoričici Primer vzhodnoštajerske različice Bohoričeve pisave: molitvenik ''Pripravlanye k-eno srezhnoi ſmerti'' (1750). Bohoríčica je slovenska pisava, ki jo je v času reformacije prvi uporabljal slovenski protestant Primož Trubar, avtor prvih dveh slovenskih tiskanih knjig – Abecednika in Katekizma.
Poglej Pisava in Bohoričica
Bosanska cirilica
Bosánska cirílica ali bosánčica je krajevna oblika ciriliske pisave.
Poglej Pisava in Bosanska cirilica
Braillova pisava
''Braillova celica'' Braillova pisava (poslovenjeno Brajeva pisava ali brajica) je posebna pisava, ki omogoča slepim, da berejo in pišejo.
Poglej Pisava in Braillova pisava
Bronasta doba
Muséum de Toulouse Bronasta doba je doba v razvoju civilizacij med letoma 2300 in 800 pr.n. št., v kateri so z najnaprednejšimi metalurškimi postopki uspeli pridobiti baker iz surove rude in mu primešali zmesi ter tako dobili bron.
Poglej Pisava in Bronasta doba
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Pisava in Bukovništvo
Bustrofedon
Napis v načinu bustrofedon, Kreta, 5. stoletje pr. n. št. Bustrofédon je izraz, ki označuje način pisanja, pri katerem se smer pisanja v vsaki naslednji vrstici obrne: če je prva vrstica pisana od leve proti desni, je druga od desne proti levi, tretja spet od leve proti desni in tako naprej.
Poglej Pisava in Bustrofedon
Cerkvenoslovanščina
Zgled zapisa v sodobni cerkvenoslovanščini (Luka 20:20-26) Cerkvénoslovánščina (rusko церковнославя́нский язы́к) je liturgični jezik bolgarske, ruske, srbske pravoslavne cerkve in drugih slovanskih pravoslavnih cerkva.
Poglej Pisava in Cerkvenoslovanščina
Cirilica
Novgoroda Cirílica je abecedna pisava, ki jo za zapis uporablja sedem slovanskih jezikov (bolgarski, makedonski, srbski, ruski, beloruski, ukrajinski in rusinski), do nedavnega pa tudi mongolščina, moldavščina v Transnistriji ter vrsta neslovanskih jezikov na ozemlju Ruske federacije in nekdanje Sovjetske zveze.
Poglej Pisava in Cirilica
Dajnčica
Dajnčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Peter Dajnko.
Poglej Pisava in Dajnčica
Demotska pisava
Demotska pisava (iz starogrškega: dēmotikós – ljudski) je bila staroegipčanska pisava.
Poglej Pisava in Demotska pisava
Dinastija Čin
Dinastija Čin (kitajsko 秦朝; pinjin: Qin) je bila prva dinastija v zgodovini Kitajske, pod katero se je ozemlje večjega dela današnje Kitajske prvič združilo.
Poglej Pisava in Dinastija Čin
Diplomatika
Diplomátika je pomožna zgodovinska veda, ki preučuje listine.
Poglej Pisava in Diplomatika
Dvojezičnost
Dvojezični znak v Piranu Dvojezičnost (ali s tujko bilingvizem) je pripadnost dvema kulturama (ali več kulturam), ki se kaže v treh značilnostih.
Poglej Pisava in Dvojezičnost
Eksonim in endonim
Celoto vseh zemljepisnih imen na svetu delimo na endonime in eksonime.
Poglej Pisava in Eksonim in endonim
Elbasanska pisava
Elbasanska pisava je abecedna pisava, ki je nastala drugi polovici 18.
Poglej Pisava in Elbasanska pisava
Ergodična literatura
Ergodična literatura označuje literarna besedila, pri katerih opomenjanju bralec aktivno sodeluje, tako da jih spreminja na ravni, ki presega zgolj različne interpretacije.
Poglej Pisava in Ergodična literatura
Etbin Kristan
Etbin Kristan, slovenski politik in pisatelj, * 15. april 1867, Ljubljana, † 22. november 1953.
Poglej Pisava in Etbin Kristan
Feničanska abeceda
Feničanska abeceda je nastala ob koncu 13.
Poglej Pisava in Feničanska abeceda
France Prešeren
France Prešeren, slovenski pesnik, * 3. december 1800, Vrba, † 8. februar 1849, Kranj.
Poglej Pisava in France Prešeren
Gajica
Gájica (hrvaški:hrvatska abeceda/gajica) je latinična pisava, ki jo je razvil hrvaški jezikoslovec Ljudevit Gaj.
Poglej Pisava in Gajica
Gil-galad (društvo)
Logotip društva Gil-Galad Slovensko Tolkienovo društvo Gil-Galad je neprofitno društvo ljubiteljev del Johna Ronalda Reuela Tolkiena, britanskega jezikoslovca in pisca fantazijske literature.
Poglej Pisava in Gil-galad (društvo)
Giz
Gíz (ግዕዝ) je starodavni etiopski semitski jezik, ki ga uporablja le še etiopska tevahedska pravoslavna cerkev in izraelska manjšina v Etiopiji za svete knjige in bogoslužje.
Poglej Pisava in Giz
Glagolica
Glagólica je pisava, ki si jo je za pisanje v slovanskih jezikih v 9. stoletju izmislil Ciril (s pravim imenom Konstantin), ko je skupaj z bratom Metodom začel širiti krščansko vero med Slovani na Balkanskem polotoku.
Poglej Pisava in Glagolica
Glinena tablica
elamskimi mesti. Glinena tablica, kopija spomeniškega napisa, okoli leta 2270 pr. n. št. (glej Maništušujev obelisk) Glinéna táblica (tudi glínasta plôščica) akadsko ṭuppu(m) 𒁾je bila v antičnem Bližnjem vzhodu ena prvih materialnih osnov knjig in sredstev za zapisovanje, še posebej za pisanje v klinopisu.
Poglej Pisava in Glinena tablica
Grafem
Grafém je najmanjša teoretična enota pisave, ki odgovarja najmanjši glasovni enoti: je torej fonem pri abecednih pisavah, zlog pri zlogovnih pisavah, morfem pri logografskih pisavah.
Poglej Pisava in Grafem
Grščina
Gŕščina (novogrško, Elliniká, starogrško, Hellēnikḕ) je indoevropski jezik, ki ga govorijo predvsem v Grčiji.
Poglej Pisava in Grščina
Hanščina
Hanščina (dawson, han-kutchin, moosehide; ISO 639-3: haa), jezik Indijancev Hanov, ki ga govori skupno 14 oseb, 7 v Kanadi, Yukon (Krauss 1997, od 300 pripadnikov) in 7 v ZDA, Aljaska (Krauss 1995, od 40 pripadnikov).
Poglej Pisava in Hanščina
Hebrejska abeceda
Hebrejska abeceda (izvirno) je pisava, s katero se običajno zapisuje hebrejski jezik, pa tudi druge jezike, ki so jih govorili ali jih še govorijo Judje, npr.: aramejski jezik, jidiš ipd.
Poglej Pisava in Hebrejska abeceda
Henan
Henan (kitajsko 河南, dobesedno Južno od reke) ali Honan je kitajska provinca v osrednji Kitajski.
Poglej Pisava in Henan
Hieroglif
Hieroglifi na egipčanski nagrobni plošči (Ashmolov muzej, Oxford). Hieroglífi so pisava, ki so jo uporabljali v starem Egiptu.
Poglej Pisava in Hieroglif
Hiragana
Hiragana je japonska zlogovna pisava.
Poglej Pisava in Hiragana
Indska civilizacija
Ozemlje indske civilizacije z najpomembnejšimi arheološkimi najdišči Indska civilizacija, po prvem izkopanem mestu Harapa včasih tudi Harapska civilizacija, 2800–1800 pr.
Poglej Pisava in Indska civilizacija
Inki
Staro mesto Machu Picchu Inki (ednina Inka) so bili ljudstvo v Južni Ameriki, ki so ustanovili močno državo v Andih, na ozemlju današnjih držav Peru, Čile, Bolivija, Argentina in Ekvador imenovano Inkovski imperij.
Poglej Pisava in Inki
Inkovski imperij
Inkovski imperij je nastalo v srcu andskih Kordiljer, s središčem v današnjem Peruju.
Poglej Pisava in Inkovski imperij
Internacionalizacija in lokalizacija
tradicionalno kitajščino Internacionalizacija in lokalizacija, okrajšano i18n in L10n, sta procesa za prilagajanje programske opreme različnim jezikom, regionalnim posebnostim in tehničnim zahtevam ciljnih geografskih skupin uporabnikov.
Poglej Pisava in Internacionalizacija in lokalizacija
Izmišljeno vesolje
Lymana Franka Bauma Izmíšljeno vesólje ali izmíšljeni svét je izmišljeno okolje, v katerem se dogaja zgodba leposlovnega dela in ima dosledno opisane lastnosti elementov, kot so geografija, zgodovina idr.
Poglej Pisava in Izmišljeno vesolje
Jurij Valentinovič Knorozov
Jurij Valentinovič Knorozov, ruski jezikoslovec, zgodovinar, epigrafik, etnograf in egiptolog, * 19. november 1922, Harkov, Ukrajina, † 31. marec 1999, Sankt Peterburg, Rusija.
Poglej Pisava in Jurij Valentinovič Knorozov
Jurij Vodovnik
Jurij Vodovnik, bukovnik, ljudski pesnik, pevec in igralec, * 22. april 1791, Skomarje, † 17. december 1858, Skomarje.
Poglej Pisava in Jurij Vodovnik
Kaligrafija
Kaligrafija (iz grških besed κάλλος kallos - »lepota« in γραφή graphẽ »pisanje«) je zvrst vizualne umetnosti, ki se ukvarja z abstraktnim oblikovanjem pisave.
Poglej Pisava in Kaligrafija
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Pisava in Karolinška minuskula
Katakana
Katakana je japonska zlogovna pisava.
Poglej Pisava in Katakana
Kemični svinčnik
Kemični svinčnik Kemični svinčnik je pisalo, ki se v vsakdanjem življenju zelo veliko uporablja.
Poglej Pisava in Kemični svinčnik
Kitajska
Kitajska (tradicionalno: Zhōngguó (stara kitajščina: 中國, poenostavljena kitajščina: 中国)) je kulturno in geografsko območje ene najstarejših civilizacij ter naroda Kitajcev.
Poglej Pisava in Kitajska
Kitajska pisava
Kitajska pisava (poenostavljeno 汉字, tradicionalno 漢字, kitajsko hanzi, korejsko handža, japonsko kandži) je sistem pisanja, ki ga uporabljajo na Kitajskem. Kitajsko pisavo sestavljajo logogrami, se pravi, da vsaka pismenka opisuje neko besedo ali nek sestavni del pomena. Pisavo so prevzeli tudi drugi vzhodnoazijski narodi.
Poglej Pisava in Kitajska pisava
Klasična gimnazija v Ljubljani
Klasična gimnazija v Ljubljani je bila šola, ki je delovala v Ljubljani med letoma 1563 in 1965 in je ena pomembnejših šol, ki so delovale na prostoru današnje Slovenije.
Poglej Pisava in Klasična gimnazija v Ljubljani
Klinična psihologija
Klinična psihologija je psihološka znanstvena disciplina, ki uporablja različne psihološke teorije za teoretsko pojasnjevanje, merjenje oziroma ocenjevanje ter zdravljenje oziroma obravnavo odklonov od normalnih vedenjskih, mentalnih in čustvenih procesov, z eno besedo psihopatologije.
Poglej Pisava in Klinična psihologija
Kovinska doba
Kovinska doba je čas v prazgodovinskem obdobju, ko človek odkrije uporabo bakra, brona in nazadnje železa.
Poglej Pisava in Kovinska doba
Kriptografija
2. svetovni vojni, je za zaščito občutjivih sporočil in zvez uporabljal zapleteno šifriranje. Kriptografíja (grško kryptós - skrit in gráphein - pisati) je veda o matematičnih tehnikah za dosego informacijske varnosti, kot je zaupnost, celovitost podatkov, overjanje identitete in podatkov.
Poglej Pisava in Kriptografija
Kultura Nazca
Nazca ženska figura, narejena iz kitovega zoba, školjk in las Kultura Nazca (tudi Nasca) je cvetela med letoma 100 pr.n.št.
Poglej Pisava in Kultura Nazca
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Pisava in Latinščina
Latinica
Latínica je bila pisava starih Rimljanov in je vsaka pisava, ki se je razvila iz nje.
Poglej Pisava in Latinica
Latinica (razločitev)
Latinica je lahko.
Poglej Pisava in Latinica (razločitev)
Leet
Wikipedia ''leet'' Beseda leet ali l33t, ki zaznamuje strokovnjaka na svojem področju, izhaja iz besede elite, tj.
Poglej Pisava in Leet
Ljudsko pesništvo
Ljudsko pesništvo kaže življenje v neposredni resničnosti in elementarno močni preprostosti.
Poglej Pisava in Ljudsko pesništvo
Ljudstva antične Italije
Ljudstva antične Italije je skupno poimenovanje kultur in etnij, ki so naseljevale Apeninski polotok pred nastankom Rima.
Poglej Pisava in Ljudstva antične Italije
Madžarske rune
Madžarske rune z ustreznicami v sodobni madžarski abecedi Madžarske rune (madžarsko Székely rovásírás ali krajše kar rovás) je starodavna madžarska pisava, ki izvira iz turške runske pisave orhon.
Poglej Pisava in Madžarske rune
Marijščina
Marijščina ali marijski jezik (staro ime čeremiški jezik) je ugrofinski jezik v Rusiji.
Poglej Pisava in Marijščina
Materialni zgodovinski viri
Materialni oziroma tvarni zgodovinski viri so ostanki predmetov, ki jih je človek ustvaril in uporabljal v vsakodnevnem življenju - zgradb, posod, orodja, orožja, kosti, nakita, pohištva itd.
Poglej Pisava in Materialni zgodovinski viri
Medijsko cesarstvo
Medijsko cesarstvo (perzijsko Māda, grško Mēdía, akadsko Mādāya) je bilo prvo iransko cesarstvo, ki je od konca 8.
Poglej Pisava in Medijsko cesarstvo
Mesapijščina
Mesapijščina ali mesapijski jezik je izumrl indoevropski jezik, ki ga je v antični dobi govorilo ljudstvo Mesapijcev v jugovzhodni Italiji, v pokrajini Apulija (italijansko Puglia).
Poglej Pisava in Mesapijščina
Metelčica
Metelčica je slovenska pisava, ki jo je izumil Franc Serafin Metelko.
Poglej Pisava in Metelčica
Mezopotamija
Mezopotamija je aluvialna ravnica med rekama Evfrat in Tigris.
Poglej Pisava in Mezopotamija
Mezopotamska umetnost
Detajl Ištarinih vrat v Babilonu, glazirana opeka. Umetnost starodavne Mezopotamije sestavljajo umetniška dela, ki so nastala na področju Mezopotamije med letoma 3500.
Poglej Pisava in Mezopotamska umetnost
Michael Everson
Michael Everson, irski jezikoslovec ameriškega rodu in strokovnjak za sisteme pisav, * 9. januar 1963.
Poglej Pisava in Michael Everson
Miha Andreaš
Miha Andreaš, slovenski ljudski pesnik, bukovnik in tkalec, * 28. september 1762, Bistrica v Rožu, † 27. maj 1821, Bistrica v Rožu.
Poglej Pisava in Miha Andreaš
Mikene
Mikene (grško Μυκῆναι Mykēnai), (angleško Mycenae) so arheološko najdišče v Grčiji, okoli 90 km jugozahodno od Aten na severovzhodnem delu polotoka Peloponeza.
Poglej Pisava in Mikene
Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
Muzej anatolskih civilizacij (turško Anadolu Medeniyetleri Müzesi) je na južni strani ankarskega gradu v mestni četrti Atpazarı, Ankara, Turčija.
Poglej Pisava in Muzej anatolskih civilizacij, Ankara
N'Ko pisava
N'Ko (N'Ko: ߒߞߏ) je pisava, ki jo je leta 1949 zasnoval Solomana Kante kot sodoben pisni sistem za jezike Mandé v Zahodni Afriki.
Poglej Pisava in N'Ko pisava
Nabu
Nabu (akadski klinopis 𒀭𒀝 Nabū, sirsko ܢܒܘ) je bil mezopotamski bog pismenosti, znanosti, pisarjev in modrosti.
Poglej Pisava in Nabu
Neolitska revolucija
Neolitska revolucija je pojem, ki se nanaša na prvo poljedelsko revolucijo – na popolnoma spremenjen način življenja, saj so se lovci in nabiralci začeli ukvarjati s poljedelstvom, kar jim je omogočilo stalno naselitev.
Poglej Pisava in Neolitska revolucija
Nepalščina
Nepálščina je indoarijski jezik in uradni jezik Nepala.
Poglej Pisava in Nepalščina
Neverbalna komunikacija
Neverbalna komunikacija je način sporazumevanja iz katerega so izvzete besede in izključeni simboli kot nadomestki besed.
Poglej Pisava in Neverbalna komunikacija
Nikomah
Nikomah (Nikómahos hó Gerasénos), grški matematik in filozof, * okoli 60, Herada, rimska Sirija (sedaj Jaraš, Jordanija), † okoli 120.
Poglej Pisava in Nikomah
Ogamska pisava
Ogamska pisava (keltsko ogham craobh, ang. Ogham - sodobna irščina; srednjeirščina: Ogum, ogom, kasneje ogam) je zgodnjesrednjeveški črkopis, ki se je uporabljala predvsem za pisanje zgodnje irščine (v "ortodoksnih" napisih, od 4. do 6. stoletja n. št.) in kasneje stare irščine (sholastični ogam, od 6.
Poglej Pisava in Ogamska pisava
Osetinščina
Severna Osetija-Alanija |iso1.
Poglej Pisava in Osetinščina
Ostrivec
Ostrívec (´) je grafično znamenje, oziroma ločevalno znamenje (diakritično znamenje), ki se uporablja v mnogih pisavah novejših jezikov, katerih pisava in abeceda izvira iz latinice.
Poglej Pisava in Ostrivec
Paleografija
Paleografíja (grško palaios star, graphe pisava) je pomožna zgodovinska veda, ki se ukvarja s preučevanjem razvoja in širjenja vrst pisav.
Poglej Pisava in Paleografija
Pangram
Pangrám oziroma pangrámski stávek (grško pan - vsak + gramma - črka) je stavek ali del besedila, pri katerem so uporabljene vse črke abecede.
Poglej Pisava in Pangram
Petrolejka
Prenosna petrolejka Petrolejka je svetilka v kateri zgoreva petrolej.
Poglej Pisava in Petrolejka
Pisanje
Pisanje je kodiranje sporočila s pisnimi znamenji (črkami, številkami, notami), ki jih poznamo pod izrazom pisava.
Poglej Pisava in Pisanje
Pisava (razločitev)
Pisava ima več pomenov.
Poglej Pisava in Pisava (razločitev)
Pisma (Platon)
Pisma so v sklopu Corpusa Platonicuma zadnji del devete tetralogije in s tem tudi zaključek celotnega Corpusa.
Poglej Pisava in Pisma (Platon)
Pisni zgodovinski viri
Pisni zgodovinski viri so značilni za zadnjih 5.000 let, saj je bil izpolnjen pogoj zanje - nastanek pisave.
Poglej Pisava in Pisni zgodovinski viri
Prihod
Prihod (v izvirniku) je ameriški znanstvenofantastični film režiserja Denisa Villeneuva, ki je izšel konec leta 2016 v distribuciji Paramount Pictures.
Poglej Pisava in Prihod
Prve visoke civilizacije
Prve visoke civilizacije so nastale približno leta 3500 pr.
Poglej Pisava in Prve visoke civilizacije
Rafael Bombelli
Rafael Bombelli, italijanski matematik, januar 1526, Bologna, Italija, † 1573, verjetno Rim.
Poglej Pisava in Rafael Bombelli
Rúmil
Rúmil je izmišljen lik iz Tolkienove mitologije, serije knjig o Srednjem svetu britanskega pisatelja J. R. R. Tolkiena.
Poglej Pisava in Rúmil
Regiomontan
Johannes Müller Königsberžan Regiomontan, nemški matematik in astronom, * 6. junij 1436, Unfinden pri Königsbergu, škofija Mainz, Bavarska, Nemčija, † 6. julij 1476, Rim, Italija.
Poglej Pisava in Regiomontan
Retorika
Retórika ali govórništvo je veda, ki se ukvarja s pravilnim govorjenjem, izbranim besedjem, pravilno artikulacijo, suverenim in uglajenim nastopom, prezentnim obnašanjem, obvladovanjem mimike in gestikulacije ter sposobnostjo z zapisovanjem govorjenega teksta ter njegove izvedbe pred posameznikom, skupino ljudi, mikrofonom ali kamero.
Poglej Pisava in Retorika
Rodoslovje
Rodoslóvje ali genealogíja je pomožna zgodovinska veda, ki proučuje in zasleduje družinsko poreklo.
Poglej Pisava in Rodoslovje
Rodovitni polmesec
Rodovitni polmesec Rodovitni polmesec je območje Bližnjega vzhoda, ki se pričenja ob Perzijskem zalivu, vodi skozi Mezopotamijo ob rekah Evfrat in Tigris (v današnjem Iraku), se nadaljuje čez regijo Džazira v današnji Siriji do južne Turčije, kjer se obrne proti jugu in ob vzhodni obali Sredozemskega morja poteka čez današnjo severozahodno Sirijo, Libanon ter vzdolž reke Jordan prek današnje Jordanije, palestinskega Zahodnega brega in Izraela do Egipta.
Poglej Pisava in Rodovitni polmesec
Roman (razločitev)
Roman je lahko.
Poglej Pisava in Roman (razločitev)
Runa
kamnu iz Röka. Rúna je pisni znak najstarejše pisave germanskih plemen.
Poglej Pisava in Runa
Seznam jezikoslovnih vsebin
Ta stran skuša podati članke v Wikipediji, povezane z jezikoslovjem.
Poglej Pisava in Seznam jezikoslovnih vsebin
Seznam knjig Mejnikov
Knjige iz zbirke ''Mejniki''. Mejniki je zbirka ilustriranih knjig.
Poglej Pisava in Seznam knjig Mejnikov
Simbolizem
Religiozmi simboli Simbolízem je sistematična uporaba simbolov (znakov, znamenj).
Poglej Pisava in Simbolizem
Sirska abeceda
Knjiga iz 11. stoletja v sertu Sirska abeceda je pisava, s katero se zapisuje sirščina.
Poglej Pisava in Sirska abeceda
Slovenščina
Slovenščina je združeni naziv za uradni knjižni jezik Slovencev in skupno ime za narečja in govore, ki jih govorijo ali so jih nekoč govorili Slovenci.
Poglej Pisava in Slovenščina
Slovenski literarni muzeji
Prešernova rojstna hiša v Vrbi V Sloveniji je več kot 60 muzejev in galerij, povezanih v Skupnost muzejev Slovenije.
Poglej Pisava in Slovenski literarni muzeji
Slovenski pravopis
Pravopís je zbir pravil o pisavi, rabi črk in ločil, pisanju skupaj ali narazen, deljenju besed itn.
Poglej Pisava in Slovenski pravopis
Stara cerkvena slovanščina
Stára cerkvéna slovánščina (tudi stárocerkvénoslovánščina) je bila prvi slovanski knjižni jezik, ki sta ga v 9. stoletju oblikovala solunska misijonarja Ciril in Metod.
Poglej Pisava in Stara cerkvena slovanščina
Stari Egipt
Stari Egipt je bila civilizacija starodavne severovzhodne Afrike.
Poglej Pisava in Stari Egipt
Stari vek
Stari vek se deli na »pravi« stari vek in antiko, ki se prične okoli leta 3500 pr. n. št. (konec prazgodovine) ter se zaključi leta 476 z razpadom zahodno-rimskega imperija.
Poglej Pisava in Stari vek
Staro asirsko cesarstvo
Staro asirsko cesarstvo (sumersko-akadski klinopis 𒆳𒀭𒊹𒆠 KUR AN-ŠAR2KI, asirski klinopis 80px mat aš-šurKI, »Država mesta boga Aššurja«, fonetsko tudi 70px mat da-šur) je bilo drugo od štirih obdobij asirske zgodovine.
Poglej Pisava in Staro asirsko cesarstvo
Starodavna Kitajska
Ljudje so začeli obdelovati rodovitno zemljo ob Rumeni reki na severu Kitajske že pred 8000 leti.
Poglej Pisava in Starodavna Kitajska
Stavčne besedne figure
Stavčne besedne figure so opisovanja, s katerimi pesniški jezik želi doseči posebne učinke, zato je pa govora tudi o slikovitem jeziku (latinsko figura - slika).
Poglej Pisava in Stavčne besedne figure
Stenografija
Oče naš v različnih stenografskih pisavah Stenografija ali tesnopis je pisava, ki nam omogoča mnogo hitrejše pisanje kakor navadna pisava.
Poglej Pisava in Stenografija
Tatjana Avenirovna Proskurjakova
Tatjana Avenirovna Proskurjakova, ameriška epigrafistka, arheologinja, ilustratorka, raziskovalka Majev in etnologinja ruskega rodu, * 23. januar 1909, Tomsk, Ruski imperij (danes Rusija), † 30. avgust 1985, Cambridge, Massachusetts, ZDA.
Poglej Pisava in Tatjana Avenirovna Proskurjakova
Telegraf
Telegraf je električna naprava, ki z električnimi signali prenaša ali pa sprejema sporočila.
Poglej Pisava in Telegraf
Teotihuacán
Teotihuacan (izgovorjava: Teōtī'wakān), nekdanja prestolnica države v današnji Srednji Ameriki približno med 1.
Poglej Pisava in Teotihuacán
Tipografija
Primerek tipografije Tipografíja (iz grščine τύπος, týpos, odtis, figura) je veda o tipografskem oblikovanju.
Poglej Pisava in Tipografija
Tradicija
Tradicija je (iz lat. trodare.
Poglej Pisava in Tradicija
Trentino - Zgornje Poadižje
Trentinsko - Zgornje Poadižje v dvojezičnem italijansko-nemškem izvirniku Trentino-Alto Adige/Südtirol, v ladinščini Trentin-Südtirol, je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo, in ena od petih s posebnim statutom oz.
Poglej Pisava in Trentino - Zgornje Poadižje
Ugarit
Ugarit je feničansko arheološko najdišče v Siriji, nekaj km severno od pristaniškega mesta Latakija, v bližini modernega naselja Ras Šamra (arabsko رأس شمره).
Poglej Pisava in Ugarit
Ugaritščina
ugaritsko abecedo Razpredelnica ugaritske abecede Ugaritščina je izumrli jezik, ki se je govoril na območju Ugarita, danes Ras Šamra severno od sirskega mesta Latakija.
Poglej Pisava in Ugaritščina
Umetna pisava
Umetna pisava ali neografija je izraz za pisavo, ki je bila razvita posebej in ne naravno kot del nekega jezika in kulture.
Poglej Pisava in Umetna pisava
Umetnost
Umetnost je navadno opredeljena kot skupek vseh dejavnosti človeka, ki niso neposredno povezane s preživetjem in razmnoževanjem in jih ne opredelimo kot znanost.
Poglej Pisava in Umetnost
Userbar
Userbar je majhna, navidezna trirazsežna sličica velikosti 350 krat 19 točk.
Poglej Pisava in Userbar
Verska pripoved
Vérska pripôved je sestavina, ki jo vsebuje vsaka religija; razlikuje se le v podajanju pripovedi.
Poglej Pisava in Verska pripoved
Vietnamska abeceda
Vietnámska abecéda ima 29 črk v kolacijskem vrstnem redu: Vietnamščina rabi tudi deset dvočrkij in eno tričrkje: Te skupine so ime nekdaj za posamezne črke in tako jih obravnavajo tudi stzarejši slovarji.
Poglej Pisava in Vietnamska abeceda
Volapiško kodiranje
| Volapiško kodiranje (rusko »кодировка волапюк«, kodirovka volapjuk) je slengovski izraz za zapisovanje črk cirilske abecede z latinico.
Poglej Pisava in Volapiško kodiranje
Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Arhaično ali zgodnje dinastično obdobje Egipta je bilo obdobje, ki je sledilo združitvi Gornjega in Spodnjega Egipta okoli leta 3100 pr.
Poglej Pisava in Zgodnje dinastično obdobje (Egipt)
Zgodovina Armenije
Obseg Armenije pod kraljem Tigranom Velikim Armenija leži v visokogorju, ki obdaja svetopisemsko goro Ararat.
Poglej Pisava in Zgodovina Armenije
Znanstvenokritična izdaja
Znanstvenokritična (tudi znanstvena ali kritična) izdaja nekega, večinoma starejšega besedila, vsebuje uvod, faksimile in različne prepise besedila: diplomatski (starejše: diplomatični), kritični in fonetični prepis, poleg tega pa tudi prevod v sodoben jezik, lahko tudi v druge jezike.
Poglej Pisava in Znanstvenokritična izdaja
1 E11 s
Za primerjavo različnih redov velikosti za različna časovna obdobja je na tej strani nekaj dogodkov, ki trajajo med 1011 in 1012 sekundami (3.200 in 32.000 leti).
Poglej Pisava in 1 E11 s
400
400 (CD) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Pisava in 400