Kazalo
681 odnosi: Action française, Adam de St. Victor, Adelbert von Chamisso, Adolphe-Charles Adam, Adrien Duport, Afera z ogrlico, Ain, Aisne (departma), Aix-en-Provence, Akvatinta, Alès, Albano Laziale, Aleksander I. Ruski, Alençon, Alexandre de Lameth, Allier (departma), Alojz Rebula, Alpes-de-Haute-Provence, Altamura, Alzacija, Anagram, Anarhija, Anarhizem, Anatole France, Ancien Régime, André Boniface Louis Riqueti de Mirabeau, Andre Chenier, Andre Chenier (opera), Ange Hyacinthe Maxence de Damas, Angers, Angleška romantika (književnost), Angoumois, Annecy, Antiklerikalizem, Antoine Lavoisier, Antoine-Joseph Santerre, Apostolski protonotar, Apt, Ardèche (departma), Ardennes (departma), Ariège (departma), Arles, Armand Désiré de Vignerot du Plessis, Assassin's Creed, Aube (departma), Auch, Aude (departma), Augustin Louis Cauchy, Aunis, Auvergne (regija), ... Razširi indeks (631 več) »
Action française
Action Française (francosko dobesedno Francoska akcija) je francosko skrajno desno monarhistično politično gibanje.
Poglej Francoska revolucija in Action française
Adam de St. Victor
Adam de St.
Poglej Francoska revolucija in Adam de St. Victor
Adelbert von Chamisso
Adelbert von Chamisso, nemški pesnik in botanik, * 30. januar 1781, Boncourt Château, Ante, Francija, † 21. avgust 1838, Berlin, Prusija (zdaj Nemčija).
Poglej Francoska revolucija in Adelbert von Chamisso
Adolphe-Charles Adam
Adolphe-Charles Adam, francoski skladatelj in kritik, * 24. julij 1803, Pariz, † 3. maj 1856, Pariz (Francija).
Poglej Francoska revolucija in Adolphe-Charles Adam
Adrien Duport
Adrien Duport, francoski pravnik in politik,*24. februar 1759, Pariz, † 6. julij 1798, Gais, Appenzell Ausserrhoden.
Poglej Francoska revolucija in Adrien Duport
Afera z ogrlico
Diamatna ogrlica, okoli katere se vrtela afera Afera z ogrlico je naziv za skrivnostni incident, ki je med letoma 1785 in 1786 pretresel predrevolucionarno Francijo in je vključeval predvsem ženo kralja Ludvika XVI., Marijo Antoinetto, kardinala Louis Rene Edouard (kneza Rohana) ter Jeanne de Valois, grofico de La Motte.
Poglej Francoska revolucija in Afera z ogrlico
Ain
Ain (provansalsko En, oznaka 01) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Ain
Aisne (departma)
Aisne (oznaka 02) je francoski departma, imenovan po reki Aisne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Aisne (departma)
Aix-en-Provence
Aix, uradno Aix-en-Provence (okcitansko/provansalsko Ais de Provença oz. Ais de Prouvènço) je zdraviliško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Bouches-du-Rhône.
Poglej Francoska revolucija in Aix-en-Provence
Akvatinta
Akvatinta je tehnika globokega tiska, različica jedkanja, ki ustvarja področja tona in ne črt.
Poglej Francoska revolucija in Akvatinta
Alès
Panorama Alèsa Alès (nekdanji Alais) je mesto in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, podprefektura departmaja Gard.
Poglej Francoska revolucija in Alès
Albano Laziale
Albano Laziale (Albanum v latinščini, Arbanassi v rimskem dialektu) je mesto in občina v pokrajini Roma italijanske dežele Lacij.
Poglej Francoska revolucija in Albano Laziale
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Francoska revolucija in Aleksander I. Ruski
Alençon
Alençon je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Spodnji Normandiji, prefektura departmaja Orne.
Poglej Francoska revolucija in Alençon
Alexandre de Lameth
Alexandre-Théodore-Victor, grof de Lameth, francoski častnik in politik, * 20. oktober 1760, † 18. marec 1829.
Poglej Francoska revolucija in Alexandre de Lameth
Allier (departma)
Allier (oznaka 03) je francoski departma, imenuje se po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Allier (departma)
Alojz Rebula
Alojz Rebula, slovenski pisatelj, dramaturg, esejist, prevajalec, * 21. julij 1924, Šempolaj pri Nabrežini, Italija, † 23. oktober 2018, Topolšica.
Poglej Francoska revolucija in Alojz Rebula
Alpes-de-Haute-Provence
Alpes-de-Haute-Provence (okcitansko Aups d'Auta Provença, oznaka 04) so francoski departma, ki se nahaja na jugovzhodu države ob meji z Italijo.
Poglej Francoska revolucija in Alpes-de-Haute-Provence
Altamura
Altamura (/ˌæltəˈmʊərə/, italijanščina:; bareščina: Ialtamùre) je mesto in občina v Apuliji v južni Italiji.
Poglej Francoska revolucija in Altamura
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Francoska revolucija in Alzacija
Anagram
Anagrám ali premetánka (grško ana- - nazaj + graphein - pisati) nastane s permutacijo črk v besedi ali frazi, tako da dobimo drugo besedo ali frazo, ki ima neki pomen (glej tudi metateza).
Poglej Francoska revolucija in Anagram
Anarhija
Anarhija dobesedno pomeni odsotnost hierarhije.
Poglej Francoska revolucija in Anarhija
Anarhizem
Vseslovenski ljudski vstaji v Ljubljani Anarhizem je splošen izraz, s katerim opisujemo različne politične nazore in družbena gibanja, ki zagovarjajo odstranitev hierarhije oziroma vsiljene avtoritete na področju politike, gospodarstva in religije.
Poglej Francoska revolucija in Anarhizem
Anatole France
Anatole France (izg.), rojen kot François-Anatole Thibault, francoski pisatelj, *16. april 1844, Pariz, Francija, † 12. oktober 1924, Saint-Cyr-sur-Loire, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Anatole France
Ancien Régime
Ancien Régime ali francoski stari red (Ancien Régime; stari režim) je izraz, ki v najširšem smislu označuje naziv za družbeno-politično ureditev Francije pred revolucijo leta 1789.
Poglej Francoska revolucija in Ancien Régime
André Boniface Louis Riqueti de Mirabeau
André Boniface Louis Riqueti de Mirabeau, francoski častnik, * 30. november 1754, Pariz, † 15. september 1792, Freiburg im Breisgau.
Poglej Francoska revolucija in André Boniface Louis Riqueti de Mirabeau
Andre Chenier
André Chénier /izg.
Poglej Francoska revolucija in Andre Chenier
Andre Chenier (opera)
Andre Chenier je veristična opera v štirih slikah Umberta Giordana.
Poglej Francoska revolucija in Andre Chenier (opera)
Ange Hyacinthe Maxence de Damas
Baron Ange Hyacinthe Maxence de Damas (Макси́м Ива́нович де Дама́с), francoski general, * 30. september 1785, † 6. maj 1862.
Poglej Francoska revolucija in Ange Hyacinthe Maxence de Damas
Angers
Angers (francosko) je mesto v zahodni Franciji, približno 300 km jugozahodno od Pariza.
Poglej Francoska revolucija in Angers
Angleška romantika (književnost)
Angleška romantika označuje literarno smer, ki je v angleški književnosti prevladovala od začetka do srede 19. stoletja.
Poglej Francoska revolucija in Angleška romantika (književnost)
Angoumois
Angoumois je nekdanja grofija in zgodovinska provinca v zahodni Franciji s središčem v Angoulêmu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje pretežno pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente, majhen del pa departmaju Deux-Sèvres.
Poglej Francoska revolucija in Angoumois
Annecy
Annecy (provansalsko Èneci) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Zgornja Savoja.
Poglej Francoska revolucija in Annecy
Antiklerikalizem
Antiklerikalizem je nasprotovanje zlorabi moči, ki jo imajo kleriki in laiki kot pripadniki cerkve, pri odločanju o javnih zadevah.
Poglej Francoska revolucija in Antiklerikalizem
Antoine Lavoisier
Antoine-Laurent de Lavoisier, francoski kemik, * 26. avgust 1743, Pariz, Francija, † 8. maj 1794, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Antoine Lavoisier
Antoine-Joseph Santerre
Antoine-Joseph Santerre, francoski general in poslovnež, * 16. marec 1752, † 6. februar 1809.
Poglej Francoska revolucija in Antoine-Joseph Santerre
Apostolski protonotar
V rimskokatoliški Cerkvi je apostolski protonotar (PA, latinsko protonotarius apostolicus) naslov članov najvišjega neškofovskega zbora prelatov Rimske kurije ali, zunaj Rima, častni prelat, ki mu je papež poveril ta naslov in posebne predpravice, ki so z njim povezane.
Poglej Francoska revolucija in Apostolski protonotar
Apt
Apt z okolico Apt (provansalsko At/Ate) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Vaucluse.
Poglej Francoska revolucija in Apt
Ardèche (departma)
Ardèche (okcitansko Ardecha, oznaka 07) je francoski departma, imenovan po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Ardèche (departma)
Ardennes (departma)
Ardennes (Ardeni) (oznaka 08) so francoski departma, ki se imenuje po Ardenih, gorskem masivu na severovzhodu države.
Poglej Francoska revolucija in Ardennes (departma)
Ariège (departma)
Ariège je departma v jugozahodni Franciji, v regiji Oksitanija.
Poglej Francoska revolucija in Ariège (departma)
Arles
Arles (okcitansko/provansalsko Arle, klasičnih in mistralskih normah; klasično latinsko: Arelate) je obalno mesto in občina v južni Franciji, podprefektura v departmaju Bouches-du-Rhône v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, v nekdanji provinci Provansa.
Poglej Francoska revolucija in Arles
Armand Désiré de Vignerot du Plessis
Armand Désiré de Vignerot du Plessis de Richelieu vojvoda d’Aiguillon in d’Agenois, francoski plemič in politik, * 31. oktober 1761, Pariz, Francija, † 4. maj 1800, Hamburg.
Poglej Francoska revolucija in Armand Désiré de Vignerot du Plessis
Assassin's Creed
Assassin's Creed je franšiza akcijsko-pustolovskih open-world stealth videoiger v izdaji podjetja Ubisoft in razvoju studia Ubisoft Montreal.
Poglej Francoska revolucija in Assassin's Creed
Aube (departma)
Aube (oznaka 10) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Aube (departma)
Auch
Auch (okcitansko/gaskonjsko Aush) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Gers in zgodovinsko glavno mesto Gaskonje.
Poglej Francoska revolucija in Auch
Aude (departma)
Aude (francosko; okcitansko) je departma v južni Franciji, v regiji Okcitaniji in je dobil ime po reki Aude. Svet departmajev ga imenuje tudi 'dežela katarov' (francosko Pays cathare) po skupini verskih disidentov, ki so delovali v 12. stoletju. Njegova prefektura je Carcassonne, podprefekturi pa Limoux in Narbonne.
Poglej Francoska revolucija in Aude (departma)
Augustin Louis Cauchy
Baron Augustin Louis Cauchy, francoski inženir in matematik, * 21. avgust 1789, Pariz, Francija, † 23. maj 1857, Sceaux, Seine, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Augustin Louis Cauchy
Aunis
Aunis (sentonško Aulni) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v La Rochelle, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno ozemlje skupaj s pretežnim delom ozemlja province Saintonge pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Francoska revolucija in Aunis
Auvergne (regija)
Auvergne (okcitansko Auvèrnha) je bila do leta 2015 geografsko osrednja francoska regija.
Poglej Francoska revolucija in Auvergne (regija)
Aveyron (departma)
Aveyron (okcitansko Avairon, oznaka 12) je francoski departma, ki se imenuje po istoimenski reki, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Aveyron (departma)
Avignon
Avignon (francosko; provansalsko Avinhon (klasična norma) ali Avignoun (mistralska norma), IPA:; latinsko Avenio) je prefektura departmaja Vaucluse v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Avignon
Avignonska stolnica
Avignonska stolnica (francosko Cathédrale Notre-Dame des Doms d'Avignon) je rimskokatoliška cerkev poleg Papeške palače v Avignonu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Avignonska stolnica
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Francoska revolucija in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Francoska revolucija in Avstrijsko cesarstvo
Île de la Cité
Île de la Cité (2009) Île de la Cité (dobesedno Mestni otok) je otok v reki Seni v središču Pariza.
Poglej Francoska revolucija in Île de la Cité
Île-d'Aix
Île-d'Aix je turistično naselje na istoimenskem otoku ob zahodni francoski obali, po površini najmanjša občina departmaja Charente-Maritime regije Akvitanija-Limousin-Poitou-Charentes.
Poglej Francoska revolucija in Île-d'Aix
Azori
Azori, uradno Avtonomna regija Azori (Região Autónoma dos Açores), je ena od dveh avtonomnih regij Portugalske (druga je Madeira).
Poglej Francoska revolucija in Azori
Štefan Modrinjak
Štefan Modrinjak, slovenski rimskokatoliški duhovnik in pesnik, * 23. december 1774, Središče ob Dravi, † 8. oktober 1827, Sv. Miklavž.
Poglej Francoska revolucija in Štefan Modrinjak
Žiga Zois
Baron Žiga (Sigismundus) Zois pl. Edelstein, bolje znan kot Žiga Zois,, slovenski razsvetljenec, gospodarstvenik, podjetnik, mecen in mineralog, * 23. november 1747, Trst, † 10. november 1819, Ljubljana.
Poglej Francoska revolucija in Žiga Zois
Živalski ep
Živalski ep združije basni v celoto in ima navadno namen, da ob primerih iz živalskega sveta ostro graja človeške razmere, predvsem kake napake v javnem življenju.
Poglej Francoska revolucija in Živalski ep
Étienne Eustache Bruix
Étienne Eustache Bruix, francoski admiral, * 17. julij 1759, † 18. marec 1805.
Poglej Francoska revolucija in Étienne Eustache Bruix
Étienne Louis Malus
Étienne Louis Malus (polni priimek Malus Dumitry), francoski častnik, inženir, fizik in matematik, * 23. julij 1775, Pariz, Francija, † 24. februar 1812, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Étienne Louis Malus
Évariste Galois
Évariste Galois, francoski matematik, * 25. oktober 1811, Bourg-la-Reine pri Parizu, Francosko cesarstvo (sedaj Francija), † 31. maj 1832, Pariz, Kraljevina Francija (sedaj Francija).
Poglej Francoska revolucija in Évariste Galois
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Francoska revolucija in Bas-Rhin
Baselski mir (1795)
Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.
Poglej Francoska revolucija in Baselski mir (1795)
Bastia
Bastia (korziško in italijansko, francosko) je pristaniško mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji - otoku Korziki, prefektura departmaja Haute-Corse.
Poglej Francoska revolucija in Bastia
Bastilja
Padec Bastilje Bastilja je bila trdnjava v Parizu, v kateri se je nahajal zapor.
Poglej Francoska revolucija in Bastilja
Batavi
Karta dela zahodne Evrope okoli leta 150 Batavi (latinsko, nizozemsko Bataven) so bili germansko pleme, prvotno stranska veja Hatov, ki so na začetku 1.
Poglej Francoska revolucija in Batavi
Batavska republika
Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.
Poglej Francoska revolucija in Batavska republika
Bazilika Srca Jezusovega, Pariz
Bazilika Srca Jezusovega je pariška rimskokatoliška cerkev in znamenitost, ki krasi grič Montmartre, najvišjo točko Pariza.
Poglej Francoska revolucija in Bazilika Srca Jezusovega, Pariz
Bazilika sv. Severina, Bordeaux
Bazilika sv.
Poglej Francoska revolucija in Bazilika sv. Severina, Bordeaux
Belfort
Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.
Poglej Francoska revolucija in Belfort
Belvedere, Dunaj
Belvedere (iz italijanskega izraza za »lep prizor«) je zgodovinski kompleks dveh baročnih palač, zgornjega in spodnjega Belvedera s spremljevalnimi objekti, ki stoji v baročnem parku v tretjem dunajskem okrožju (Landstraße) na jugovzhodu mestnega središča.
Poglej Francoska revolucija in Belvedere, Dunaj
Beneška republika
Beneška republika (beneško Serenìssima Repùblica Vèneta, latinsko Venetiarum Res Publica) je bila mestna država, osnovana v 9.
Poglej Francoska revolucija in Beneška republika
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Francoska revolucija in Benetke
Berry
Zastava province Berry Berry je pokrajina in nekdanja provinca v osrednji Franciji s sedežem v Bourgesu, ki se je v času revolucije 4. marca 1790 razdelila na novoustanovljene departmaje.
Poglej Francoska revolucija in Berry
Bertel Thorvaldsen
Bertel Thorvaldsen (19. november 1770 – 24. marec 1844) je bil danski in islandski kipar in medaljer mednarodne slave, ki je večino svojega življenja (1797–1838) preživel v Italiji.
Poglej Francoska revolucija in Bertel Thorvaldsen
Beynac-et-Cazenac
Beynac-et-Cazenac je vas v departmaju Dordogne, v regiji Nova Akvitanija, v jugozahodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Beynac-et-Cazenac
Bitka pri Castricumu
V bitki pri Castricumu (6. oktober 1799) so francosko-nizozemske sile premagale anglo-ruske sile blizu Castricuma na Nizozemskem.
Poglej Francoska revolucija in Bitka pri Castricumu
Bonapartizem
Bonapartizem je prehodna oblika vladavine, ki nastopi ob prehodu politične ureditve iz fevdalizma v nov sistem (na primer republiko).
Poglej Francoska revolucija in Bonapartizem
Bonneville, Haute-Savoie
Willliam Turner: Bonneville, Savoja, z Mont Blancom (olje na platnu) Bonneville (provansalsko Bônavela) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Zgornja Savoja.
Poglej Francoska revolucija in Bonneville, Haute-Savoie
Bordeaux
Bordeaux (fonetično: Bordó; Okcitansko/gaskonjsko? Bordèu, baskovsko: Bordele) je pristaniško in administrativno glavno mesto jugozahodne francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Gironde.
Poglej Francoska revolucija in Bordeaux
Bouches-du-Rhône
Bouches-du-Rhône (/ˌbuːʃ djuː ˈroʊn/ BOOSH dew ROHN, francosko, lokalno; okcitansko Bocas de Ròse; »Ustje Rone«) je departma v južni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Bouches-du-Rhône
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Francoska revolucija in Bourboni
Brantôme
Brantôme (okcitansko Brantòsme) je nekdanja občina v departmaju Dordogne v jugozahodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Brantôme
Breda, Nizozemska
Pristanišče v Bredi Breda je mesto in nekdanje baronstvo v nizozemski provinci Severni Brabant ob sotočju rek Mark in Aa.
Poglej Francoska revolucija in Breda, Nizozemska
Bretanja
Bretanja (francosko Bretagne, bretonsko Breizh, gelsko Bertaèyn) je severozahodna francoska regija ob Atlantskem oceanu.
Poglej Francoska revolucija in Bretanja
Brignoles
Brignoles (okcitansko/provansalsko Brinhòla/Brignolo) je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Var.
Poglej Francoska revolucija in Brignoles
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Francoska revolucija in Bukovništvo
Burgundija - Franche-Comté
Burgundija - Franche-Comté ( 'Burgundija svobodna grofija', včasih okrajšano BFC; arpitansko Borgogne-Franche-Comtât) je regija v vzhodni Franciji, ki jo je leta 2014 ustanovila teritorialna reforma francoskih regij z združitvijo Burgundije in Franche-Comtéja.
Poglej Francoska revolucija in Burgundija - Franche-Comté
Calvados (departma)
Calvados (oznaka 14) je departma v Franciji v regiji Spodnji Normandiji.
Poglej Francoska revolucija in Calvados (departma)
Cambrai
Cambrai (nekdanji Cambray; nizozemsko Kamerijk) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Francoska revolucija in Cambrai
Canal du Midi
Zemljevid Canal du Midi. Canal du Midi (okcitansko Canal de las Doas Mars) je 240 kilometrov dolg vodni prekop v južni Franciji, ki povezuje mesto Toulouse, gospodarsko in kulturno središče nekdanje francoske regije Languedoc-Roussillon, danes v Oksitaniji, s Sredozemskim morjem.
Poglej Francoska revolucija in Canal du Midi
Cantal
Cantal (oznaka 15) je francoski departma v osrednji Franciji, v regiji Auvergne-Rona-Alpe.
Poglej Francoska revolucija in Cantal
Carpentras
Carpentras (okcitansko/provansalsko Carpentràs) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, podprefektura departmaja Vaucluse.
Poglej Francoska revolucija in Carpentras
Castres
Castres (okcitansko Castras) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Tarn.
Poglej Francoska revolucija in Castres
Côte-d'Or
Côte d'Or (oznaka 21) je departma v severovzhodni Franciji, ki se nahaja v regiji Burgundiji.
Poglej Francoska revolucija in Côte-d'Or
Côtes-d'Armor
Côtes-d'Armor (bretonsko Aodoù an Arvor, oznaka 22) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po besedi Arvor, ki pomeni obalo, ter ar mor - morje.
Poglej Francoska revolucija in Côtes-d'Armor
Cerkev Saint Pierre de Montmartre
Cerkev Saint-Pierre de Montmartre (francoska izgovorjava) je ena najstarejših ohranjenih cerkva v Parizu, takoj za samostanom Saint-Germain-des-Pres, a manj znana od dveh glavnih cerkva na Montmartru, druga bolj znana je bazilika Sacré-Cœur iz 19.
Poglej Francoska revolucija in Cerkev Saint Pierre de Montmartre
Cerkev sv. Pavla, Frankfurt
Cerkev sv.
Poglej Francoska revolucija in Cerkev sv. Pavla, Frankfurt
Cerkev sv. Trofima, Arles
Cerkev sv.
Poglej Francoska revolucija in Cerkev sv. Trofima, Arles
Cesarska neposrednost
Ukaz iz 1226, s katerim Friderik II., Sveti rimski cesar daje status cesarske neposrednosti mestu Lübeck Cesarska neposrednost (nemško: Reichsfreiheit ali Reichsunmittelbarkeit) je bil privilegiran fevdalni in politični status, ki so ga lahko dobila cesarska mesta, verski subjekti, fevdalna poglavarstva ali manjša gospostva v okviru Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Francoska revolucija in Cesarska neposrednost
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Francoska revolucija in Cesarsko mesto Nürnberg
Cesta dveh cesarjev (roman)
Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821.
Poglej Francoska revolucija in Cesta dveh cesarjev (roman)
Chambéry
Chambéry (provansalsko Chambèri) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Savoja in glavno mesto nekdanje zgodovinske pokrajine Savoje.
Poglej Francoska revolucija in Chambéry
Charente-Maritime
Charente-Maritime (oznaka 17) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Charente, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Charente-Maritime
Charles Augustin de Coulomb
sile trenja Coulombova torzijska tehntnica, gravura iz ''Mémoires de l'Académie des Sciences'', 1784 Charles Augustin de Coulomb, francoski fizik, inženir in častnik, * 14. junij 1736, Angoulême, Francija † 23. avgust 1806, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Charles Augustin de Coulomb
Charles César de Fay de La Tour-Maubourg
Marie-Charles-César de Faÿ, comte de la Tour-Maubourg, francoski častnik in politik, * 11. februar 1757, Motte-Galaure, † 28. april 1831, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Charles César de Fay de La Tour-Maubourg
Charles Le Brun
Charles Le Brun (krščen 24. februarja 1619 – 12. februarja 1690) je bil francoski slikar, fiziognomist, umetnostni teoretik in direktor več umetniških šol svojega časa.
Poglej Francoska revolucija in Charles Le Brun
Charles Nodier
Charles Nodier, s polnim imenom Jean-Charles-Emmanuel Nodier, francoski pesnik pisatelj, leksikograf, prirodopisec in urednik, * 29. april 1780, Besançon, † 27. januar 1844, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Charles Nodier
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charly-sur-Marne
Charly-sur-Marne, do leta 2006 Charly, je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Aisne regije Pikardije.
Poglej Francoska revolucija in Charly-sur-Marne
Château de Chambord
Château de Chambord v Chambordu, Centre-Val de Loire, Francija, je eden najbolj prepoznavnih dvorcev na svetu zaradi svoje zelo značilne francoske renesančne arhitekture, ki združuje tradicionalno francoske srednjeveške oblike s klasičnimi renesančnimi strukturami.
Poglej Francoska revolucija in Château de Chambord
Château de Saint-Germain-en-Laye
Château de Saint-Germain-en-Laye je nekdanja kraljeva palača v občini Saint-Germain-en-Laye, v departmaju Yvelines, približno 19 km zahodno od Pariza, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Château de Saint-Germain-en-Laye
Château-Salins
Château-Salins (nemško Salzburg, 1941-44 Salzburgen) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Moselle.
Poglej Francoska revolucija in Château-Salins
Châteauroux
Châteauroux je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Indre.
Poglej Francoska revolucija in Châteauroux
Châtellerault
Châtellerault je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Vienne.
Poglej Francoska revolucija in Châtellerault
Chelles, Seine-et-Marne
Chelles je vzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Chelles, Seine-et-Marne
Cher (departma)
Cher (oznaka 18) je francoski departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Cher, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Cher (departma)
Chinon
Chinon je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre-et-Loire.
Poglej Francoska revolucija in Chinon
Cholet
Cholet je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Maine-et-Loire.
Poglej Francoska revolucija in Cholet
Christian Wolff (filozof)
Christian Wolff; znan tudi kot Wolfius, nemški filozof * 24. januar 1679, Vroclav, Sveto rimsko cesarstvo, † 9. april 1754, Halle, Saška - Anhalt.
Poglej Francoska revolucija in Christian Wolff (filozof)
Citadela
Citadela (iz italijanske besede cittadella) je trdnjava, ki je bila zgrajena za potrebe obrambe mesta oz.
Poglej Francoska revolucija in Citadela
Civilizacija (TV serija)
Civilizacija – v celoti, Civilizacija: osebni pogled Kennetha Clarka – je britanska televizijska dokumentarna serija iz leta 1969, ki jo je napisal in predstavil umetnostni zgodovinar Kenneth Clark.
Poglej Francoska revolucija in Civilizacija (TV serija)
Clamecy, Nièvre
Clamecy je naselje in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, podprefektura departmaja Nièvre.
Poglej Francoska revolucija in Clamecy, Nièvre
Clara Zetkin
Clara Josephine Zetkin, (rojena Eißner), nemška političarka, * 5.
Poglej Francoska revolucija in Clara Zetkin
Claude Chappe
Claude Chappe, francoski izumitelj, * 25. december 1763, Brûlon, † 23. januar 1805, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Claude Chappe
Claude-Henri Belgrand de Vaubois
Claude-Henri Belgrand de Vaubois, francoski general, * 1748, † 1839.
Poglej Francoska revolucija in Claude-Henri Belgrand de Vaubois
Claude-Jacques Lecourbe
Claude-Jacques Lecourbe, francoski general, * 22. februar 1759, † 22. oktober 1815.
Poglej Francoska revolucija in Claude-Jacques Lecourbe
Cluny
Cluny, starejše Clugny, je naselje in občina v francoskem departmaju Saône-et-Loire regije Bourgogne.
Poglej Francoska revolucija in Cluny
Cluny (opatija)
Opatija Cluny je najznamenitejši benediktinski samostan na današnjem francoskem ozemlju in eden najpomembnejših samostanov na svetu.
Poglej Francoska revolucija in Cluny (opatija)
Code civil
Code civil je francoski civilni zakonik, ki je izšel leta 1804 in je zajemal celotno civilno pravo, ki ga je ločil od gospodarskega.
Poglej Francoska revolucija in Code civil
Collonges-la-Rouge
Collonges-la-Rouge (dobesedno Rdeči Collonges) je občina v departmaju Corrèze regije Nova Akvitanija v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Collonges-la-Rouge
Comminges
Grb Commingesa Zemljevid Gaskonje okoli leta 1150. Grofija Comminges je prikazana temno zeleno spodaj desno. Comminges (okcitansko Comenge) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Francoska revolucija in Comminges
Conciergerie
Conciergerie (francoska izgovorjava) je nekdanja stavba sodišča in zapor v Parizu v Franciji, ki stoji zahodno od Île de la Cité, pod Sodna palača (Palais de Justice).
Poglej Francoska revolucija in Conciergerie
Corpus (Bernini)
Corpus (Telo) je bronasta skulptura križanega Jezusa, ki visi na križu, v naravni velikosti Giana Lorenza Berninija.
Poglej Francoska revolucija in Corpus (Bernini)
Corrèze (departma)
Corrèze (oznaka 19) je departma v južni Franciji, imenovan po reki Corrèze, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Corrèze (departma)
Creuse (departma)
Creuse (okcitansko Cruesa, oznaka 23) je departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Creuse, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Creuse (departma)
Dammarie-lès-Lys
Dammarie-lès-Lys je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Dammarie-lès-Lys
Dan barikad
Paul Lehugeur (19. stoletje): Henrik I., vojvoda Guiški, na pariški barikadi Dan barikad (francosko Journée des barricades), 12.
Poglej Francoska revolucija in Dan barikad
Dana Zwitter-Tehovnik
Dana Zwitter-Tehovnik (cvíter), koroškoslovenska zgodovinarka, * 19. december 1947, Celovec.
Poglej Francoska revolucija in Dana Zwitter-Tehovnik
Désirée Clary
Bernardine Eugénie Désirée Clary, švedska in norveška kraljica, * 8. november 1777, Marseille, Francija, † 17. december 1860, Stockholm, Švedska.
Poglej Francoska revolucija in Désirée Clary
Dekadenca
'''Dekadenca Rimljanov''', slika Thomasa Coutura, 1847 Dekadenca (lat. decadentia, de + cadere (pasti), torej.
Poglej Francoska revolucija in Dekadenca
Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Upodobitev Deklaracije o pravicah človeka in državljana spominja na deset zapovedi Deklaracija o pravicah človeka in državljana (francosko: La Déclaration des droits de l'Homme et du citoyen) je eden ključnih dokumentov francoske revolucije.
Poglej Francoska revolucija in Deklaracija o pravicah človeka in državljana
Desna sredina
Desna sredina je politična pozicija v okviru političnega spektra.
Poglej Francoska revolucija in Desna sredina
Deux-Sèvres
Deux-Sèvres (oznaka 79) je francoski departma, imenovan po rekah Sèvre Nantaise in Sèvre Niortaise, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Deux-Sèvres
Diana in Kalisto
Diana in Kalisto je slika, ki jo je med letoma 1556 in 1559 dokončal italijanski poznorenesančni umetnik Tizian.
Poglej Francoska revolucija in Diana in Kalisto
Dofineja
Grb province Dofineja (francosko Dauphiné, tudi Dauphiné Viennois) je pokrajina in nekdanja provinca v jugovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Dofineja
Don (naziv)
Don je skrajšana oblika latinske besede dominus, ki pomeni gospod ali gospodar.
Poglej Francoska revolucija in Don (naziv)
Dordogne (departma)
Dordogne (okcitansko Dordonha, oznaka 24) je velik podeželski departma v jugozahodni Franciji s prefekturo Périgueux.
Poglej Francoska revolucija in Dordogne (departma)
Douai
Douai (nekdanji Douay; nizozemsko Dowaai) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Francoska revolucija in Douai
Doubs (departma)
Doubs (oznaka 25) je departma v severovzhodni Franciji ob meji s Švico, imenovan po reki Doubs, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Doubs (departma)
Drôme (departma)
Drôme (Drôma v Arpitanu) je departma na jugovzhodu Franciji, ki se nahaja v regiji Auvergne-Rona-Alpe.
Poglej Francoska revolucija in Drôme (departma)
Državni ateizem
Zemljevid držav (rdečih), ki so v preteklosti ali ki danes izvajajo državni ateizem Držávni ateízem je vključevanje izrecnega ateizma ali neteizma v politične režime.
Poglej Francoska revolucija in Državni ateizem
Družbeni nauk Cerkve
Družbeni nauk Cerkve je področje vedenja, ki ga je razvila Katoliška cerkev glede človekovega dostojanstva in skupnega dobrega v družbi.
Poglej Francoska revolucija in Družbeni nauk Cerkve
Družina
Jožef Tominc - ''Pietro Stanislao Parisi z družino'' Družina je osnovna enota človeške družbe, čeprav jo v širšem smislu poznamo tudi v živalskem svetu, in je skupnost članov, ki jih vežejo bivanjske, prijateljske ali sorodstvene vezi.
Poglej Francoska revolucija in Družina
Družina Karla IV.
Družina Karla IV. je slika olje na platnu španskega umetnika Francisca de Goye.
Poglej Francoska revolucija in Družina Karla IV.
Dvanajst členov
Dvanajst členov (nem. Zwölf Artikel) je bilo del kmečkih zahtev Švabski ligi med nemško kmečko vojno leta 1525.
Poglej Francoska revolucija in Dvanajst členov
Edmond Dubois-Crancé
Edmond Dubois-Crancé, francoski general, * 14. oktober 1746, † 28. junij 1814.
Poglej Francoska revolucija in Edmond Dubois-Crancé
Edmund Burke
Edmund Burke, irski državnik, pisatelj, govornik, politični teoretik, ter filozof * 12. januar 1729, Dublin, Irska, † 9. julij 1797 Velika Britanija.
Poglej Francoska revolucija in Edmund Burke
Eifflov stolp
sličica Eifflov stolp je železen stolp, zgrajen na Champ de Mars (Marsovo polje) ob reki Seni v Parizu.
Poglej Francoska revolucija in Eifflov stolp
Elizejska palača
Elizejska palača je stavba v Parizu, ki služi kot uradna rezidenca predsednika Francoske republike.
Poglej Francoska revolucija in Elizejska palača
Elizejske poljane
Elizejske poljane ali Avenue des Champs-Élysées (francoska izgovorjava) je avenija v 8.
Poglej Francoska revolucija in Elizejske poljane
Emmanuel-Joseph Sieyès
Emmanuel-Joseph Sieyès (Si-j`es), francoski rimskokatoliški duhovnik in politik, * 3. marec 1748, † 20. junij 1836.
Poglej Francoska revolucija in Emmanuel-Joseph Sieyès
Enciklopedija
''Enciklopedija Brockhaus'' iz leta 1958 Enciklopedíja je (knjižno) delo, ki daje zaokrožen pregled vse človeške vednosti, povzetek informacij z različnih spoznavnih področij.
Poglej Francoska revolucija in Enciklopedija
Epikur
Epikúr (starogrško: Epíkouros), starogrški filozof, * 341 pr. n. št., otok Samos, Jonija, Grčija, † 270 pr. n. št., Atene.
Poglej Francoska revolucija in Epikur
Eugène Viollet-le-Duc
Eugène Emmanuel Viollet-le-Duc, francoski arhitekt in pisatelj, * 27. januar 1814, † 17. september 1879 Viollet-le-Duc je obnovil številne srednjeveške znamenitosti v Franciji, vključno s tistimi, ki so bile med francosko revolucijo poškodovane ali zapuščene.
Poglej Francoska revolucija in Eugène Viollet-le-Duc
Eure (departma)
Eure (oznaka 27) je departma v severni Franciji, imenovan po reki Eure, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Eure (departma)
Eure-et-Loir
Eure-et-Loir (oznaka 28) je francoski departma, imenovan po rekah Eure in Loir, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Eure-et-Loir
Evropa
Satelitska slika Evrope Evropa je celina katere meje so Atlantski ocean na zahodu, Arktični ocean na severu, Sredozemsko morje na jugu.
Poglej Francoska revolucija in Evropa
Fašizem v Italiji
Fašízem (italijansko fascismo) je politični sistem, ki ga je v Kraljevini Italiji vzpostavil Benito Mussolini po prvi svetovni vojni in je trajal do nastanka Republike Italije leta 1945.
Poglej Francoska revolucija in Fašizem v Italiji
Fajansa
Krožnik iz Faenze, poslikan s tradicionalnim vzorcem Fajansa (iz francoskega faïence), je vrsta svetle keramike, prevlečene z belo svinčevo-kositrno glazuro, primerno za poslikavanje, ki so jo francosko govoreči uporabniki sprva povezovali z mestom Faenza pri Raveni v osrednji Italiji, od koder so jo uvažali.
Poglej Francoska revolucija in Fajansa
Fête de la Fédération
Fête de la Fédération (Festival zveze) je bil množičen praznični festival, ki je potekal po vsej Franciji leta 1790 v čast francoski revoluciji.
Poglej Francoska revolucija in Fête de la Fédération
Felix Austria
Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.
Poglej Francoska revolucija in Felix Austria
Feurs
Feurs je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Loire regije Rona-Alpe.
Poglej Francoska revolucija in Feurs
Filikí Etería
Filikí Eteria, Prijateljsko društvo, Društvo prijateljev, Društvo tovarišev ali pa Heterija prijateljev je bilo ustanovljeno leta 1814 v Odesi.
Poglej Francoska revolucija in Filikí Etería
Filip IV. Francoski
Filip IV., imenovan tudi Lepi (francosko Philippe IV le Bel), francoski kralj iz dinastije Kapetingov, * 5. oktober 1268, Fontainebleau † 29. november 1314, Fontainebleau.
Poglej Francoska revolucija in Filip IV. Francoski
Finistère
Finistère (bretonsko Penn-ar-Bed, oznaka 29) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Poglej Francoska revolucija in Finistère
Fleur-de-lis
Fleur-de-lis, napisano tudi fleur-de-lys, je lilija (v francoščini fleur in lis pomenita 'cvet' oziroma 'lilija' '), ki se uporablja kot okrasni element ali simbol.
Poglej Francoska revolucija in Fleur-de-lis
Foix
Foix je občina, nekdanja prestolnica okrožja Foix.
Poglej Francoska revolucija in Foix
Fontainebleau
Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Francoska revolucija in Fontainebleau
Fontenay-le-Comte
Fontenay-le-Comte je naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Vendée.
Poglej Francoska revolucija in Fontenay-le-Comte
Fran Zwitter
Beli Cerkvi Fran Zwitter, slovenski zgodovinar, * 24. oktober 1905, Bela Cerkev, † 14. april 1988, Ljubljana.
Poglej Francoska revolucija in Fran Zwitter
François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt
François Alexandre Frédéric, duc de la Rochefoucauld-Liancourt, francoski politik in sociolog, * 11. januar 1747, † 27. marec 1827.
Poglej Francoska revolucija in François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt
François Claude de Bouillé
François Claude de Bouillé, francoski general, * 19. november 1739, † 14. november 1800.
Poglej Francoska revolucija in François Claude de Bouillé
François-André Danican Philidor
François-André Danican Philidor, francoski šahist in skladatelj, * 1. september 1726, † 31. avgust 1795, London.
Poglej Francoska revolucija in François-André Danican Philidor
François-Noël Babeuf
François-Noël Babeuf, francoski revolucionar, politični teoretik in proto-socialist, * 23. november 1760, Saint-Quentin, Aisne, Francija, † 27. maj 1797, Vendôme, Francija.
Poglej Francoska revolucija in François-Noël Babeuf
François-René de Chateaubriand
François-René de Chateaubriand, francoski pisatelj, zgodovinar, diplomat in politik, * 4. september 1768, Saint-Malo, Francija, † 4. julij 1848, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in François-René de Chateaubriand
Franc Ksaver Lušin
Franc Ksaver Lušin, slovenski nadškof, teolog in filozof, * 3. december 1781, Hum pri Tinjah, Vojvodina Koroška, Avstrijsko cesarstvo, † 2. maj 1854, Gorica.
Poglej Francoska revolucija in Franc Ksaver Lušin
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Francoska revolucija in Francija
Francija v srednjem veku
Francija v srednjem veku je čas v srednjega veka na področju Francije.
Poglej Francoska revolucija in Francija v srednjem veku
Francoska akademija
Sedež akademije v Parizu Francoska akademija je osrednja francoska ustanova, ki se ukvarja s francoščino.
Poglej Francoska revolucija in Francoska akademija
Francoska gotska arhitektura
Stolnica Notre-Dame v Parizu Francoska gotska arhitektura je slog, ki se je pojavil v Franciji leta 1140 in je prevladoval do sredine 16.
Poglej Francoska revolucija in Francoska gotska arhitektura
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Francoska revolucija in Francoska prva republika
Francoska Tretja republika
Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.
Poglej Francoska revolucija in Francoska Tretja republika
Francoski direktorij
Francoski direktorij, splošno znan kot »direktorij« je imel v Franciji izvršno oblast od 2.
Poglej Francoska revolucija in Francoski direktorij
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Francoska revolucija in Francosko kraljestvo
Francosko-slovenski literarni stiki
Prve pomembnejše stike so imeli Slovenci v Ilirskih provincah, kjer je bila francoščina uradni jezik.
Poglej Francoska revolucija in Francosko-slovenski literarni stiki
Franz Grillparzer
Franz Grillparzer, avstrijski pisatelj, *15. januar 1791, Dunaj, † 21. januar 1872, Dunaj.
Poglej Francoska revolucija in Franz Grillparzer
Friedrich Engels
Friedrich Engels, nem.
Poglej Francoska revolucija in Friedrich Engels
Friedrich Schlegel
Friedrich Schlegel 1810 (Naslikal Phillip Veit) Friedrich Schlegel, polno ime Karl Wilhelm Friedrich von Schlegel, nemški literat, filozof, literarni kritik, filolog in indolog, * 10. marec 1772, Hannover, Nemčija, † 12. januar 1829, Dresden, Nemčija.
Poglej Francoska revolucija in Friedrich Schlegel
Fulgencij iz Ruspe
Sveti Fulgencij iz Ruspe, cerkveni oče, rimski menih, škof in svetnik, * 467, Telepte, severna Afrika, † 1. januar 532, Circino.
Poglej Francoska revolucija in Fulgencij iz Ruspe
Galci
Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.
Poglej Francoska revolucija in Galci
Galija
Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.
Poglej Francoska revolucija in Galija
Gap
Panorama Gapa Gap je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala, prefektura departmaja Hautes-Alpes.
Poglej Francoska revolucija in Gap
Gard
Gard (oznaka 30) je francoski departma, imenovan po reki Gard (oz. Gardon), ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Gard
Gaskonja
Zastava Gaskonje Zelena pokrajina Gaskonje Zemljevid zgodovinskega in kulturnega ozemlja Gaskonje. Gaskonja (francosko Gascogne,; okcitansko/gaskonjsko Gasconha,; baskovsko Gaskoinia) je zgodovinska pokrajina v jugozahodni Franciji, pred francosko revolucijo ena od njenih provinc.
Poglej Francoska revolucija in Gaskonja
Georg Büchner
Georg Büchner, nemški pisatelj, naravoslovec in revolucionar, * 17. oktober 1813, Goddelau, Hessen, † 19. februar 1837, Zürich.
Poglej Francoska revolucija in Georg Büchner
Georges-Jacques Danton
Georges Jacques Danton, francoski politik in revolucionar, * 28. oktober 1759, Arci-sur-Aube, Šampanja-Ardeni, Francija, † 5. april 1794, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Georges-Jacques Danton
Germaine de Staël
Anne Louise Germaine de Staël-Holstein (francosko; rojena Necker), splošno znana kot Madame de Staël (francosko), francoska pisateljica in politična teoretičarka, * 22. april 1766, Pariz, † 14. julij 1817, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Germaine de Staël
Gers (departma)
Gers (oznaka 32) je francoski departma, imenovan po reki Gers, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Gers (departma)
Geto
Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.
Poglej Francoska revolucija in Geto
Gibanje rumenih jopičev
Protesti v Vesoulu 17. novembra 2018 Gibanje rumenih jopičev je politično gibanje, začeto v Franciji leta 2018.
Poglej Francoska revolucija in Gibanje rumenih jopičev
Giljotina
Giljotina (v slovenščini so jo nekoč poskusili prevesti kot glavosečnica) je naprava za obglavljanje, ki so jo uporabljali še posebej v času francoske revolucije, ko je vladal Maximilien Robespierre (pred časom vladanja Napoleona).
Poglej Francoska revolucija in Giljotina
Gironde (departma)
Gironde (okcitansko Gironda, oznaka 33) je francoski departma južno od istoimenskega rečnega ustja, ob Atlantskem oceanu.
Poglej Francoska revolucija in Gironde (departma)
Goreči grm (Nicolas Froment)
Goreči grm je triptih Nicolasa Fromenta, avignonskega umetnika, narejen v 15.
Poglej Francoska revolucija in Goreči grm (Nicolas Froment)
Graščina Chantilly
Graščina Chantilly, francosko Château de Chantilly je zgodovinska graščina, ki stoji v mestu Chantilly v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Graščina Chantilly
Grad Foix
Château de Foix (languedoščina Castèl de Fois) je grad, ki dominira nad mestom Foix v francoskem departmaju Ariège.
Poglej Francoska revolucija in Grad Foix
Grad Laval
Grad Laval (Château de Laval) se nahaja v mestu Laval, departmaju Mayenne, v regiji Pays de la Loire v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Grad Laval
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Francoska revolucija in Grad Valkhof
Gradovi v dolini reke Loare
Izraz gradovi v dolini reke Loare (fr. Châteaux de la Loire) zajema v srednjem veku zgrajene utrdbe, ki so jih francoski dvorjani prezidali v renesančnem in baročnem slogu, ter kasneje postavljene dvorce velikašev ob spodnjem toku reke Loare, navadno nizvodno od mesta Gien, ter pritokih Maine, Cher, Indre, Creuse in Loir.
Poglej Francoska revolucija in Gradovi v dolini reke Loare
Grand Est
Grand Est (renska francoščina Groß Oschte) je upravna regija v severovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Grand Est
Grand Tour
Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.
Poglej Francoska revolucija in Grand Tour
Grčija
Grčija (grško Ελλάδα, Elláda), uradno Helenska republika (grško Ελληνική Δημοκρατία, Elliniki Dimokratia), znana že od antičnih časov kot Helada (grško Ελλάς, Ellas), je država v jugovzhodni Evropi.
Poglej Francoska revolucija in Grčija
Grenoble
Grenoble (antični Cularo/Gratianopolis, provansalsko/arpitansko Grenoblo/Grainóvol, okcitansko Graçanòbol/Grasanòbol) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Isère in glavno mesto zgodovinske pokrajine Dauphiné (Daufineja).
Poglej Francoska revolucija in Grenoble
Grigorij Potemkin
Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".
Poglej Francoska revolucija in Grigorij Potemkin
Grki
Grki ali Heleni (grško Έλληνες, Éllines) so etnična skupina in narod, ki izvira iz Grčije, Cipra, južne Albanije, Anatolije, delov Italije in Egipta ter v manjšem obsegu drugih okoliških držav v vzhodnem Sredozemlju in ob Črnem morju.
Poglej Francoska revolucija in Grki
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Francoska revolucija in Grofija Flandrija
Grofija Foix
Grofija Foix (francosko Comté de Foix, izgovorjeno; okcitansko Comtat de Fois) je bil neodvisen srednjeveški fevd v južni Franciji, pozneje pa tudi francoska provinca, katere ozemlje je približno ustrezalo vzhodnemu delu sodobnega departmaja Ariège (zahodni del Ariège je bil Couserans).
Poglej Francoska revolucija in Grofija Foix
Grofija Marche
Grofija Marche (francosko Comté de la Marche) je nekdanja srednjeveška grofija v Franciji, danes pretežno ozemlje departmaja Creuse; manjši del je v departmaju Haute-Vienne (okrožje Bellac), nekaj občin pa leži še v departmajih Vienne in Charente.
Poglej Francoska revolucija in Grofija Marche
Guillaume de Nogaret
Guillaume de Nogaret, francoski pravnik, * ok.
Poglej Francoska revolucija in Guillaume de Nogaret
Guillaume Marie Anne Brune
Guillaume Marie Anne Brune, francoski maršal, * 1763, † 1815.
Poglej Francoska revolucija in Guillaume Marie Anne Brune
Gustav III. Švedski
Gustav III. je bil od leta 1771 do njegovega umora leta 1792 kralj Švedske, * 24. januar (13. januar) 1746, Stockholm, Švedska, † 29. marec 1792, Stockholm, Švedska Bil je najstarejši sin švedskega kralja Adolfa Friderika in kraljice Luize Ulrike, sestre pruskega kralja Friderika Velikega, in bratranec ruske carice Katarine Velike.
Poglej Francoska revolucija in Gustav III. Švedski
Gustav IV. Adolf Švedski
Gustav IV.
Poglej Francoska revolucija in Gustav IV. Adolf Švedski
Gustave Courbet
Jean Désiré Gustave Courbet (francoko; 10. junij 1819 - 31. december 1877) je bil francoski slikar, ki je vodil umetniško gibanje realizma v francoskem slikarstvu 19.
Poglej Francoska revolucija in Gustave Courbet
Guy Verhofstadt
Guy Maurice Marie Louise Verhofstadt, belgijski politik, * 11. april 1953, Dendermonde, Belgija.
Poglej Francoska revolucija in Guy Verhofstadt
Habeas corpus
Habeas corpus (latinščina, izg. hábeas kórpus) je v anglosaškem kazenskem pravu common law dekret oziroma odločba oblasti (angleško writ, latinsko breve), ki pooblašča sodnika, da veleva, naj se prijeta oseba privede predenj; prizadeta oseba (ali njen predstavnik) je upravičena, da ta sodnijski odlok zahteva v primeru nezakonitega pridržanja ali odvzema prostosti.
Poglej Francoska revolucija in Habeas corpus
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Francoska revolucija in Habsburška monarhija
Haiti
Haiti, uradno Republika Haiti (francosko République d'Haïti, Taino: Ayiti/Quisqueya) prej znana kot Hayti, je država, ki se zavzema zahodni del otoka Hispaniola, ki je drug največji otok v Velikih Antilih v Karibskem morju, vzhodno od Kube in Jamajke ter južno od Bahamov ter otokov Turks in Caicos.
Poglej Francoska revolucija in Haiti
Haut-Rhin
Haut-Rhin (nemško Oberelsass, oznaka 68) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Francoska revolucija in Haut-Rhin
Haute-Garonne
Haute-Garonne (okcitansko Nauta Garona, oznaka 31) je francoski departma, imenovan po reki Garoni, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Haute-Garonne
Haute-Loire
Haute-Loire (okcitansko: Naut Léger, oznaka 43) je francoski departma, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj. Nahaja se v regiji Auvergne.
Poglej Francoska revolucija in Haute-Loire
Haute-Marne
Haute-Marne (oznaka 52) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Haute-Marne
Haute-Saône
Haute-Saône (oznaka 70) je francoski departma, imenovan po reki Saoni, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Haute-Saône
Haute-Vienne
Haute-Vienne (okcitansko Nauta Vinhana, oznaka 87) je francoski departma, imenovan po reki Vienne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Haute-Vienne
Hautes-Alpes
Hautes-Alpes (Visoke Alpe) (oznaka 05) je francoski departma na jugovzhodu države ob meji z Italijo, v Alpah.
Poglej Francoska revolucija in Hautes-Alpes
Hautes-Pyrénées
Hautes-Pyrénées (oksitansko/gaskonjsko Hauts Pirenèus/los Nauts Pirenèus; špansko: Altos Pirineos; katalonsko: Alts Pirineus; oznaka 65) je francoski departma ob meji s Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Francoska revolucija in Hautes-Pyrénées
Hérault (departma)
Hérault (okcitansko Erau, oznaka 34) je francoski departma, imenovan po reki Hérault, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Hérault (departma)
Helvetska republika
Zastava Helvetske republike Helvetska republika (francosko République helvétique) je bila francoska marionetna država v srednji Evropi, ki je trajala od leta 1798 do leta 1803.
Poglej Francoska revolucija in Helvetska republika
Henri de Saint-Simon
Claude Henri de Rouvroy, Comte de Saint-Simon, krajše grof Saint-Simon, francoski socialni filozof, pozitivist in socialist, * 17. oktober 1760, Pariz, † 19. maj 1825, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Henri de Saint-Simon
Hilderik I.
Hilderik I. (latinsko, francosko Childéric) je bil kralj Salijskih Frankov in oče kralja Klodvika I., ki je združil Franke in ustanovil Merovinško dinastijo, * okoli 440, † 481/482.
Poglej Francoska revolucija in Hilderik I.
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Francoska revolucija in Hohenzollerji
Honfleur
Honfleur je pristaniško naselje in občina v severozahodnem francoskem departmaju Calvados regije Spodnje Normandije.
Poglej Francoska revolucija in Honfleur
Honoré de Balzac
Honoré de Balzac, francoski pisatelj, * 20. maj 1799, Tours, Francija, † 18. avgust 1850, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Honoré de Balzac
Humanizem
Humanizem (lat. humanitas, človečnost, ljudskost, bistvo človeka) je kulturno-idejna smer, ki je vplivala na razvoj znanosti, filozofije in s tem tudi umetnosti.
Poglej Francoska revolucija in Humanizem
Ignac Merk
Ignac Merk, tiskar, * (?), † 14. april 1797, Ljubljana.
Poglej Francoska revolucija in Ignac Merk
Ille-et-Vilaine
Ille-et-Vilaine (bretonsko Il-ha-Gwilen, oznaka 35) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po rekah Ille in Vilaine, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Ille-et-Vilaine
Illkirch-Graffenstaden
Illkirch-Graffenstaden (alzaško Schílige) je južno predmestje Strasbourga in občina v severovzhodnem francoskem departmaju Bas-Rhin regije Alzacije.
Poglej Francoska revolucija in Illkirch-Graffenstaden
Individualizem
Individualizem je na splošno izraz s katerim opisujemo teoretičen ali praktičen poudarek na posameznika nasproti, ali celo na račun, skupine.
Poglej Francoska revolucija in Individualizem
Indre (departma)
Indre je neobalni departma v osrednji Franciji, imenovan po reki Indre.
Poglej Francoska revolucija in Indre (departma)
Indre-et-Loire
Indre-et-Loire (oznaka 37) je departma v osrednji Franciji, imenovan po rekah Indre in Loari (francosko Loire), ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Indre-et-Loire
Irska
Irska (tudi Republika Irska) je parlamentarna republika in otoška država v Britanskem otočju na skrajnem zahodu Evrope, ki pokriva približno pet šestin otoka Irske ob severozahodni obali Evrope, preostala šestina irskega otoka je znana kot Severna Irska in je del Združenega kraljestva Velike Britanije in Severne Irske.
Poglej Francoska revolucija in Irska
Isère (departma)
Isère (frankoprovansalsko Isera, okcitansko Isèra, oznaka 38) je francoski departma, imenovan po reki Isère, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Isère (departma)
Issoudun
Issoudun (starejše poimenovanje Issoundun) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Indre.
Poglej Francoska revolucija in Issoudun
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Francoska revolucija in Italija
Italijanske občine
Italijanska republika je upravno sestavljena iz 20 dežel, ki so razdeljene na 110 pokrajin, te pa na 8103 občin.
Poglej Francoska revolucija in Italijanske občine
Izabela Aragonska
Izabela Aragonska (špansko Isabel de Aragón, francosko Isabelle d'Aragon) je bila po poroki s Filipom III. od leta 1270 do 1271 kraljica Francije, * okoli 1248, † 28. januar 1271.
Poglej Francoska revolucija in Izabela Aragonska
Jacques Antoine Marie de Cazalès
Jacques Antoine Marie de Cazalès, francoski plemič, častnik in politik, * 1. februar 1758, Grenade (Gaskonja), † 24. november 1805, Engalin (Gers).
Poglej Francoska revolucija in Jacques Antoine Marie de Cazalès
Jacques de Molay
Jacques de Molay, 23.
Poglej Francoska revolucija in Jacques de Molay
Jacques Pierre Brissot
Jacques Pierre Brissot, francoski politik, * 15. januar 1754, † 31. oktober 1793.
Poglej Francoska revolucija in Jacques Pierre Brissot
Jacques René Hébert
Jacques René Hébert, francoski novinar, * 15. november 1757, Alençon, Francija, † 24. marec 1794, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Jacques René Hébert
Jacques-Louis David
Jacques-Louis David (francosko), francoski slikar, * 30. avgust 1748, Pariz, Francija, † 29. december 1825, Bruselj, Kraljevina Združene Nizozemske (zdaj Belgija).
Poglej Francoska revolucija in Jacques-Louis David
Jakobinci
Jakobinci so bili revolucionarni demokrati v času Francoske revolucije.
Poglej Francoska revolucija in Jakobinci
Jakobinska cerkev
Jakobinska cerkev je neposvečena rimokatoliška cerkev v Toulousu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Jakobinska cerkev
Jakobinska diktatura
Jakobinska diktatura je najbolj nasilno obdobje francoske revolucije, ki je trajalo od aprila 1793 do junija 1794.
Poglej Francoska revolucija in Jakobinska diktatura
Janez Titan
Janez Titan, (roj. Titán János, 2. oktober 1911, Krog pri Murski Soboti, Ogrska, † 17. april 1945), slovenski prekmurski publicist, ustanovitelj časnika Novi čas, eden vodilnih predvojnih članov in mednarodnih aktivistov KPS, kasneje organizator kmečkih zadrug in žrtev OZNE.
Poglej Francoska revolucija in Janez Titan
Jean Anthelme Brillat-Savarin
Jean Anthelme Brillat-Savarin, francoski politik in odvetnik, * 1. april 1755, Belley, † 2. februar 1826, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Jean Anthelme Brillat-Savarin
Jean Auguste Dominique Ingres
Jean Auguste Dominique Ingres (tudi Jean-Dominique Ingres), francoski neoklasicistični slikar, * 29. avgust 1780 Montauban, † 14. januar 1867, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Jean Auguste Dominique Ingres
Jean Baptiste Drouet
Jean Baptiste Drouet, francoski politik, * 1763, † 1824.
Poglej Francoska revolucija in Jean Baptiste Drouet
Jean Lannes
Jean Lannes, prvi vojvoda Montebella in knez Siewierza, * 10. april 1769, Lectoure, Francosko kraljestvo, † 31. maj 1809, Ebersdorf, Avstrijsko cesarstvo Bil je maršal Francoskega cesarstva in eden najbolj talentiranih Napoleonovih generalov.
Poglej Francoska revolucija in Jean Lannes
Jean Rapp
Jean Rapp, francoski general, * 27. april 1773, Colmar, † 8. november 1821.
Poglej Francoska revolucija in Jean Rapp
Jean Sylvain Bailly
Jean Sylvain Bailly, francoski astronom in politik, * 15. september 1736, Pariz, Francija, † 12. november 1793, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Jean Sylvain Bailly
Jean Victor Marie Moreau
Jean Victor Marie Moreau, francoski general, * 14. februar 1763, Morlaix, Bretanija, † 2. september 1813, Louny, Češka.
Poglej Francoska revolucija in Jean Victor Marie Moreau
Jean-Dominique Cassini
Jean-Dominique grof de Cassini IV., francoski astronom, * 30. junij 1748, Pariz, Francija, † 18. oktober 1845, Thury-sous-Clermont, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Jean-Dominique Cassini
Jean-François Lyotard
Jean-François Lyotard, francoski filozof in literarni teoretik, * 10. avgust 1924, Versailles, Francija, † 21. april 1998, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Jean-François Lyotard
Jean-François Rewbell
Jean-François Rewbell, francoski politik in diplomat, * 8. oktober 1747, Colmar, † 23. november 1807.
Poglej Francoska revolucija in Jean-François Rewbell
Jean-Honoré Fragonard
Jean-Honoré Fragonard (francosko), francoski slikar in grafik, * 4. april 1732, Grasse, † 22. avgust 1806, Pariz Njegov pozen rokoko način je odlikoval izjemen talent, razposajenost in hedonizem.
Poglej Francoska revolucija in Jean-Honoré Fragonard
Jean-Jacques Rousseau
Jean-Jacques Rousseau, francoski književnik, filozof, pedagog in skladatelj, švicarskega rodu * 28. junij 1712, Ženeva, † 2. julij 1778, Ermenonville pri Parizu.
Poglej Francoska revolucija in Jean-Jacques Rousseau
Jelgavska palača
Jelgavska palača (latvijsko Jelgavas pils) ali zgodovinsko palača Mitau (latvijsko Mītavas pils, nemško Schloss Mitau) je največja palača v baročnem slogu v baltskih državah.
Poglej Francoska revolucija in Jelgavska palača
Johann Gottlieb Fichte
Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.
Poglej Francoska revolucija in Johann Gottlieb Fichte
Johann von Klenau
Johann von Klenau, znan tudi kot Johann Josef Cajetan von Klenau und Janowitz, avstrijski general, * 13. april 1758, Praga, † 6. oktober 1819, Brno.
Poglej Francoska revolucija in Johann von Klenau
Johann Wolfgang von Goethe
Johann Wolfgang von Goethe, nemški pisatelj, pesnik, dramatik, politik, znanstvenik in filozof, * 28. avgust 1749, Frankfurt na Majni, Nemčija, † 22. marec 1832, Weimar, Nemčija.
Poglej Francoska revolucija in Johann Wolfgang von Goethe
John Stuart Mill
John Stuart Mill, britanski filozof, ekonomist in politični filozof, * 20. maj, 1806, Pentonville, London, Anglija, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Severne Irske, † 8. maj, 1873, Avignon, Francija.
Poglej Francoska revolucija in John Stuart Mill
Joseph Fourier
Jean-Baptiste Joseph Fourier, francoski fizik in matematik, * 21. marec 1768, Auxerre, Burgundija, Francija, † 16. maj 1830, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Joseph Fourier
Joseph-Ignace Guillotin
Joseph-Ignace Guillotin, francoski zdravnik, * 28. maj 1738, Manchester, † 28. marec 1814, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Joseph-Ignace Guillotin
Journal des sçavans
Naslovnica prve številke z dne 5. januarja 1665 Journal des sçavans je bila francoska znanstvena revija in prva serijska publikacija te vrste na svetu, ki je začela izhajati leta 1665 v Parizu.
Poglej Francoska revolucija in Journal des sçavans
Juan Pablo Duarte
Juan Pablo Duarte, ustanovni oče Dominikanske republike, vizionar in liberalistični mislec španskega porekla, * 26. januar 1813, Santo Domingo, Dominikanska republika, † 15. julij 1876, Caracas, Venezuela.
Poglej Francoska revolucija in Juan Pablo Duarte
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Francoska revolucija in Južna Nizozemska
Jura (departma)
Jura (oznaka 39) je francoski departma ob švicarski meji, imenovan po gorskem masivu Jura.
Poglej Francoska revolucija in Jura (departma)
Jurij Vega
Baron Jurij Bartolomej Vega (tudi Veha), slovenski matematik, fizik, geodet, meteorolog, plemič in topniški častnik, * 23. marec 1754, Zagorica pri Dolskem, Kranjska, Habsburška monarhija (sedaj Slovenija), † 26. september 1802, Nussdorf pri Dunaju, Sveto rimsko cesarstvo (sedaj Avstrija).
Poglej Francoska revolucija in Jurij Vega
Kabinet medalj
Kabinet medalj (francosko Cabinet des Médailles, uradno Département des Monnaies, Médailles et Antiques de la Bibliothèque nationale de France), je oddelek Francoske narodne knjižnice. Nahaja se v Parizu v palači Richelieu-Louvois na Rue de Richelieu, nekdanji glavni zgradbi knjižnice.
Poglej Francoska revolucija in Kabinet medalj
Kako pisati literarno zgodovino danes
Zbornik Kako pisati literarno zgodovino danes?, ki ga je leta 2003 izdal Znanstvenoraziskovalni center SAZU v Ljubljani, je zbirka člankov, v katerih se slovenski in tuji literarni teoretiki sprašujejo o pomenu in smislu literarne zgodovine v današnjem, postmodernističnem času.
Poglej Francoska revolucija in Kako pisati literarno zgodovino danes
Kandijsko kraljestvo
Kandijsko kraljestvo je bilo neodvisna monarhija otoka Lanka, ki se je nahajalo v osrednjem in vzhodnem delu otoka.
Poglej Francoska revolucija in Kandijsko kraljestvo
Kanton Bern
Kanton Bern ali Berne (nemško Kanton Bern, francosko canton de Berne) je eden izmed 26 kantonov, ki tvorijo Švicarsko konfederacijo.
Poglej Francoska revolucija in Kanton Bern
Kapetingi
Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.
Poglej Francoska revolucija in Kapetingi
Karel III. Španski
Karel III.
Poglej Francoska revolucija in Karel III. Španski
Karel IV. Španski
Karel IV.
Poglej Francoska revolucija in Karel IV. Španski
Karel X. Francoski
Karel X., kralj Francije in Navare, * 9. oktober 1757, Versailles, † 6. november 1836, Gorica.
Poglej Francoska revolucija in Karel X. Francoski
Karel XIV. Janez Švedski
Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.
Poglej Francoska revolucija in Karel XIV. Janez Švedski
Karl Kautsky
Karl Johann Kautsky, češko-avstrijski filozof, novinar in marksistični teoretik, * 16. oktober 1854, Praga, Avstrijsko cesarstvo, † 17. oktober 1938, Amsterdam, Nizozemska.
Poglej Francoska revolucija in Karl Kautsky
Karl Marx
Karl Heinrich Marx, nem.
Poglej Francoska revolucija in Karl Marx
Katalogizacija
Katalogizácija je postopek izdelave kataložnih vpisov.
Poglej Francoska revolucija in Katalogizacija
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Francoska revolucija in Katarina Velika
Katedrala svetega Korentina, Quimper
Katedrala sv. Korentina Stolnica svetega Korentina (francosko Cathédrale Saint-Corentin de Quimper) je stolna cerkev v francoskem mestu Quimper, sedež škofije Quimper-Léon.
Poglej Francoska revolucija in Katedrala svetega Korentina, Quimper
Kilogram
Kilográm (oznaka kg) je osnovna enota SI mase, enaka mnogokratniku Planckove konstante, ki ustreza masi kubičnega decimetra (litra) vode pri 4 °C.
Poglej Francoska revolucija in Kilogram
Klerikalizem
Klerikalízem je težnja za uveljavitev klera (cerkvenih dostojanstvenikov) v družbenem in političnem življenju skupnosti izven področja verskega učenja.
Poglej Francoska revolucija in Klerikalizem
Koledar francoske revolucije
Koledar francoske revolucije, kot ga je narisal Philibert Louis Debucourt Koledar francoske revolucije (tudi Francoski republikanski koledar, Republikanski koledar, Revolucionarni koledar,...) je bil koledar, predlagan med francosko revolucijo.
Poglej Francoska revolucija in Koledar francoske revolucije
Kolonializem
Svet 1898. leta, na katerem so označeni svetovni imperiji. Kolonializem je po najbolj splošni opredelitvi določena vrsta odnosov med človeškimi skupnostmi, ti odnosi pa temeljijo na popolni neenakopravnosti, so hierarhizirani tako, da ena človeška skupnost uveljavi nadzor ali neposredno oblast nad drugo skupnostjo ali večjim številom skupnosti.
Poglej Francoska revolucija in Kolonializem
Komunistični manifest
Komunistični manifest, izvorno Manifest komunistične stranke (Manifest der Kommunistischen Partei), je politični sestavek, ki sta ga napisala nemška filozofa Karl Marx in Friedrich Engels.
Poglej Francoska revolucija in Komunistični manifest
Komunizem
Komunizem (label) je leva do skrajno leva družbenopolitična, filozofska in ekonomska ideologija znotraj socialističnega gibanja, katerega cilj je vzpostavitev komunistične družbe, gospodarsko-družbene ureditve, ki temelji na skupnem lastništvu proizvajalnih sredstev, distribucije in vrednosti, pri čemer so dobrine po potrebah dodeljene vsem v družbi.
Poglej Francoska revolucija in Komunizem
Konjeniški kip Henrika IV.
Konjeniški kip Henrika IV. je bronasti konjeniški kip, ki ga je dokončal Pietro Tacca.
Poglej Francoska revolucija in Konjeniški kip Henrika IV.
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Poglej Francoska revolucija in Konservatizem
Korporativizem
Korporativizem (iz lat. corpus 'telo') je oznaka za udeležbo socialnih skupin ali korporacij, ki združujejo družbene dejavnike glede na njihove skupne interese, pri političnem odločanju.
Poglej Francoska revolucija in Korporativizem
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Francoska revolucija in Kraljevina Bavarska
Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Francoska revolucija in Kraljevina Ogrska (1526–1867)
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Francoska revolucija in Kraljevina Sicilija
Kraljevina Velika Britanija
Kraljevina Velika Britanija (angleško Kingdom of Great Britain) je bila država v zahodni Evropi, ki je trajala od leta 1707 do leta 1801.
Poglej Francoska revolucija in Kraljevina Velika Britanija
Kritike ateizma
Simbol ateizma. Kritike ateizma predstavljajo kritiko konceptov, veljavnosti ali vpliva ateizma, vključno s povezanimi političnimi in družbenimi posledicami.
Poglej Francoska revolucija in Kritike ateizma
Krstilnik Reinera Huya
Krstilnik v cerkvi sv. Jerneja v Liègu v Belgiji je romanski medeninast ali bronast krstilnik, ki je bil narejen med letoma 1107 in 1118.
Poglej Francoska revolucija in Krstilnik Reinera Huya
Kultura tiska
Kultura tiska je v zgodovini medijev sledila ustni kulturi in rokopisni kulturi, sledi ji kultura elektronskih medijev.
Poglej Francoska revolucija in Kultura tiska
L'Encyclopédie
Naslovnica Enciklopedije Enciklopedija (francosko L'Encyclopédie ou Dictionnaire raisonné des sciences, des arts et des métiers) je bila enciklopedija iz 18.
Poglej Francoska revolucija in L'Encyclopédie
La Flèche
La Flèche je naselje in občina v zahodni francoski regiji Loire, podprefektura departmaja Sarthe.
Poglej Francoska revolucija in La Flèche
La Madeleine, Pariz
Cerkev sv.
Poglej Francoska revolucija in La Madeleine, Pariz
La Roche-sur-Yon
La Roche-sur-Yon je mesto in občina v zahodni francoski regiji Loire, prefektura departmaja Vendée.
Poglej Francoska revolucija in La Roche-sur-Yon
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Francoska revolucija in La Rochelle
Landes
Landes (gaskonsko las Lanas, oznaka 40) je francoski departma ob Atlantskem oceanu.
Poglej Francoska revolucija in Landes
Languedoc-Roussillon
Languedoc-Roussillon (okcitansko Lengadòc-Rosselhon, katalonsko Llenguadoc-Rosselló) je bila regija na jugu Francije.
Poglej Francoska revolucija in Languedoc-Roussillon
Le Havre
Le Havre (normansko Lé Hâvre) je pristaniško mesto v departmaju Seine-Maritime v regiji Normandija v severni Franciji s skoraj 170.000 prebivalci.
Poglej Francoska revolucija in Le Havre
Le Locle
Le Locle (nemško Luggli) je občina v kantonu Neuchâtel v Švici.
Poglej Francoska revolucija in Le Locle
Le Plessis-Robinson
Le Plessis-Robinson je južno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Hauts-de-Seine regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Le Plessis-Robinson
Leblancov proces
Reakcijska shema Leblancovega procesa (zeleno.
Poglej Francoska revolucija in Leblancov proces
Liberalizem
Liberalizem (iz lat. liberalis 'svoboden') je politični in gospodarski nauk, po katerem sta svoboda (ekonomska, verska, politična, nazorska itd.) in enakopravnost posameznika temelj družbenega napredka.
Poglej Francoska revolucija in Liberalizem
Liberté, égalité, fraternité
Liberté, égalité, fraternité (francosko za »svobodo, enakost, bratstvo«) je moto Francije in Republike Haiti.
Poglej Francoska revolucija in Liberté, égalité, fraternité
Lille
Porte de Paris Trgovinska zbornica Lille (flamsko Ryssel, nizozemsko Rijsel) je glavno mesto in občina severne francoske regije Nord -Pas-de-Calais, prefektura departmaja Nord.
Poglej Francoska revolucija in Lille
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Francoska revolucija in Limburg (Nizozemska)
Limoges
Stolnica sv. Štefana, Limoges Limoges (okcitansko Lemòtges / Limòtges) je glavno administrativno in zgodovinsko mesto osrednje francoske regije Nova Akvitanija, občina in prefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Francoska revolucija in Limoges
Limousin (provinca)
Limousin (okcitansko Lemosin) je nekdanja provinca v južni Franciji s središčem v Limogesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je bila večina njenega ozemlja razdeljena na novoustanovljena departmaja Corrèze in Haute-Vienne regije Limousin.
Poglej Francoska revolucija in Limousin (provinca)
Loara
Loara (Léger) je najdaljša reka v Franciji in 171.
Poglej Francoska revolucija in Loara
Loir-et-Cher
Loir-et-Cher (oznaka 41) je francoski departma, imenovan po rekah Loara in Cher.
Poglej Francoska revolucija in Loir-et-Cher
Loire (departma)
Loire (frankoprovansalsko Lêre, okcitansko Léger/Leir, oznaka 42) je francoski departma, imenovan po reki Loari (francosko Loire).
Poglej Francoska revolucija in Loire (departma)
Loire-Atlantique
Loire-Atlantique (bretonsko Liger-Atlantel, oznaka 44) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Loari (francosko Loire), ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Loire-Atlantique
Loiret (departma)
Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Loiret (departma)
Lorena
Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.
Poglej Francoska revolucija in Lorena
Lot (departma)
Lot (oznaka 46) je francoski departma, imenovan po reki Lot, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Lot (departma)
Lot-et-Garonne
Lot-et-Garonne (okcitansko Òlt e Garona, oznaka 47) je francoski departma, imenovan po rekah Lot in Garoni, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Lot-et-Garonne
Louis Alexandre Andrault de Langéron
Grof Louis Alexandre Andrault de Langéron (Александр Фёдорович Ланжерон), ruski general, * 1763, † 1831.
Poglej Francoska revolucija in Louis Alexandre Andrault de Langéron
Louis Marc Antoine de Noailles
Louis-Marie Marc Antoine, vicomte de Noailles, francoski častnik in politik, * 17. april 1756, Pariz, † 9. januar 1804, Havana.
Poglej Francoska revolucija in Louis Marc Antoine de Noailles
Louis-Gabriel, Vicomte de Bonald
Louis-Gabriel Ambroise, Vicomte de Bonald * 2.
Poglej Francoska revolucija in Louis-Gabriel, Vicomte de Bonald
Louis-Jean-Marie Daubenton
Louis-Jean-Marie Daubenton, francoski prirodoslovec, * 29. maj 1716, Montbard, Côte-d'Or, Francija, † 31. december 1799 (po nekaterih virih 1. januar 1800), Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Louis-Jean-Marie Daubenton
Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau
Louis-Michel le Peletier, marquis de Saint-Fargeau, francoski politik in odvetnik, * 29. maj 1760, † 20. januar 1793.
Poglej Francoska revolucija in Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau
Louvre
Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.
Poglej Francoska revolucija in Louvre
Lozère (departma)
Lozère (oznaka 48) je francoski departma, imenovan po gorskem masivu Lozère.
Poglej Francoska revolucija in Lozère (departma)
Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVI. (rojen kot Louis-Auguste; posmehljivo imenovan tudi Ludvik Zadnji), kralj Francije in Navare iz družine Bourbonov, * 23. avgust 1754, Versailles, Francija, † 21. januar 1793, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Ludvik XVI. Francoski
Ludvik XVII. Francoski
Ludvik XVII. (rojen kot Louis-Charles), francoski prestolonaslednik iz družine Bourbonov, * 27. marec 1785, Versailles, Francija, † 8. junij 1795, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Ludvik XVII. Francoski
Luksemburška palača
Luksemburška palača se nahaja na ulici 15 rue de Vaugirard v 6.
Poglej Francoska revolucija in Luksemburška palača
Luzern
Luzern je majhno mesto v osrednji Švici, v nemško govorečem delu države.
Poglej Francoska revolucija in Luzern
Lyon
Lyon (izvirno francosko Ville de Lyon, frankoprovansalsko Liyon) je glavno mesto vzhodnoosrednje francoske regije Rona - Alpe, občina in prefektura departmaja Rhône.
Poglej Francoska revolucija in Lyon
Maine-et-Loire
Maine-et-Loire (oznaka 49) je francoski departma, imenovan po nekdanji provinci Maine in reki Loari, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Maine-et-Loire
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Francoska revolucija in Mainz
Maisons-Alfort
Maisons-Alfort je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Val-de-Marne osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Maisons-Alfort
Makron
Asortiment različnih makronov (spredaj) Makrón je drobno pecivo, narejeno iz mletih mandljev, lešnikov ali kokosa ter stepenega beljaka in sladkorja.
Poglej Francoska revolucija in Makron
Malteški viteški red
Malteški viteški red, znan tudi kot red sv.
Poglej Francoska revolucija in Malteški viteški red
Manche
Manche (oznaka 50) je francoski departma v regiji Spodnji Normandiji.
Poglej Francoska revolucija in Manche
Mandilion
Kralj Abgar prejema prt z Jezusovo podobo; ilustracija iz 10. stoletja Mandilion, znan tudi kot Sveti Mandilion (Άgion Mandílion) je prt, na katerem se je, po izročilu, v starodavni Edesi čudežno pojavila Jezusova podoba.
Poglej Francoska revolucija in Mandilion
Manuel Belgrano
Manuel José Joaquín del Corazón de Jesús Belgrano y González, običajno imenovan Manuel Belgrano, argentinski ekonomist, pravnik, politik, novinar in vojaški vodja, * 3. junij 1770, Buenos Aires, † 20. junij 1820, Buenos Aires Sodeloval je v argentinskih vojnah za neodvisnost in leta 1812 zasnoval zastavo Argentine.
Poglej Francoska revolucija in Manuel Belgrano
Manufaktura Gobelins
Manufaktura Gobelins (francosko Manufacture des Gobelins) je zgodovinska tovarna tapiserij v Parizu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Manufaktura Gobelins
Marianne
T. Doriota Marianne je narodni simbol Francoske Republike, poosebitev svobode in razuma in predstavlja boginjo svobode.
Poglej Francoska revolucija in Marianne
Marie François Xavier Bichat
Marie François Xavier Bichat, francoski anatom in fiziolog, * 14. november 1771, Thoirette, Bresse, † 22. julij 1802, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Marie François Xavier Bichat
Marie-Charles Damoiseau
Baron Marie-Charles-Théodore de Damoiseau de Montfort, francoski astronom, * 6. april 1768, Besançon, Francija, † 6. avgust 1846.
Poglej Francoska revolucija in Marie-Charles Damoiseau
Marija Antoaneta
Marija Antoaneta, Marija Antonija Jožefa Ivana Habsburško-Lotarinška, * 2. november 1755, Dunaj, † 16. oktober 1793, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Marija Antoaneta
Marjan Britovšek
Marjan Britovšek, slovenski zgodovinar, historični sociolog, publicist, urednik in univerzitetni profesor, * 23. avgust 1923, Slovenj Gradec, † 8. december 2008, Ljubljana.
Poglej Francoska revolucija in Marjan Britovšek
Marksizem in religija
marksizma, sta religijo opisala "opij ljudstva". Nemški filozof iz 19.
Poglej Francoska revolucija in Marksizem in religija
Marne
Marne (oznaka 51) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Marne
Mary Wollstonecraft
Mary Wollstonecraft, britanska pisateljica, filozofinja in feministka, * 27. april 1759, Spitalfields, Anglija, † 10. september 1797, London, Anglija.
Poglej Francoska revolucija in Mary Wollstonecraft
Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval
Mathieu Jean Felicité de Montmorency, duc de Montmorency-Laval, francoski državnik in politik, * 10. julij 1767, Pariz, † 24. marec 1826.
Poglej Francoska revolucija in Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval
Maximilien Robespierre
Maximilien François Marie Isidore de Robespierre, francoski filozof, politik in pravnik, * 6. maj 1758, Arras, Grofija Artois, Francija, † 28. julij 1794, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Maximilien Robespierre
Mayenne (departma)
Mayenne (oznaka 53) je francoski departma, imenovan po reki Mayenne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Mayenne (departma)
Mayer Amschel Rothschild
Mayer Amschel Rothschild, nemško-judovski bankir, * 23. februar 1744, Frankfurt na Majni, † 19. september 1812, Frankfurt na Majni.
Poglej Francoska revolucija in Mayer Amschel Rothschild
Mâcon
Mâcon je mesto in občina v osrednji francoski regiji Burgundiji, prefektura departmaja Saône-et-Loire.
Poglej Francoska revolucija in Mâcon
Mechelen
Mechelen (flamsko oz. nizozemsko - izgovor, francosko Malines) je mesto in občina z nekaj manj kot 100.000 prebivalci v provinci Antwerpen v regiji Flandrija v Belgiji.
Poglej Francoska revolucija in Mechelen
Mehiška vojna za neodvisnost
Zemljevid podkraljestva Nova Španija Mehiška vojna za neodvisnost (špansko:Guerra de Independencia de México) je bila oborožen spopad in vrhunec političnega in družbenega procesa, ki je se začel na ozemlju podkraljestva Nove Španije (špansko: Virreinato de Nueva España) leta 1810 in končal leta 1821 s podpisom Córdobske pogodbe.
Poglej Francoska revolucija in Mehiška vojna za neodvisnost
Melun
Melun je mesto in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Seine-et-Marne.
Poglej Francoska revolucija in Melun
Mende, Lozère
Mende je naselje in občina v južni francoski regiji Languedoc-Roussillon, prefektura departmaja Lozère.
Poglej Francoska revolucija in Mende, Lozère
Menton
Mentonska trdnjava, Muzej Jean Cocteau Menton (lokalno narečno tudi Mentan; italijansko Mentone) je mesto in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-Maritimes regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Francoska revolucija in Menton
Meritev
GHz Berkeleyju Merítev ali mérjenje je skupek ali niz opravil za določevanje velikosti kakšne značilnosti telesa, kot sta na primer njegova dolžina ali masa, relativno glede na enoto meritve, oziroma vrednosti neke merjene fizikalne količine.
Poglej Francoska revolucija in Meritev
Meroslovje
Znanstvenik stoji pred preskusno napravo Microarcsecond Metrology (MAM). Meroslovje ali s tujko metrologija je znanstvena in tehniška veda o merjenju.
Poglej Francoska revolucija in Meroslovje
Mestna hiša, Brugge
Mestna hiša je ena najstarejših mestnih hiš v celotni nizozemski regiji.
Poglej Francoska revolucija in Mestna hiša, Brugge
Metamorfoze
Metamorfoze ali Preobrazbe so epska pesnitev rimskega pesnika Ovida, ki obsega nekaj več kot 12.000 verzov.
Poglej Francoska revolucija in Metamorfoze
Meter
Kocka s stranico enega metra, ob njej otrok za ponazoritev Méter (simbol m) je osnovna enota SI za merjenje dolžine, enaka razdalji, ki jo svetloba prepotuje v vakuumu v sekunde.
Poglej Francoska revolucija in Meter
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Francoska revolucija in Metz
Meuse (departma)
Meuse (oznaka 55) je francoski departma ob meji z Belgijo, imenovan po reki Meuse, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Meuse (departma)
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Francoska revolucija in Mezzogiorno
Misijon
Misijon je organizacijska enota verske skupnosti za širjenje religije v deželah, ki te religije še ne poznajo.
Poglej Francoska revolucija in Misijon
Misijonska družba - lazaristi
Lazaristi, tudi Misijonska družba ali vincentinci (lat. Congregatio Missionis, kratica CM), so pripadniki družbe apostolskega življenja svetnih duhovnikov in redovnih bratov, ki skrbijo za ljudske in zunanje misijone, duhovne vaje, vzgojo duhovščine ter pomagajo ljudem v stiski.
Poglej Francoska revolucija in Misijonska družba - lazaristi
Miss Universe Slovenije 2006
Miss Universe Slovenije 2006 je bilo lepotno tekmovanje, ki je potekalo 11. februarja 2006 na Gospodarskem razstavišču v Ljubljani.
Poglej Francoska revolucija in Miss Universe Slovenije 2006
Mobilizacija
Slika Železniške postaje Višnja Gora ob mobilizaciji leta 1914 Mobilizacija je dejanje zbiranja in priprave vojaških enot in zalog za vojno.
Poglej Francoska revolucija in Mobilizacija
Moissac
Moissac je mesto in občina v departmaju Tarn-et-Garonne v regiji Oksitanija na jugu Francije.
Poglej Francoska revolucija in Moissac
Mona Liza
cm (Louvre, Pariz). Móna Líza (italijansko, špansko La Gioconda, francosko La Joconde) je slika renesančnega umetnika Leonarda da Vincija, naslikana na les z oljnimi barvami, nekako med letoma 1503 in 1505.
Poglej Francoska revolucija in Mona Liza
Mont Saint-Michel
Mont Saint Michel je majhna otoška občina v Spodnji Normandiji, ob severni obali Francije, ob ustju reke Couesnon, blizu Avranchesa.
Poglej Francoska revolucija in Mont Saint-Michel
Mont-de-Marsan
Mont-de-Marsan (gaskonsko Lo Moun/Lo Mont de Marsan) je mesto in občina v jugozahodni francoski regiji Novi Akvitaniji, prefektura departmaja Landes.
Poglej Francoska revolucija in Mont-de-Marsan
Montargis
Montargis je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loiret.
Poglej Francoska revolucija in Montargis
Montauban
Stari most ''Pont vieux de Montaban'', ponoči Montauban (okcitansko Montalban) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitaniji, do leta 2015 v regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Tarn-et-Garonne.
Poglej Francoska revolucija in Montauban
Montbéliard
Montbéliard / Mömpelgard, okoli leta 1600 Montbéliard (staronemško Mömpelgard) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, podprefektura departmaja Doubs.
Poglej Francoska revolucija in Montbéliard
Montigny-le-Bretonneux
Montigny-le-Bretonneux je jugozahodno predmestje Pariza in občina v departmaju Yvelines osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Montigny-le-Bretonneux
Montmartre
Pogled na Montmartre iz Notre Dame de Paris, vključno z baziliko Sacré-Cœur ''Vrt na Montmartru'', Auguste Renoir (1880) Montmartre (v slovenščini) je grič, visok 130 m, v 18.
Poglej Francoska revolucija in Montmartre
Montmorency
Montmorency je severozahodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Val-d'Oise regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Montmorency
Montpellier
Montpellier (francosko:; okcitansko Montpelhièr) je mesto ob južni obali Francije ob Sredozemskem morju.
Poglej Francoska revolucija in Montpellier
Morbihan
Morbihan (oznaka 56) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po manjšem Morbihanskem zalivu (malo morje), ki se zajeda v njegovo notranjost.
Poglej Francoska revolucija in Morbihan
Moselle
Moselle (oznaka 57) je francoski departma ob meji z Luksemburgom in Nemčijo, imenovan po reki Mozeli (francosko Moselle), ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Moselle
Moulins, Allier
arrondissement.
Poglej Francoska revolucija in Moulins, Allier
Mulhouse
Mulhouse (alzaško Milhüsa, nemško Mülhausen) je mesto in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Haut-Rhin.
Poglej Francoska revolucija in Mulhouse
Musée de Cluny
Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.
Poglej Francoska revolucija in Musée de Cluny
Muzej
Muzéj je ustanova, katere glavna naloga je dokumentiranje, vrednotenje, interpretiranje in raziskovanje, ohranjanje ter preprečevanje škodljivih vplivov, izvajanje konservatorsko-restavratorskih postopkov, upravljanje, omogočanje dostopa in predstavljanje javnosti predmetov premične kulturne dediščine.
Poglej Francoska revolucija in Muzej
Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Muzej lepih umetnosti (Musée des Beaux-Arts de Strasbourg) v Strasbourgu hrani zbirko slik starih mojstrov, zbirko mesta Strasbourg, ki je v Alzaciji v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Muzej lepih umetnosti, Strasbourg
Muzej Unterlinden
Muzej Unterlinden (uradno Musée Unterlinden) je v Colmarju v Franciji v Alzaciji.
Poglej Francoska revolucija in Muzej Unterlinden
Nacionalizem
Nacionalizem je ideologija in gibanje, ki se zavzema za interese naroda z namenom pridobitja in ohranjanja suverenosti (samouprave) nad svojo domovino.
Poglej Francoska revolucija in Nacionalizem
Napad na ižanski grad
Napad na Ižanski grad je bil napad okoliških kmetov na ižanski grad, 21.
Poglej Francoska revolucija in Napad na ižanski grad
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Francoska revolucija in Napoleon Bonaparte
Napoleon II.
Napoleon II (Napoléon François Joseph Charles Bonaparte) je bil leta 1815 nekaj tednov sporen francoski cesar.
Poglej Francoska revolucija in Napoleon II.
Napoleonske vojne
Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Napoleonske vojne
Narodni muzej San Marco, Firence
Narodni muzej San Marco (italijansko Museo Nazionale di San Marco) je umetniški muzej v monumentalnem delu srednjeveškega dominikanskega samostana, posvečenega svetemu Marku, na današnjem trgu Piazza San Marco v Firencah v Toskani v Italiji.
Poglej Francoska revolucija in Narodni muzej San Marco, Firence
Narodni muzej, Praga
Narodni muzej (češko Národní Muzeum) je češka muzejska ustanova, ki naj bi sistematično ugotavljala, hranila in javno prikazovala naravne znanstvene in zgodovinske zbirke.
Poglej Francoska revolucija in Narodni muzej, Praga
Nassau, Bahami
Nassau, s polnim uradnim imenom City of Nassau je glavno mesto Bahamov in s približno 250.000 prebivalci (po oceni za leto 2009) daleč največje mesto v tej karibski otoški državi, v katerem živi več kot tričetrt vseh Bahamcev.
Poglej Francoska revolucija in Nassau, Bahami
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Francoska revolucija in Neapeljsko kraljestvo
Nemška romantika (književnost)
Nemška romantična književnot označuje literarno smer, ki je v nemški književnosti prevladovala od začetka do srede 19. stoletja.
Poglej Francoska revolucija in Nemška romantika (književnost)
Neoklasicizem
Neoklasicizem se je pojavil v 19.
Poglej Francoska revolucija in Neoklasicizem
Neptunovi obroči
Dva posnetka Neptunovih obročev, ki ju je naredil ''Voyager 2''. Neptunove obroče sestavlja skupina zelo šibkih koncentričnih obročev in lokov, ki v ekvatorialni ravnini obdajajo planet Neptun.
Poglej Francoska revolucija in Neptunovi obroči
Neufchâteau, Vosges
Neufchâteau je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Loreni, podprefektura departmaja Vogezi.
Poglej Francoska revolucija in Neufchâteau, Vosges
Nièvre (departma)
Nièvre (oznaka 58) je francoski departma, imenovan po reki Nièvre, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Nièvre (departma)
Nicolas Bergasse
Nicolas Bergasse, francoski politik in odvetnik, * 1750, Lyon, † 1832.
Poglej Francoska revolucija in Nicolas Bergasse
Nimfa iz Fontainebleauja
Nimfa iz Fontainebleauja (francosko Nymphe de Fontainebleau), znana tudi kot Nimfa Anet (francosko Nymphe d'Anet) ali nimfa z jelenom (francosko Nymphe au cerf), je bronasti relief iz okoli leta 1543 (Pariz, Louvre, MR 1706), ki ga je ustvaril italijanski kipar Benvenuto Cellini za Château de Fontainebleau v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Nimfa iz Fontainebleauja
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Francoska revolucija in Nizozemska
Nord
Nord (oznaka 59) je francoski departma.
Poglej Francoska revolucija in Nord
O nastanku vrst
O nastanku vrst (s polnim naslovom O nastanku vrst z naravnim izborom ali ohranjanje boljših pasem v boju za obstanek/O nastanku vrst z delovanjem naravnega odbiranja ali ohranjanje prednostnih ras v boju za preživetje, v izvirniku) je knjiga znanstvenika Charlesa Darwina, ki je prvič izšla 24.
Poglej Francoska revolucija in O nastanku vrst
Občine Francije
Občina ali komuna je raven upravne delitve v Francoski republiki.
Poglej Francoska revolucija in Občine Francije
Oblika Zemlje
teže; ta ni vedno usmerjena povsem v središče Zemlje Oblika Zemlje je bila skozi zgodovino od antike dalje in je v določenem obsegu še vedno predmet mnogih razprav in znanstvenih preučevanj.
Poglej Francoska revolucija in Oblika Zemlje
Oise (departma)
Oise (oznaka 60) je francoski departma, imenovan po reki Oise, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Oise (departma)
Okcitanija
Okcitanija (francosko: Occitanie, okcitansko in katalonsko Occitània) je od 30.
Poglej Francoska revolucija in Okcitanija
Opatija svetega Remigija
Opatija Saint-Remi je opatija v Reimsu v Franciji, ustanovljena v 6.
Poglej Francoska revolucija in Opatija svetega Remigija
Opéra Bastille
Opéra Bastille (francoska izgovorjava, "operna hiša Bastille") je sodobna operna hiša v 12.
Poglej Francoska revolucija in Opéra Bastille
Orange, Vaucluse
Orange (provansalsko Aurenjo) je mesto in občina v departmaju Vaucluse regije Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Orange, Vaucluse
Orléanais
Zastava province Orléanais Orléanais je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Orléansu, slednja ji je dala tudi ime.
Poglej Francoska revolucija in Orléanais
Orléanska stolnica
Orléanska stolnica ali stolnica sv.
Poglej Francoska revolucija in Orléanska stolnica
Orne (departma)
Orne (oznaka 61) je francoski departma, imenovan po reki Orne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Orne (departma)
Ozoir-la-Ferrière
Ozoir-la-Ferrière je vzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Ozoir-la-Ferrière
Paberkovalke
Paberkovalke (Des glaneuses) je oljna slika Jean-Françoisa Milleta, dokončana leta 1857.
Poglej Francoska revolucija in Paberkovalke
Pacte de Famille
Pacte de Famille (družinski pakti; Pacto de Familia) je ena od treh ločenih, a podobnih zavezništev med bourbonskimi kralji Francije in Španije.
Poglej Francoska revolucija in Pacte de Famille
Palača Fontainebleau
Palača Fontainebleau (francosko Château de Fontainebleau) se nahaja v občini Fontainebleau, 55 kilometrov jugovzhodno od središča Pariza in je med največjimi francoskimi kraljevimi palačami.
Poglej Francoska revolucija in Palača Fontainebleau
Palača Jacquesa Cœurja
Palača Jacquesa Cœurja je velik hôtel particulier – mestni dvorec, ki ga je zgradil Jacques Cœur zase in za svojo družino v Bourgesu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Palača Jacquesa Cœurja
Palača volilnega kneza, Koblenz
Palača volilnega kneza (nemško: Kurfürstliches Schloss) v Koblenzu v Nemčiji, ki je bila rezidenca zadnjega nadškofa in volilnega kneza iz Trierja, Clemensa Venčeslava Saškega, je naročil gradnjo v poznem 18.
Poglej Francoska revolucija in Palača volilnega kneza, Koblenz
Palais de la Cité
Palais de la Cité, ki je na otoku Île de la Cité na reki Seni v središču Pariza, je pomembna zgodovinska stavba, ki je bila rezidenca francoskih kraljev od 6.
Poglej Francoska revolucija in Palais de la Cité
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Francoska revolucija in Palatinat
Palermo
Palermo (sicilijanščina Palermu, lokalno) je mesto v južni Italiji, glavno mesto avtonomne dežele Sicilije in metropolitanskega mesta Palermo.
Poglej Francoska revolucija in Palermo
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Francoska revolucija in Panslavizem
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Francoska revolucija in Papeška država
Papeška palača, Avignon
Papeška palača (francosko Palais des Papes; lo Palais dei Papas v okcitanščini) je zgodovinska palača v Avignonu v južni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Papeška palača, Avignon
Papež Aleksander VII.
Papež Aleksander VII. (rojen kot Fabio Chigi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. februar 1599, Siena (Nadvojvodina Toskana), † 22. maj 1667 Rim (Papeška država).
Poglej Francoska revolucija in Papež Aleksander VII.
Papež Benedikt XII.
Benedikt XII., rojen kot Jacques de Novelles oziroma Jacques de Nouveau, z nadevkom Fournier, največkrat pa kar Jacques Fournier (Jacques Fournier, Jacobo Fornerio, Iacobus Fornerius), francoski cistercijan in papež, * okoli 1285 Saverdun (Toulouse, Francosko kraljestvo); † 5. april 1342, Avignon (Provansa, Francosko kraljestvo – danes Francija).
Poglej Francoska revolucija in Papež Benedikt XII.
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Francoska revolucija in Papež Gregor XVI.
Papež Inocenc XII.
Papež Inocenc XII. (rojen kot Antonio Pignatelli del Rastrello), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. marec 1615, Spinazzola (Neapeljsko kraljestvo), † 27. september 1700 Rim (Papeška država).
Poglej Francoska revolucija in Papež Inocenc XII.
Papež Klemen V.
Papež Klemen V., rojen kot Raymond Bertrand de Goth ali Bertrand de Gouth ali Bertrand de Got, francoski papež; * okoli 1264 Villandraut (Gaskonja, Francosko kraljestvo); † 20. april 1314, Roquemaure (Francosko kraljestvo, danes Francija).
Poglej Francoska revolucija in Papež Klemen V.
Papež Klemen XIV.
Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.
Poglej Francoska revolucija in Papež Klemen XIV.
Papež Leon XII.
Papež Leon XII. (Leone XII; Leo XII; Lev XII.; rojen kot Annibale Francesco Clemente Melchiore Girolamo Nicola Sermattei della Genga), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 22. avgust 1760 Monticelli di Genga, † 10. februar 1829.
Poglej Francoska revolucija in Papež Leon XII.
Papež Pij IX.
Pij IX., blaženec, rimski škof, (papež) rimskokatoliške Cerkve, * 13. maj 1792, Senigallia (Papeška država); † 7. februar 1878, Rim, Italija. Bil je prvi papež, ki je po izgubi Papeške države živel kot "vatikanski jetnik" samo v Vatikanu.
Poglej Francoska revolucija in Papež Pij IX.
Papež Pij VI.
Papež Pij VI. (Pius VI; Pio VI; rojen kot Giovanni Angelo Braschi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 25. december 1717, Cesena, † 29. avgust 1799 Papež je bil med letoma 1775 in 1799; istočasno je bil tudi vladar Papeške države.
Poglej Francoska revolucija in Papež Pij VI.
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Francoska revolucija in Papež Pij VII.
Papež Pij VIII.
| type.
Poglej Francoska revolucija in Papež Pij VIII.
Papež Urban V.
Urban V., rojen kot Guillaume de Grimoard je bil katoliški benediktinski opat, papež in blaženec; *1310, grad Grizac, (Gévaudan, Le Pont-de-Montvert Languedoc, Francosko kraljestvo; danes: Francija); † 19. december 1370, Avignon (Provansa, Papeška država – danes Francija).
Poglej Francoska revolucija in Papež Urban V.
Pariški salon
Pariški salon (francosko Salon de Paris) ali krajše Salon (francosko Salon), ki se je začel leta 1667, je bila uradna razstava umetnosti Académie des Beaux-Arts v Parizu.
Poglej Francoska revolucija in Pariški salon
Pas-de-Calais
Pas-de-Calais (oznaka 62) je francoski departma ob Dovrskih vratih, po katerih je imenovan (francosko Pas de Calais).
Poglej Francoska revolucija in Pas-de-Calais
Pasijonisti
Pasijonisti, uradno znani kot Družba trpljenja Jezusa Kristusa (skrajšano CP) so katoliška kleriška moška verska družba papeškega prava, ki jo je utemeljil sveti Pavel od Križa 1720 s poudarjeno pobožnostjo do Jezusovega trpljenja.
Poglej Francoska revolucija in Pasijonisti
Pastoralni koncert (Tizian)
Pastoralni koncert ali Le Concert Champêtre je oljna slika iz okoli leta 1509 pripisana italijanskemu renesančnemu mojstru Tizianu.
Poglej Francoska revolucija in Pastoralni koncert (Tizian)
Pavel I. Ruski
Pavel Petrovič (rusko Павел Петрович), ruski car, * 1. oktober (20. september, ruski koledar) 1754, Sankt Peterburg, Rusko carstvo, † 24. marec (12. marec) 1801, Grad sv.
Poglej Francoska revolucija in Pavel I. Ruski
Périgord
Grb Périgord (francosko; okcitansko Peiregòrd / Perigòrd) je naravna regija in nekdanja francoska provinca ukinjena med francosko revolucijo, ki približno ustreza sedanjemu departmaju Dordogne, ki zdaj tvori severni del upravne regije Nova Akvitanija.
Poglej Francoska revolucija in Périgord
Philippe Égalité
Louis Philippe Joseph d'Orléans, duc d'Orléans, francoski plemič in politik, * 13. april 1747, Château de Saint-Cloud, † 6. november 1793, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Philippe Égalité
Philippe-Antoine Merlin de Douai
Philippe-Antoine Merlin de Douai, francoski odvetnik in politik, * 30. oktober 1754, † 26. december 1838.
Poglej Francoska revolucija in Philippe-Antoine Merlin de Douai
Pierre André Latreille
Pierre André Latreille, francoski rimskokatoliški duhovnik, entomolog, akademik in predavatelj, * 20. november 1762, Brive-la-Gaillarde, † 6. februar 1833, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Pierre André Latreille
Pierre Beaumarchais
Pierre Augustin Caron de Beaumarchais, francoski komediograf, * 24. januar 1732, Pariz, † 18. maj 1799, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Pierre Beaumarchais
Pierre François Charles Augereau
Pierre François Charles Augereau, prvi vojvoda Castigliona, je bil vojak, general in maršal Francoskega cesarstva, 21. oktober 1757, Pariz, Francija, † 12. junij 1816, La Houssaye, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Pierre François Charles Augereau
Pierre Samuel du Pont de Nemours
Pierre Samuel du Pont de Nemours, francoski ekonomist in politik, * 14. december 1739, Pariz, † 7. avgust 1817, Greenville, ZDA.
Poglej Francoska revolucija in Pierre Samuel du Pont de Nemours
Pierre-Joseph Redouté
Pierre-Joseph Redouté, belgijski ilustrator in botanik flamskega rodu, * 10. julij 1759, Saint-Hubert, Belgija, † 19. junij 1840, Pariz, Francija.
Poglej Francoska revolucija in Pierre-Joseph Redouté
Place de la Concorde
Place de la Concorde (francoska izgovorjava) je eden glavnih javnih trgov v Parizu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Place de la Concorde
Plemstvo
Plémstvo je družbeni sloj, ki uživa podedovane ali podeljene pravice in privilegije.
Poglej Francoska revolucija in Plemstvo
Pol Pot
Saloth Sar, znan tudi kot Pol Pot, vodja Rdečih Kmerov in ministrski predsednik Kambodže, * 19. maj 1925, Prek Sbauv, Francoska Kambodža, † 15. april 1998, Anlong Veng, Kambodža.
Poglej Francoska revolucija in Pol Pot
Policija
Policíja (iz srednjeveške latinske policia 'državna uprava, oblast') je vladna organizacija, ki jo država pooblasti za zagotavljanje varnosti ob spoštovanju zakonov, premoženja, preprečuje, odkriva in preiskuje prekrške ter kazniva dejanja, vzdržuje javni red in mir, nadzoruje državno mejo, ureja in nadzira cestni promet ter izvaja druge zakonsko določene naloge znotraj državnih meja.
Poglej Francoska revolucija in Policija
Politična šolska ustava
Politična šolska ustava (Politische Schulverfassung) je bil zakon, ki je urejal šolstvo v Habsburški monarhiji in je veljal v letih 1806 – 1869 Potreba in predlog po reorganizaciji šolskega sistema v Habsburški monarhiji se pojavi po francoski revoluciji, ki je svoje demokratične ideje sejala tudi izven meja svojega dogajanja.
Poglej Francoska revolucija in Politična šolska ustava
Politična desnica
V politiki se na splošno termin desnica nanaša na podporo za hierarhično družbo, ki temelji na podpori za naravno pravo ali tradicijo.
Poglej Francoska revolucija in Politična desnica
Politična levica
V politiki se izraz levica v glavnem uporablja za podporo bolj egalitarni družbi.
Poglej Francoska revolucija in Politična levica
Politični spekter
Ta grafikon, ki ga predlaga Organizacija Politični kompas, sega od -10 do 10 na vsaki osi in je eden od več konkurenčnih modelov. Politični spekter je način za modeliranje različnih političnih položajev, ki se jih postavi na eno ali več geometrijskih osi in simbolizira neodvisne politične razsežnosti.
Poglej Francoska revolucija in Politični spekter
Pont de la Concorde (Pariz)
Pont de la Concorde je ločni most čez Seno v Parizu, ki povezuje Quai des Tuileries na Place de la Concorde (na Rive Droite) in Quai d'Orsay (na Rive Gauche).
Poglej Francoska revolucija in Pont de la Concorde (Pariz)
Pont Neuf
Pont Neuf (»Novi most«) je najstarejši stoječi most čez reko Seno v Parizu v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Pont Neuf
Portalni steber
Portalni steber je osrednji steber ali stebriček, ki podpira timpanon velikih vrat, ki ga običajno najdemo v srednjeveških stavbah.
Poglej Francoska revolucija in Portalni steber
Prix de Rome
Prix de Rome (izgovarja se) ali Grand Prix de Rome je bila francoska nagrada za študente umetnosti, sprva za slikarje in kiparje, ki je bila ustanovljena leta 1663 med vladavino Ludvika XIV. Francoskega.
Poglej Francoska revolucija in Prix de Rome
Prokonzul
Prokonzul, (latinsko proconsul), je bil pri starih Rimljanih upravnik in vojaški poveljnik province (bivši konzul), ki je po izteku svoje službe odšel v provinco.
Poglej Francoska revolucija in Prokonzul
Protest
Protest (imenovan tudi demonstracija, pogovorno in uradno) je javni izraz ugovora, neodobravanja ali nestrinjanja z idejo ali dejanjem, običajno političnim.
Poglej Francoska revolucija in Protest
Provansa
Grb Provanse Provansa (okcitansko/provansalsko Provença/Prouvènço; italijansko Provenza) je geografska regija na jugovzhodu Francije ob Sredozemskem morju in meji na Italijo.
Poglej Francoska revolucija in Provansa
Puy-de-Dôme
Puy-de-Dôme (oznaka 63) je francoski departma, imenovan po mirujočem ognjeniku Puy de Dôme (slovensko hrib - kupola).
Poglej Francoska revolucija in Puy-de-Dôme
Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Atlantiques (baskovsko Pirinio-Atlantiarrak ali Pirinio-Atlantikoak, okcitansko Pirenèus-Atlantics, oznaka 64) je francoski departma ob Biskajskem zalivu na meji s Španijo, imenovan po Pirenejih in Atlantskem oceanu.
Poglej Francoska revolucija in Pyrénées-Atlantiques
Pyrénées-Orientales
Pyrénées-Orientales (katalonsko Pirineus Orientals, okcitansko Pirenèus Orientals, oznaka 66) je francoski departma ob Sredozemskem morju in meji z Andoro in Španijo, imenovan po Pirenejih.
Poglej Francoska revolucija in Pyrénées-Orientales
Quito
Pogled na Quito in vulkan Pichincha Rucu Quito (izvirno San Francisco de Quito) je glavno mesto Ekvadorja 20 kilometrov južno od ekvatorja na nadmorski višini 2.850 v kotlini med verigama Andov in je tako drugo najvišje ležeče glavno mesto na svetu (za La Pazom, Bolivija).
Poglej Francoska revolucija in Quito
Razsvetljenska književnost
Razsvetljenska književnost na splošno označuje vsa književna dela v katerih je prišel do izraza duh razsvetljenstva.
Poglej Francoska revolucija in Razsvetljenska književnost
Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo je bilo izrazito evropsko družbeno, filozofsko in umetniško gibanje, ki ga grobo uvrščamo v 18. stoletje.
Poglej Francoska revolucija in Razsvetljenstvo
Razsvetljenstvo v Španiji
Razsvetljenska misel se je najprej rodila v Angliji ob koncu 17.
Poglej Francoska revolucija in Razsvetljenstvo v Španiji
Rdeči teror
Rdeči teror je bila kampanja politične represije in usmrtitev v Sovjetski Rusiji, ki so jo izvajali boljševiki, predvsem prek ČEKE, boljševiške tajne policije.
Poglej Francoska revolucija in Rdeči teror
Red Svetega Duha
Red Svetega Duha (francosko Ordre du Saint-Esprit) je francoski viteški red, ki ga je ustanoval kralj Henrik III. leta 1578.
Poglej Francoska revolucija in Red Svetega Duha
Reformirano judovstvo
Pensilvaniji Reformirano Judovstvo je najbolj liberalna smer sodobnega Judovstva.
Poglej Francoska revolucija in Reformirano judovstvo
Rennes-le-Château
Rennes-le-Château (okcitansko Rènnas del Castèl) je majhna občina, približno 5 km južno od Couiza, v departmaja Aude v Languedocu na jugu Francije.
Poglej Francoska revolucija in Rennes-le-Château
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Francoska revolucija in Republika Nizozemska
Rhône (departma)
Rhône (frankoprovansalsko Rôno, oznaka 69) je francoski departma, imenovan po reki Roni (francosko Rhône), ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Rhône (departma)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Francoska revolucija in Rim
Riquewihr
Riquewihr (nemško Reichenweier) je občina in mesto v departmaju Zgornji Ren francoske regije Alzacija - Šampanja - Ardeni - Lorena v severovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Riquewihr
Rocamadour
Rocamadour je občina in naselje v departmaju Lot v jugozahodni Franciji s 617 prebivalci (1. Januar 2020).
Poglej Francoska revolucija in Rocamadour
Rochechouart
Rochechouart (okcitansko Rechoard) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, podprefektura departmaja Haute-Vienne.
Poglej Francoska revolucija in Rochechouart
Rodbina Bernadotte
Hiša Bernadotte je trenutna kraljeva hiša Švedske, ki vlada od leta 1818.
Poglej Francoska revolucija in Rodbina Bernadotte
Rodez
Notredamska katedrala Rodez (okcitansko Rodés) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Aveyron in zgodovinsko glavno mesto nekdanje province Rouergue.
Poglej Francoska revolucija in Rodez
Rohanova palača, Strasbourg
Rohanova palača je v Strasbourgu v departmaju Spodnji Ren v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Rohanova palača, Strasbourg
Romantična književnost
Romantična književnost označuje po vsej Evropi in Ameriki razširjeno književnost med razsvetljenstvom in realizmom, ki je prevladovala od začetka do srede 19.
Poglej Francoska revolucija in Romantična književnost
Romantika
C.D. Friedrich, ''Popotnik nad morjem oblakov'', 1817–1818 Romántika je umetnostno obdobje v Evropi, ki se je razvilo iz predromantike konec 18.
Poglej Francoska revolucija in Romantika
Rona - Alpe
Rona - Alpe je bila upravna regija Francije.
Poglej Francoska revolucija in Rona - Alpe
Ronald Dworkin
Ronald Myles Dworkin, ameriški politični, pravni filozof in profesor prava, * 11. december 1931, Providence, Rhode Island, ZDA, † 14. februar 2013, London, Anglija.
Poglej Francoska revolucija in Ronald Dworkin
Rouergue
Grb province Rouergue Rouergue je nekdanja francoska provinca s središčem v Rodezu, na severu omejena z Auvergne, na vzhodu na Gévaudan, na jugu in jugozahodu na Languedoc, na zahodu pa na Quercy.
Poglej Francoska revolucija in Rouergue
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Francoska revolucija in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1787–1792)
Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).
Poglej Francoska revolucija in Rusko-turška vojna (1787–1792)
Saône-et-Loire
Saône-et-Loire (oznaka 71) je francoski departma, imenovan po rekah Saoni in Loari, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Saône-et-Loire
Saint-Étienne
Saint-Étienne (provansalsko Sant-Etiève) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Loire.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Étienne
Saint-Benoît-sur-Loire
Saint-Benoît-sur-Loire (dobesedno Saint-Benoît na Loari) je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Benoît-sur-Loire
Saint-Brieuc
Saint-Brieuc (bretonsko Sant-Brieg) je mesto in občina v severozahodni francoski regiji Bretanji, prefektura departmaja Côtes-d'Armor.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Brieuc
Saint-Denis, Seine-Saint-Denis
Saint-Denis je severno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-Saint-Denis.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Denis, Seine-Saint-Denis
Saint-Germain-en-Laye
Cerkev sv. Germaina bolniška kapela, Saint-Germain-en-Laye Saint-Germain-en-Laye je zahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Yvelines.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Germain-en-Laye
Saint-Jean-de-Maurienne
Saint-Jean-de-Maurienne (provansalsko Sent-Jian-de-Môrièna) je naselje in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Savoja.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Jean-de-Maurienne
Saint-Maur-des-Fossés
Saint-Maur-des-Fossés je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v departmaju Val-de-Marne osrednje francoske regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Saint-Maur-des-Fossés
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Poglej Francoska revolucija in Sainte-Chapelle
Saintes
Sodniška palača Saintes (saintongeais Sénte) je mesto in občina v zahodni francoski regiji Poitou-Charentes, podprefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Francoska revolucija in Saintes
Saintonge
Saintonge (sentonško Saintonghe) je nekdanja provinca v zahodni Franciji s središčem v Saintesu, ukinjena med francosko revolucijo, ko je njeno večinsko ozemlje skupaj z ozemljem province Aunis pripadlo novoustanovljenemu departmaju Charente-Inférieure, 4.
Poglej Francoska revolucija in Saintonge
Salamanška šola
Francisco de Vitoria Izraz salamanška šola zaznamuje renesančni preporod v 16.
Poglej Francoska revolucija in Salamanška šola
Salignac-Eyvigues
Salignac-Eyvigues (okcitansko Salanhac e Aivigas) je naselje in občina v francoskem departmaju Dordogne regije Nova Akvitanija.
Poglej Francoska revolucija in Salignac-Eyvigues
Samostan Chaalis
Kraljev samostan Chaalis je nekdanji samostan, čigar ruševine stojijo v občini Fontaine-Chaalis v departmaju Oise, približno 40 kilometrov severovzhodno od Pariza.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Chaalis
Samostan Fleury
Samostan Fleury (Floriacum) v Saint-Benoît-sur-Loire, Loiret, Francija, ustanovljen okoli leta 640, je eden najbolj slavnih benediktinskih samostanov v zahodni Evropi in ima relikvije sv.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Fleury
Samostan Fontevraud
Kraljevi samostan Naše Gospe Fontevraud ali Fontevrault (v francoščini abbaye de Fontevraud) je bil samostan v občini Fontevraud-l'Abbaye, blizu Chinona, v nekdanji francoski vojvodini Anjou.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Fontevraud
Samostan Saint-Germain-des-Prés
Benediktinski samostan Saint-Germain-des-Prés (francoska izgovorjava), tik za obrobjem zgodnjesrednjeveškega Pariza, je bil pokopališče merovinških kraljev Nevstrije.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Saint-Germain-des-Prés
Samostan Saint-Gilles
Samostan Saint-Gilles (francosko Abbaye de Saint-Gilles) je samostan v Saint-Gillesu v južni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Saint-Gilles
Samostan Saint-Pierre de Brantôme
Samostan Saint-Pierre de Brantôme v departmaju Dordogne je nekdanji benediktinski samostan, ki ga je leta 769 ustanovil Karel Veliki v škofiji Périgueux.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Saint-Pierre de Brantôme
Samostan Silvacane
Samostan Silvacane je nekdanji cistercijanski samostan v občini La Roque-d'Anthéron, Bouches-du-Rhône, v Provansi v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Samostan Silvacane
Samostan sv. Jean des Vignes
Saint-Jean-des-Vignes je nekdanji samostan v francoskem kraju Soissonsu v departmaju Aisne.
Poglej Francoska revolucija in Samostan sv. Jean des Vignes
Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Cerkev samostana sv. Petra, zahodna fasada Nekdanja samostanska cerkev sv.
Poglej Francoska revolucija in Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne)
Samostan sv. Petra, Moissac
Samostan svetega Petra je bil benediktinski in klinijski samostan v Moissacu, departma Tarn-et-Garonne v jugozahodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Samostan sv. Petra, Moissac
Samuel de Missy
Samuel de Missy, francoski poslovnež in politik, * 30. oktober 1755, † 20. oktober 1820.
Poglej Francoska revolucija in Samuel de Missy
San Leucio
San Leucio je naselje pri Caserti v italijanski pokrajini Kampanija.
Poglej Francoska revolucija in San Leucio
Sarthe (departma)
Sarthe (oznaka 72) je francoski departma, imenovan po reki Sarthe, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Sarthe (departma)
Savigny-le-Temple
Savigny-le-Temple je jugovzhodno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Seine-et-Marne regije Île-de-France.
Poglej Francoska revolucija in Savigny-le-Temple
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Francoska revolucija in Savoja
Seine-et-Marne
Seine-et-Marne (oznaka 77) je francoski departma, imenovan po rekah Seni in Marni, ki tečeta skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Seine-et-Marne
Seine-Maritime
Seine-Maritime (oznaka 76) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po reki Seni, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Seine-Maritime
Severna Irska
Severna Irska (irsko Tuaisceart Éireann; ulsterska škotščina Norlin Airlann) je del Združenega kraljestva na severovzhodu Irskega otoka, ki je različno opisana kot država, pokrajina ali regija.
Poglej Francoska revolucija in Severna Irska
Seznam belgijskih kraljev
Kralj Belgijcev (nizozemsko: Koning(in) der Belgen, francosko: Roi/Reine des Belges, nemško: König(in) der Belgier) je uradni naziv vladarja Kraljevine Belgije.
Poglej Francoska revolucija in Seznam belgijskih kraljev
Seznam filozofskih vsebin
Seznam filozofskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na filozofijo, filozofsko terminologijo, oziroma obravnavajo pomembne filozofske in za filozofsko ukvarjanje pomembne pojme.
Poglej Francoska revolucija in Seznam filozofskih vsebin
Seznam francoskih provinc
Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.
Poglej Francoska revolucija in Seznam francoskih provinc
Seznam socioloških vsebin
Seznam socioloških vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na sociolgijo in sociološko terminologijo oz.
Poglej Francoska revolucija in Seznam socioloških vsebin
Seznam vojn
Seznam vojn.
Poglej Francoska revolucija in Seznam vojn
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Francoska revolucija in Seznam zgodovinskih vsebin
Siegfried von Taufferer
Johann Heribert Siegfried von Taufferer, kranjski baron, prostozidar in simpatizer francoske revolucije, * 1750, Ljubljana, † 24. maj 1796, Dunaj.
Poglej Francoska revolucija in Siegfried von Taufferer
Sigibert III.
Sigibert III. je bil frankovski kralj Avstrazije iz Merovinške dinastije, ki je vladal od leta 634 do svoje smrti, * 630, † 29. januar 656.
Poglej Francoska revolucija in Sigibert III.
Simfonija št. 40 (Mozart)
Wolfgang Amadeus Mozart: Simfonija št.
Poglej Francoska revolucija in Simfonija št. 40 (Mozart)
Simfonija št. 7 (Beethoven)
Simfonija št.
Poglej Francoska revolucija in Simfonija št. 7 (Beethoven)
Sisteron
Sisteron (provansalsko Sisteron/Sisteroun) je naselje in občina v jugovzhodnem francoskem departmaju Alpes-de-Haute-Provence regije Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Francoska revolucija in Sisteron
Sistovski sporazum
Sistovski mirovni sporazum je bil dokument, s katerim se je uradno končala zadnja avstrijsko-turška vojna (1787-1791).
Poglej Francoska revolucija in Sistovski sporazum
Slavolok zmage, Pariz
Slavolok zmage l'Étoile ( 'Slavolok zvezde') je eden najbolj znanih spomenikov v Parizu v Franciji, ki stoji na zahodnem koncu Elizejskih poljan v središču trga Place Charles de Gaulle, prej imenovanega Place de l'Étoile – étoile ali "zvezda" stičišča, ki ga tvori dvanajst sevajočih avenij.
Poglej Francoska revolucija in Slavolok zmage, Pariz
Slovanski kongres v Pragi (1848)
Pragi, 12. junija 1848 Slovanski kongres v Pragi (češko: Slovanský sjezd, slovaško: Slovanský zjazd/kongres) je potekal v Pragi med 2.
Poglej Francoska revolucija in Slovanski kongres v Pragi (1848)
Slovenski narodni preporod
Slovensko narodno prebujanje označuje postopno zavedanje lastne identitete in želja po priznanju, ki se je začelo v drugi polovici 18.
Poglej Francoska revolucija in Slovenski narodni preporod
Socializem
Rdeča zastava je prepoznani simbol socializma Socializem (latinsko socialis - družben) označuje politično filozofijo in družbeno ureditev, ki temelji na ukinitvi privatne lastnine produkcijskih sredstev.
Poglej Francoska revolucija in Socializem
Socialna reforma ali revolucija?
Socialna reforma ali revolucija? je pamflet poljske marksistke Rose Luxemburg, pisan kot odgovor reformističnemu članu nemške socialdemokratske stranke Eduardu Bernsteinu.
Poglej Francoska revolucija in Socialna reforma ali revolucija?
Sodna palača, Rouen
Sodna palača v Rouenu (francosko: Palais de justice de Rouen) je nekdanji parlament Normandije, zgrajen v mestu Rouen, Francija, ob koncu petnajstega stoletja in v dvajsetem stoletju.
Poglej Francoska revolucija in Sodna palača, Rouen
Somme (departma)
Somme (oznaka 80) je francoski departma ob Rokavskem prelivu, imenovan po reki Somi, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Somme (departma)
Spomenik Viktorja Emanuela II.
Narodni spomenik Victorja Emanuela II. v Rimu, (italijansko Monumento Nazionale a Vittorio Emanuele II) ali (Mole del Vittoriano), na kratko Il Vittoriano, je imenovan tudi Altare della Patria (Oltar domovine).
Poglej Francoska revolucija in Spomenik Viktorja Emanuela II.
Srednjeveška komuna
Komuna je posebna vrsta samouprave, ki je nastala v zahodni Evropi v zgodnjem enajstem stoletju vsled prostovoljnega združenja med mestnimi prebivalci.
Poglej Francoska revolucija in Srednjeveška komuna
Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav II.
Poglej Francoska revolucija in Stanislav II. Avgust Poniatowski
Stanislav Leščinski
Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.
Poglej Francoska revolucija in Stanislav Leščinski
Stara pinakoteka, München
Stara pinakoteka (nemško Alte Pinakothek) je muzej umetnosti na območju t.i. Kunstareala v Münchnu, Nemčija.
Poglej Francoska revolucija in Stara pinakoteka, München
Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica Notre-Dame v Parizu (tudi samo, kar dobesedno pomeni Naša Gospa v Parizu), znana tudi kot Notredamska stolnica ali preprosto Notre-Dame, je srednjeveška katoliška stolnica na otoku Île de la Cité v četrtem okrožju Pariza, glavnega mesta Francije.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica Notre-Dame v Parizu
Stolnica sv. Cécilije, Albi
Stolnica svete Cecilije (francosko: Basilique Cathédrale Sainte-Cécile d'Albi), znana tudi kot stolnica Albi, je najpomembnejša katoliška zgradba v Albiju v Franciji in je sedež katoliškega nadškofa Albija.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica sv. Cécilije, Albi
Stolnica sv. Pavla, Liège
Stolnica v Liègu, sicer stolnica svetega Pavla v Liègu, Belgija, je del verske dediščine Lièga.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica sv. Pavla, Liège
Stolnica svetega Štefana, Bourges
Cathédrale Saint-Étienne de Bourges Stolnica v Bourgesu ali stolnica sv.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica svetega Štefana, Bourges
Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes
Stolnica Troyes (francosko Cathédrale Saint-Pierre in Saint-Paul de Troyes) je rimokatoliška cerkev, posvečena sv. Petru in sv. Pavlu, v mestu Troyes v regiji Šampanja-Ardeni v Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes
Stolnica svetega Petra, Rennes
Notre-Dame en Saint-Melaine, pro-katedrala Rennesa Stolnica svetega Petra (Cathédrale Saint-Pierre de Rennes) je rimskokatoliška stolnica in se nahaja v mestu Rennes, Bretanja.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica svetega Petra, Rennes
Stolnica v Grassu
Stolnica Notre-Dame-du-Puy je nekdanja rimokatoliška stolnica, ki stoji na hribu (dodatek -du-Puy označuje to lokacijo, saj Puy pomeni hrib) v mestu Grasse, v departmaju Alpes-Maritimes, približno 20 kilometrov severno od Cannesa.
Poglej Francoska revolucija in Stolnica v Grassu
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Francoska revolucija in Strasbourg
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Francoska revolucija in Sveta aliansa
Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Janez Krstnik je visokorenesančna oljna slika na orehovem lesu Leonarda da Vincija.
Poglej Francoska revolucija in Sveti Janez Krstnik (Leonardo)
Sveti Odilo
Odilo (tudi Odilon, Odilo Klinijski oziroma Odilo Clunyjski), krščanski duhovnik, benediktinec, opat in svetnik, * 962 Auvergne (Alvernija, danes Francija), † 1. januar 1049, Souvigny (danes Francija).
Poglej Francoska revolucija in Sveti Odilo
Svinec
Svinec je kemični element s simbolom Pb (iz latinskega plumbum) in vrstnim številom 82.
Poglej Francoska revolucija in Svinec
Tapiserija
Tapiserija je oblika tekstilne umetnosti, ki jo tradicionalno tkejo ročno na statvah.
Poglej Francoska revolucija in Tapiserija
Tapiserija Apokalipsa
Tapiserija Apokalipse je velik srednjeveški niz tapiserij, ki jih je naročil Ludvik I., vojvoda Anžujski, in so bile tkane v Parizu med letoma 1377 in 1382.
Poglej Francoska revolucija in Tapiserija Apokalipsa
Tarn (departma)
Tarn (oznaka 81) je francoski departma, imenovan po reki Tarn, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Tarn (departma)
Teoderik Veliki
Teoderik Veliki (gotsko Þiudareiks, latinsko, grško Θευδέριχος), pogosto tudi Teodorik, kralj Ostrogotov (475-526), kralj Italskega kraljestva (493–526), regent Vizigotskega kraljestva (511–526) in podkralj Vzhodnega rimskega cesarstva, * 454, Nežidersko jezero, Norik, † 30.
Poglej Francoska revolucija in Teoderik Veliki
Teokracija
Teokracíja (sestavljeno iz in) je oblika vladavine v kateri ima vera prevladujoč vpliv, tako da svečeniki obvladujejo ključne vzvode oblasti, na osnovi svečeniškega (kleričnega) položaja in v imenu varovanja verskih vrednot in povezanosti z bogom (bogovi).
Poglej Francoska revolucija in Teokracija
Terorizem
Teroristični napadi 11. septembra 2001 (na sliki stolpnici WTC) Terorizem je vsako organizirano nasilno dejanje, ki je usmerjeno proti civilistom/civilnim ustanovam v politične ali/in gospodarske namene.
Poglej Francoska revolucija in Terorizem
Thomas Carlyle
Thomas Carlyle, škotski zgodovinar, filozof, esejist, satirik, prevajalec in matematik, * 4. december 1795, Ecclefechan, Združeno kraljestvo, † 5. februar 1881, London, ZK.
Poglej Francoska revolucija in Thomas Carlyle
Tiran
Tiran (grško τύραννος, týrannos) v sodobni različici pomeni absolutni vladar, neomejen z zakonom ali statutom, ali tisti, ki si je prilastil legitimno neodvisnost.
Poglej Francoska revolucija in Tiran
Toni Negri
Antonio »Toni« Negri, italijanski marksistični sociolog in politični filozof, * 1. avgust, 1933, Padova, Italija.
Poglej Francoska revolucija in Toni Negri
Topografija
topografskih kartah Topografíja je predvsem geografski pojem, ki se nanaša na opisovanje in preučevanje Zemljinih površinskih značilnosti oziroma fizičnogeografskih značilnosti, kot so višina, nagib in slemenitev.
Poglej Francoska revolucija in Topografija
Tosca (opera)
Naslovnica Tosca je opera v treh dejanjih Giacoma Puccinija.
Poglej Francoska revolucija in Tosca (opera)
Toulon
Toulon (antični starorimski Telo Martius; standardno okcitansko Tolon, lokalno/provansalsko Touloun) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Provansa-Alpe-Azurna obala in veliko vojaško pristanišče na sredozemski obali z glavno francosko pomorsko bazo, prefektura departmaja Var.
Poglej Francoska revolucija in Toulon
Toulouška stolnica
Toulouška stolnica ali Stolnica sv.
Poglej Francoska revolucija in Toulouška stolnica
Touraine
Zastava province Touraine Touraine je nekdanja provinca v osrednji Franciji s prestolnico v Toursu.
Poglej Francoska revolucija in Touraine
Tourska stolnica
Stolnica v Toursu (francosko Cathédrale Saint-Gatien de Tours) je rimskokatoliška cerkev v mestu Tours, Indre-et-Loire, Francija in je posvečena svetemu Gatijanu.
Poglej Francoska revolucija in Tourska stolnica
Tourski amfiteater
Amfiteater v Toursu (znan tudi kot amfiteater Caesarodunum) je rimski amfiteater v zgodovinskem središču mesta Tours v Franciji, takoj za znano Toursko stolnico. Zgrajen je bil v 1. stoletju, ko se je mesto imenovalo Caesarodunum. Zgrajen je bil na vrhu majhnega hriba na obrobju starodavnega mestnega območja, zaradi česar je bil varen pred poplavami, primeren za množice in obiskovalce ter na daljavo prikazoval moč mesta.
Poglej Francoska revolucija in Tourski amfiteater
Trg francoske revolucije
Trg francoske revolucije je eden izmed trgov v Ljubljani; poimenovan je po francoski revoluciji.
Poglej Francoska revolucija in Trg francoske revolucije
Tri barve: modra
Tri barve: modra (Trois couleurs: Bleu, Trzy kolory.) je koprodukcijski dramski film iz leta 1993, ki ga je režiral Krzysztof Kieślowski in zanj tudi napisal scenarij skupaj s Krzysztofom Piesiewiczom, Agnieszko Holland, Edwardom Żebrowskim in Sławomirjem Idziakom.
Poglej Francoska revolucija in Tri barve: modra
Triptih iz Stavelota
Triptih iz Stavelota je srednjeveški relikviarij in prenosni oltar v zlatu in emajlu, namenjen zaščiti, čaščenju in razstavljanju kosov pravega križa.
Poglej Francoska revolucija in Triptih iz Stavelota
Troyes
Del starega mesta, Troyes Troyes je občina in glavno mesto departmaja Aube v regiji Grand Est v severni osrednji Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Troyes
Tuilerije
Park Tuilerije (IPA) je mestni park med Louvrom in Place de la Concorde v 1.
Poglej Francoska revolucija in Tuilerije
Tuilerijska palača
Tuilerijska palača (IPA) je bila kraljeva in cesarska palača v Parizu, ki je stala na desnem bregu reke Sene.
Poglej Francoska revolucija in Tuilerijska palača
Tulle
Tulle (okcitansko Tula) je naselje in občina v osrednji francoski regiji Limousin, prefektura departmaja Corrèze.
Poglej Francoska revolucija in Tulle
Ukradeni poljub
Ukradeni poljub (francosko Le Baiser à la dérobée) je slika francoskega slikarja Jeana-Honoréja Fragonarda (1732–1806) s konca 1780-ih, ki prikazuje skrivno romanco.
Poglej Francoska revolucija in Ukradeni poljub
Ulm
Ulm je mesto v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg in leži ob reki Donavi.
Poglej Francoska revolucija in Ulm
Umberto Giordano
Umberto Menotti Maria Giordano, italijanski operni skladatelj, * 28. avgust 1867, Foggia, Italija - † 12. november 1948, Milano, Italija.
Poglej Francoska revolucija in Umberto Giordano
Utopični socializem
Utopični socializem je skupna oznaka za idealistični družbeni nazor filozofov, družbenih kritikov in reformatorjev, ki jim je skupno predpostavljanje imaginarne družbene stvarnosti (utopije) kot idealne rešitve na družbene in ekonomske probleme, ki so bili posledica modernizacijskih procesov v družbi in odpravljanja zastarelih družbenih struktur.
Poglej Francoska revolucija in Utopični socializem
Valence
panorama kraja z desnega brega Rone Valence (antična Valentia, okcitansko Valença) je mesto in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, prefektura departmaja Drôme.
Poglej Francoska revolucija in Valence
Valtellina
Panorama doline Valtellina (nemško Veltlin) je dolina v severnoitalijanski deželi Lombardiji (pokrajina Sondrio), in meji na švicarski kanton Graubünden.
Poglej Francoska revolucija in Valtellina
Vandalizem
Uničena telefonska govorilnica v Tokiju, posledica vandalizma Vandalizem je vsako namerno dejanje, ki povzroči skrunjenje in/ali uničenje strukture oz.
Poglej Francoska revolucija in Vandalizem
Var (departma)
Var je francoski departma v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala v jugovzhodni Franciji.
Poglej Francoska revolucija in Var (departma)
Vaucluse (departma)
Vaucluse (okcitansko/provansalsko Vauclusa, oznaka 84) je francoski departma v regiji Provansa-Alpe-Azurna obala.
Poglej Francoska revolucija in Vaucluse (departma)
Vaulx-en-Velin
Vaulx-en-Velin je severovzhodno predmestje Lyona in občina v vzhodnoosrednjem francoskem departmaju Rhône regije Rona-Alpe.
Poglej Francoska revolucija in Vaulx-en-Velin
Velika čistka
Velika čistka ali veliki teror (Большой террор), znana tudi kot leto '37 (label), znana tudi kot Ježovščina ('obdobje Ježova'), je bila kampanja, ki jo je sprožil sovjetski komunistični voditelj Josif Stalin, za utrditev njegove oblasti nad partijo in narodom; čistke so bile namenjene tudi odstranitvi preostalega vpliva Leva Trockija in političnih tekmecev.
Poglej Francoska revolucija in Velika čistka
Vendée (departma)
Vendée ali Vendeja (oznaka 85) je francoski departma ob Atlantskem oceanu, imenovan po reki Vendée, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Vendée (departma)
Vendôme
Panorama kraja z gradu Château de Vendôme Vendôme je naselje in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Francoska revolucija in Vendôme
Versailles
Funtana, Versajska palača Oranžerija, Versajska palača Versailles je jugozahodno predmestje Pariza in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, prefektura departmaja Yvelines.
Poglej Francoska revolucija in Versailles
Versajska palača
Versajska palača (Palais et parc de Versailles) je bila rezidenca francoskih kraljev Ludvika XIV., Ludvika XV. in Ludvika XVI. Stoji na 11 hektarjih zemljišč blizu kraja Versailles, jugozahodno od Pariza in je obkrožena z 815 hektari vrtov oziroma parkov.
Poglej Francoska revolucija in Versajska palača
Vienne (departma)
Vienne (okcitansko Vinhana, oznaka 86) je francoski departma, imenovan po reki Vienne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Vienne (departma)
Vienne (naselje)
Vienne (frankoprovansalsko Vièna) je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Isère.
Poglej Francoska revolucija in Vienne (naselje)
Vierzon
Vierzon je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, podprefektura departmaja Cher.
Poglej Francoska revolucija in Vierzon
Vigovci
Vigovci (angleško Whigs) je ime za nekdanjo politično stranko v angleškem parlamentu, znano po veliki tekmovalnosti s prav tako izginulo torijsko stranko v 18. stoletju.
Poglej Francoska revolucija in Vigovci
Villefranche-de-Rouergue
Villefranche-de-Rouergue (okcitansko Vilafranca de Roergue) je naselje in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, podprefektura departmaja Aveyron.
Poglej Francoska revolucija in Villefranche-de-Rouergue
Vitraj
Vitraj, tudi vitraž, je stekleno, večinoma iz več barvnih elementov sestavljeno okno.
Poglej Francoska revolucija in Vitraj
Vojna prve koalicije
Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.
Poglej Francoska revolucija in Vojna prve koalicije
Vojnozgodovinski muzej, Dunaj
Vojnozgodovinski muzej Vojnozgodovinski muzej (Heeresgeschichtliches Museum) na Dunaju je bil dokončan leta 1856, po zamisli Theophila Hansena in dokumentira avstrijske vojaške sile od 16.
Poglej Francoska revolucija in Vojnozgodovinski muzej, Dunaj
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Francoska revolucija in Vojvodina Brabant
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Francoska revolucija in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Voltaire
François-Marie Arouet, bolje poznan pod psevdonimom Voltaire, francoski razsvetljenski pisatelj, esejist, deist in filozof, * 21. november 1694, Pariz, Francija, † 30. maj 1778, Pariz.
Poglej Francoska revolucija in Voltaire
Vosges
Vosges (oznaka 88) je francoski departma, imenovan po hribovju Vogezov, ki zavzemajo njegov dobršen del.
Poglej Francoska revolucija in Vosges
Walter Markov
Walter Markov, nemški zgodovinar, * 5. oktober 1909, Gradec (tedaj Avstro-Ogrska), † 3. julij 1993, Summt am See, Nemčija.
Poglej Francoska revolucija in Walter Markov
William Godwin
William Godwin, angleški novinar, politični filozof in romanopisec, * 3. marec, 1756, † 7. april 1836.
Poglej Francoska revolucija in William Godwin
William Herschel
Sir Frederick William Herschel, nemško-angleški glasbenik, skladatelj in astronom, * 15. november 1738, Hannover, Hanover, † 25. avgust 1822, Slough pri Windsorju, grofija Berkshire, Anglija.
Poglej Francoska revolucija in William Herschel
Wissembourg
Wissembourg (nemško Weißenburg) je naselje in občina v severovzhodni francoski regiji Alzaciji, podprefektura departmaja Bas-Rhin.
Poglej Francoska revolucija in Wissembourg
Yonne (departma)
Yonne (oznaka 89) je francoski departma, imenovan po reki Yonne, ki teče skozenj.
Poglej Francoska revolucija in Yonne (departma)
Zastava Madžarske
Zastava Madžarske izvira iz gibanja za nacionalno svobodo pred letom 1848, ki je doseglo vrhunec z madžarsko revolucijo leta 1848.
Poglej Francoska revolucija in Zastava Madžarske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske (United Kingdom of Great Britain and Ireland) je bila država, ki je nastala z združitvijo kraljevine Velike Britanije z Irsko kraljevino leta 1801.
Poglej Francoska revolucija in Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Francoska revolucija in Združitev Italije
Zgodovina Španije
Španija se lahko pohvali z izjemno zgodovino.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Španije
Zgodovina Francije
Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Francije
Zgodovina geografije
Zgodovína geografíje se pričenja v predantičnem obdobju.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina geografije
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Italije
Zgodovina Jerseyja
Otok Jersey in drugi Kanalski otoki predstavljajo ostanke srednjeveške Vojvodine Normandije, ki je obsegala del današnje Francije in Anglije.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Jerseyja
Zgodovina komunizma
komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina komunizma
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Poljske
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev
Zgodovina Slovenije
Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovina Slovenije
Zgodovinsko slikarstvo
Zgodovinsko slikarstvo je žanr v slikarstvu, ki ga opredeljuje predmet in ne umetniški slog.
Poglej Francoska revolucija in Zgodovinsko slikarstvo
Zgornješvabska baročna cesta
Zgornješvabska baročna cesta (Oberschwäbische Barockstraße) je turistična tematska pot po Zgornji Švabski, ki sledi temam »narava, kultura, barok«.
Poglej Francoska revolucija in Zgornješvabska baročna cesta
10. december
10.
Poglej Francoska revolucija in 10. december
11. december
11.
Poglej Francoska revolucija in 11. december
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Francoska revolucija in 1349
14. julij
14.
Poglej Francoska revolucija in 14. julij
16. januar
16.
Poglej Francoska revolucija in 16. januar
1789
1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Francoska revolucija in 1789
1792
1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Francoska revolucija in 1792
20. junij
20.
Poglej Francoska revolucija in 20. junij
5. oktober
5.
Poglej Francoska revolucija in 5. oktober
8. november
8.
Poglej Francoska revolucija in 8. november
, Aveyron (departma), Avignon, Avignonska stolnica, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Île de la Cité, Île-d'Aix, Azori, Štefan Modrinjak, Žiga Zois, Živalski ep, Étienne Eustache Bruix, Étienne Louis Malus, Évariste Galois, Bas-Rhin, Baselski mir (1795), Bastia, Bastilja, Batavi, Batavska republika, Bazilika Srca Jezusovega, Pariz, Bazilika sv. Severina, Bordeaux, Belfort, Belvedere, Dunaj, Beneška republika, Benetke, Berry, Bertel Thorvaldsen, Beynac-et-Cazenac, Bitka pri Castricumu, Bonapartizem, Bonneville, Haute-Savoie, Bordeaux, Bouches-du-Rhône, Bourboni, Brantôme, Breda, Nizozemska, Bretanja, Brignoles, Bukovništvo, Burgundija - Franche-Comté, Calvados (departma), Cambrai, Canal du Midi, Cantal, Carpentras, Castres, Côte-d'Or, Côtes-d'Armor, Cerkev Saint Pierre de Montmartre, Cerkev sv. Pavla, Frankfurt, Cerkev sv. Trofima, Arles, Cesarska neposrednost, Cesarsko mesto Nürnberg, Cesta dveh cesarjev (roman), Chambéry, Charente-Maritime, Charles Augustin de Coulomb, Charles César de Fay de La Tour-Maubourg, Charles Le Brun, Charles Nodier, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Charly-sur-Marne, Château de Chambord, Château de Saint-Germain-en-Laye, Château-Salins, Châteauroux, Châtellerault, Chelles, Seine-et-Marne, Cher (departma), Chinon, Cholet, Christian Wolff (filozof), Citadela, Civilizacija (TV serija), Clamecy, Nièvre, Clara Zetkin, Claude Chappe, Claude-Henri Belgrand de Vaubois, Claude-Jacques Lecourbe, Cluny, Cluny (opatija), Code civil, Collonges-la-Rouge, Comminges, Conciergerie, Corpus (Bernini), Corrèze (departma), Creuse (departma), Dammarie-lès-Lys, Dan barikad, Dana Zwitter-Tehovnik, Désirée Clary, Dekadenca, Deklaracija o pravicah človeka in državljana, Desna sredina, Deux-Sèvres, Diana in Kalisto, Dofineja, Don (naziv), Dordogne (departma), Douai, Doubs (departma), Drôme (departma), Državni ateizem, Družbeni nauk Cerkve, Družina, Družina Karla IV., Dvanajst členov, Edmond Dubois-Crancé, Edmund Burke, Eifflov stolp, Elizejska palača, Elizejske poljane, Emmanuel-Joseph Sieyès, Enciklopedija, Epikur, Eugène Viollet-le-Duc, Eure (departma), Eure-et-Loir, Evropa, Fašizem v Italiji, Fajansa, Fête de la Fédération, Felix Austria, Feurs, Filikí Etería, Filip IV. Francoski, Finistère, Fleur-de-lis, Foix, Fontainebleau, Fontenay-le-Comte, Fran Zwitter, François Alexandre Frédéric de La Rochefoucauld-Liancourt, François Claude de Bouillé, François-André Danican Philidor, François-Noël Babeuf, François-René de Chateaubriand, Franc Ksaver Lušin, Francija, Francija v srednjem veku, Francoska akademija, Francoska gotska arhitektura, Francoska prva republika, Francoska Tretja republika, Francoski direktorij, Francosko kraljestvo, Francosko-slovenski literarni stiki, Franz Grillparzer, Friedrich Engels, Friedrich Schlegel, Fulgencij iz Ruspe, Galci, Galija, Gap, Gard, Gaskonja, Georg Büchner, Georges-Jacques Danton, Germaine de Staël, Gers (departma), Geto, Gibanje rumenih jopičev, Giljotina, Gironde (departma), Goreči grm (Nicolas Froment), Graščina Chantilly, Grad Foix, Grad Laval, Grad Valkhof, Gradovi v dolini reke Loare, Grand Est, Grand Tour, Grčija, Grenoble, Grigorij Potemkin, Grki, Grofija Flandrija, Grofija Foix, Grofija Marche, Guillaume de Nogaret, Guillaume Marie Anne Brune, Gustav III. Švedski, Gustav IV. Adolf Švedski, Gustave Courbet, Guy Verhofstadt, Habeas corpus, Habsburška monarhija, Haiti, Haut-Rhin, Haute-Garonne, Haute-Loire, Haute-Marne, Haute-Saône, Haute-Vienne, Hautes-Alpes, Hautes-Pyrénées, Hérault (departma), Helvetska republika, Henri de Saint-Simon, Hilderik I., Hohenzollerji, Honfleur, Honoré de Balzac, Humanizem, Ignac Merk, Ille-et-Vilaine, Illkirch-Graffenstaden, Individualizem, Indre (departma), Indre-et-Loire, Irska, Isère (departma), Issoudun, Italija, Italijanske občine, Izabela Aragonska, Jacques Antoine Marie de Cazalès, Jacques de Molay, Jacques Pierre Brissot, Jacques René Hébert, Jacques-Louis David, Jakobinci, Jakobinska cerkev, Jakobinska diktatura, Janez Titan, Jean Anthelme Brillat-Savarin, Jean Auguste Dominique Ingres, Jean Baptiste Drouet, Jean Lannes, Jean Rapp, Jean Sylvain Bailly, Jean Victor Marie Moreau, Jean-Dominique Cassini, Jean-François Lyotard, Jean-François Rewbell, Jean-Honoré Fragonard, Jean-Jacques Rousseau, Jelgavska palača, Johann Gottlieb Fichte, Johann von Klenau, Johann Wolfgang von Goethe, John Stuart Mill, Joseph Fourier, Joseph-Ignace Guillotin, Journal des sçavans, Juan Pablo Duarte, Južna Nizozemska, Jura (departma), Jurij Vega, Kabinet medalj, Kako pisati literarno zgodovino danes, Kandijsko kraljestvo, Kanton Bern, Kapetingi, Karel III. Španski, Karel IV. Španski, Karel X. Francoski, Karel XIV. Janez Švedski, Karl Kautsky, Karl Marx, Katalogizacija, Katarina Velika, Katedrala svetega Korentina, Quimper, Kilogram, Klerikalizem, Koledar francoske revolucije, Kolonializem, Komunistični manifest, Komunizem, Konjeniški kip Henrika IV., Konservatizem, Korporativizem, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Sicilija, Kraljevina Velika Britanija, Kritike ateizma, Krstilnik Reinera Huya, Kultura tiska, L'Encyclopédie, La Flèche, La Madeleine, Pariz, La Roche-sur-Yon, La Rochelle, Landes, Languedoc-Roussillon, Le Havre, Le Locle, Le Plessis-Robinson, Leblancov proces, Liberalizem, Liberté, égalité, fraternité, Lille, Limburg (Nizozemska), Limoges, Limousin (provinca), Loara, Loir-et-Cher, Loire (departma), Loire-Atlantique, Loiret (departma), Lorena, Lot (departma), Lot-et-Garonne, Louis Alexandre Andrault de Langéron, Louis Marc Antoine de Noailles, Louis-Gabriel, Vicomte de Bonald, Louis-Jean-Marie Daubenton, Louis-Michel le Peletier de Saint-Fargeau, Louvre, Lozère (departma), Ludvik XVI. Francoski, Ludvik XVII. Francoski, Luksemburška palača, Luzern, Lyon, Maine-et-Loire, Mainz, Maisons-Alfort, Makron, Malteški viteški red, Manche, Mandilion, Manuel Belgrano, Manufaktura Gobelins, Marianne, Marie François Xavier Bichat, Marie-Charles Damoiseau, Marija Antoaneta, Marjan Britovšek, Marksizem in religija, Marne, Mary Wollstonecraft, Mathieu Jean Felicité de Montmorency-Laval, Maximilien Robespierre, Mayenne (departma), Mayer Amschel Rothschild, Mâcon, Mechelen, Mehiška vojna za neodvisnost, Melun, Mende, Lozère, Menton, Meritev, Meroslovje, Mestna hiša, Brugge, Metamorfoze, Meter, Metz, Meuse (departma), Mezzogiorno, Misijon, Misijonska družba - lazaristi, Miss Universe Slovenije 2006, Mobilizacija, Moissac, Mona Liza, Mont Saint-Michel, Mont-de-Marsan, Montargis, Montauban, Montbéliard, Montigny-le-Bretonneux, Montmartre, Montmorency, Montpellier, Morbihan, Moselle, Moulins, Allier, Mulhouse, Musée de Cluny, Muzej, Muzej lepih umetnosti, Strasbourg, Muzej Unterlinden, Nacionalizem, Napad na ižanski grad, Napoleon Bonaparte, Napoleon II., Napoleonske vojne, Narodni muzej San Marco, Firence, Narodni muzej, Praga, Nassau, Bahami, Neapeljsko kraljestvo, Nemška romantika (književnost), Neoklasicizem, Neptunovi obroči, Neufchâteau, Vosges, Nièvre (departma), Nicolas Bergasse, Nimfa iz Fontainebleauja, Nizozemska, Nord, O nastanku vrst, Občine Francije, Oblika Zemlje, Oise (departma), Okcitanija, Opatija svetega Remigija, Opéra Bastille, Orange, Vaucluse, Orléanais, Orléanska stolnica, Orne (departma), Ozoir-la-Ferrière, Paberkovalke, Pacte de Famille, Palača Fontainebleau, Palača Jacquesa Cœurja, Palača volilnega kneza, Koblenz, Palais de la Cité, Palatinat, Palermo, Panslavizem, Papeška država, Papeška palača, Avignon, Papež Aleksander VII., Papež Benedikt XII., Papež Gregor XVI., Papež Inocenc XII., Papež Klemen V., Papež Klemen XIV., Papež Leon XII., Papež Pij IX., Papež Pij VI., Papež Pij VII., Papež Pij VIII., Papež Urban V., Pariški salon, Pas-de-Calais, Pasijonisti, Pastoralni koncert (Tizian), Pavel I. Ruski, Périgord, Philippe Égalité, Philippe-Antoine Merlin de Douai, Pierre André Latreille, Pierre Beaumarchais, Pierre François Charles Augereau, Pierre Samuel du Pont de Nemours, Pierre-Joseph Redouté, Place de la Concorde, Plemstvo, Pol Pot, Policija, Politična šolska ustava, Politična desnica, Politična levica, Politični spekter, Pont de la Concorde (Pariz), Pont Neuf, Portalni steber, Prix de Rome, Prokonzul, Protest, Provansa, Puy-de-Dôme, Pyrénées-Atlantiques, Pyrénées-Orientales, Quito, Razsvetljenska književnost, Razsvetljenstvo, Razsvetljenstvo v Španiji, Rdeči teror, Red Svetega Duha, Reformirano judovstvo, Rennes-le-Château, Republika Nizozemska, Rhône (departma), Rim, Riquewihr, Rocamadour, Rochechouart, Rodbina Bernadotte, Rodez, Rohanova palača, Strasbourg, Romantična književnost, Romantika, Rona - Alpe, Ronald Dworkin, Rouergue, Ruski imperij, Rusko-turška vojna (1787–1792), Saône-et-Loire, Saint-Étienne, Saint-Benoît-sur-Loire, Saint-Brieuc, Saint-Denis, Seine-Saint-Denis, Saint-Germain-en-Laye, Saint-Jean-de-Maurienne, Saint-Maur-des-Fossés, Sainte-Chapelle, Saintes, Saintonge, Salamanška šola, Salignac-Eyvigues, Samostan Chaalis, Samostan Fleury, Samostan Fontevraud, Samostan Saint-Germain-des-Prés, Samostan Saint-Gilles, Samostan Saint-Pierre de Brantôme, Samostan Silvacane, Samostan sv. Jean des Vignes, Samostan sv. Petra (Beaulieu-sur-Dordogne), Samostan sv. Petra, Moissac, Samuel de Missy, San Leucio, Sarthe (departma), Savigny-le-Temple, Savoja, Seine-et-Marne, Seine-Maritime, Severna Irska, Seznam belgijskih kraljev, Seznam filozofskih vsebin, Seznam francoskih provinc, Seznam socioloških vsebin, Seznam vojn, Seznam zgodovinskih vsebin, Siegfried von Taufferer, Sigibert III., Simfonija št. 40 (Mozart), Simfonija št. 7 (Beethoven), Sisteron, Sistovski sporazum, Slavolok zmage, Pariz, Slovanski kongres v Pragi (1848), Slovenski narodni preporod, Socializem, Socialna reforma ali revolucija?, Sodna palača, Rouen, Somme (departma), Spomenik Viktorja Emanuela II., Srednjeveška komuna, Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stanislav Leščinski, Stara pinakoteka, München, Stolnica Notre-Dame v Parizu, Stolnica sv. Cécilije, Albi, Stolnica sv. Pavla, Liège, Stolnica svetega Štefana, Bourges, Stolnica svetega Petra in Pavla, Troyes, Stolnica svetega Petra, Rennes, Stolnica v Grassu, Strasbourg, Sveta aliansa, Sveti Janez Krstnik (Leonardo), Sveti Odilo, Svinec, Tapiserija, Tapiserija Apokalipsa, Tarn (departma), Teoderik Veliki, Teokracija, Terorizem, Thomas Carlyle, Tiran, Toni Negri, Topografija, Tosca (opera), Toulon, Toulouška stolnica, Touraine, Tourska stolnica, Tourski amfiteater, Trg francoske revolucije, Tri barve: modra, Triptih iz Stavelota, Troyes, Tuilerije, Tuilerijska palača, Tulle, Ukradeni poljub, Ulm, Umberto Giordano, Utopični socializem, Valence, Valtellina, Vandalizem, Var (departma), Vaucluse (departma), Vaulx-en-Velin, Velika čistka, Vendée (departma), Vendôme, Versailles, Versajska palača, Vienne (departma), Vienne (naselje), Vierzon, Vigovci, Villefranche-de-Rouergue, Vitraj, Vojna prve koalicije, Vojnozgodovinski muzej, Dunaj, Vojvodina Brabant, Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija), Voltaire, Vosges, Walter Markov, William Godwin, William Herschel, Wissembourg, Yonne (departma), Zastava Madžarske, Združeno kraljestvo Velike Britanije in Irske, Združitev Italije, Zgodovina Španije, Zgodovina Francije, Zgodovina geografije, Zgodovina Italije, Zgodovina Jerseyja, Zgodovina komunizma, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Slovenije, Zgodovinsko slikarstvo, Zgornješvabska baročna cesta, 10. december, 11. december, 1349, 14. julij, 16. januar, 1789, 1792, 20. junij, 5. oktober, 8. november.