Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Zgodovina Francije

Index Zgodovina Francije

Zgodovina Francije obravnava zgodovinski pregled dogajanja na ozemlju današnje celinske Francije.

Kazalo

  1. 36 odnosi: Île-de-France, Cezar (naslov), Drugo francosko cesarstvo, Evro, Evropska unija, Francija, Francoska revolucija, Francoska Tretja republika, Franki, Frankovsko cesarstvo, Galci, Galija, Germani, Kapetingi, Karel Veliki, Kelti, Krščanstvo, Napoleon Bonaparte, Napoleon III., Nemčija, Pariz, Ren, Seznam francoskih kraljev, Starorimska civilizacija, Zgodovina, 1. stoletje pr. n. št., 1789, 1792, 1799, 1958, 1999, 2. stoletje, 3. stoletje, 4. stoletje, 5. stoletje, 987.

Île-de-France

Île-de-France (Francoski otok) je osrednja francoska regija.

Poglej Zgodovina Francije in Île-de-France

Cezar (naslov)

Julij Cezar, po katerem je naslov dobil ime Gaj Avgust Oktavijan, prvi nosilec naslova ''cezar'' Cezar (latinsko) je bil naslov vladarjev Rimskega cesarstva.

Poglej Zgodovina Francije in Cezar (naslov)

Drugo francosko cesarstvo

Drugo francosko cesarstvo (francosko: Second Empire Français) ali francosko cesarstvo je bil režim Napoleona III. od 1852 do 1870, med drugo republiko in tretjo republiko, v Franciji.

Poglej Zgodovina Francije in Drugo francosko cesarstvo

Evro

Evro (oz. euro, oznaka €, mednarodna oznaka po ISO 4217: EUR) je denarna enota v 20 državah Evropske monetarne unije (EMU): Avstrija, Belgija, Ciper, Estonija, Finska, Francija (vključno s Francosko Gvajano in Svetim Petrom in Mihaelom), Grčija, Hrvaška, Irska, Italija, Latvija, Litva, Luksemburg, Malta, Nemčija, Nizozemska, Portugalska, Slovaška, Slovenija, in Španija.

Poglej Zgodovina Francije in Evro

Evropska unija

Evrópska uníja (tudi Evrópska únija; kratica EU) ali Evrópska zvéza (kratica EZ) je politično-ekonomska zveza, sestavljena iz 27 držav, ki se v glavnem nahajajo v Evropi.

Poglej Zgodovina Francije in Evropska unija

Francija

Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.

Poglej Zgodovina Francije in Francija

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Zgodovina Francije in Francoska revolucija

Francoska Tretja republika

Francoska Tretja republika (francosko La Troisième République, včasih zapisano La IIIe République) je bilo obdobje v zgodovini francoske države od konca francosko-pruske vojne (po porazu Ludvika-Napoleona v francosko-pruski vojni) leta 1870 do uvedbe vichyjskega režima po udoru vojske nemškega Tretjega rajha v Francijo leta 1940.

Poglej Zgodovina Francije in Francoska Tretja republika

Franki

Franki so bili germansko ljudstvo, živeče na območju današnje Francije.

Poglej Zgodovina Francije in Franki

Frankovsko cesarstvo

Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.

Poglej Zgodovina Francije in Frankovsko cesarstvo

Galci

Kelti v 3. stoletju pr. n. št. Parizov (Metropolitan Museum of Art); Galci so se v zgodnjem obdobju kovanja denarja pogosto zgledovali po Grkih Galci, keltsko ljudstvo, ki je od železne dobe do rimskega obdobja prebivalo v Galiji.

Poglej Zgodovina Francije in Galci

Galija

Galija na predvečer galskih vojn. Rimska etnografija je delila Galijo na pet delov: Cisalpska, Narbonska, Akvitanska, Keltska in Belgijska Galija. Galija, del Zahodne Evrope, ki je v železni in rimski dobi obsegal sedanjo Francijo, Luksemburg, Belgijo, večino Švice in zahodni del Italije ter dele Nizozemske in Nemčije na levem bregu Rena.

Poglej Zgodovina Francije in Galija

Germani

Germani so indo-evropska etno-lingvistična skupina severnoevropskega porekla.

Poglej Zgodovina Francije in Germani

Kapetingi

Grb Kapetingov Kapetingi (francosko Capétiens) so vladarska rodbina, ki je vladala Franciji od leta 987 do leta 1328.

Poglej Zgodovina Francije in Kapetingi

Karel Veliki

Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.

Poglej Zgodovina Francije in Karel Veliki

Kelti

keltske jezike Kelti, skupno ime za ljudstva in plemenske skupnosti mlajše železne dobe v srednji Evropi, ki so govorile keltske jezike in imele podobno kulturo.

Poglej Zgodovina Francije in Kelti

Krščanstvo

Znak krščanstvaZgodnji kristjani so pri srečanju z drugimi verniki narisali lok in, če je druga oseba delila enako vero, so narisali drugi lok, ki sta skupaj predstavljala ribo ali ihtis, ki je eno od znamenj krščanstva. Krščánstvo je monoteistična religija, ena od dvanajstih glavnih svetovnih religij, ki temelji na naukih Jezusa Kristusa.

Poglej Zgodovina Francije in Krščanstvo

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Zgodovina Francije in Napoleon Bonaparte

Napoleon III.

Napoléon III.

Poglej Zgodovina Francije in Napoleon III.

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Zgodovina Francije in Nemčija

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Zgodovina Francije in Pariz

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Poglej Zgodovina Francije in Ren

Seznam francoskih kraljev

Seznam francoskih kraljev zajema kralje in cesarje, ki so vladali Franciji od srednjega veka do leta 1848.

Poglej Zgodovina Francije in Seznam francoskih kraljev

Starorimska civilizacija

Starorimska civilizacija je zgodovina razvoja antičnega Rima in njegove državne ureditve od leta 753 pr.

Poglej Zgodovina Francije in Starorimska civilizacija

Zgodovina

Nikolaus Gysis, Historia (alegorija) Zgodovina ali redko histórija je veda, ki raziskuje človeško vedenje skozi čas.

Poglej Zgodovina Francije in Zgodovina

1. stoletje pr. n. št.

2. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje Druga stoletja 4. stoletje pr. n. št. | 3. stoletje pr. n. št. | 2. stoletje pr. n. št. | 1.

Poglej Zgodovina Francije in 1. stoletje pr. n. št.

1789

1789 (MDCCLXXXIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Zgodovina Francije in 1789

1792

1792 (MDCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.

Poglej Zgodovina Francije in 1792

1799

1799 (MDCCXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na torek, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.

Poglej Zgodovina Francije in 1799

1958

1958 (MCMLVIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Zgodovina Francije in 1958

1999

1999 (MCMXCIX) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na petek.

Poglej Zgodovina Francije in 1999

2. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2.

Poglej Zgodovina Francije in 2. stoletje

3. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje pr. n. št. | 1. stoletje | 2. stoletje | 3.

Poglej Zgodovina Francije in 3. stoletje

4. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 1. stoletje | 2. stoletje | 3. stoletje | 4.

Poglej Zgodovina Francije in 4. stoletje

5. stoletje

1. tisočletje pr. n. št. | 1. tisočletje | 2. tisočletje 2. stoletje | 3. stoletje | 4. stoletje | 5.

Poglej Zgodovina Francije in 5. stoletje

987

987 (CMLXXXVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Zgodovina Francije in 987