Odpri v Google MapsKazalo
199 odnosi: Aachen, Aachenski kongres, Aleksander I. Ruski, Aleksander II. Ruski, Alexander Ypsilantis, Ankaran, Arc de Triomphe du Carrousel, Ardeni, Avstrija, Avstrijsko cesarstvo, Avstro-ogrska vojna mornarica, Šavrinke, Švica, Žaga, Bovec, Bale, Bas-Rhin, Belgija, Benetke, Bern, Bertoki, Bidermajer, Bitka pri Piranu, Bologna, Bourboni, Braunschweig, Brühl, Bremen, Brje, Ajdovščina, Bruselj, Buzet, Carlo Andrea Pozzo di Borgo, Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Državljanska vojna, Dresden, Dubrovniška republika, Dum diversas, Dunaj, Elba, Erfurt, Firence, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Frankfurt ob Majni, Friderik Viljem III. Pruski, Genovska republika, Gent, Gex, Gniezno, Goslar, Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije, Gotthard (prelaz), ... Razširi indeks (149 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Aachen
Aachenski kongres
Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.
Poglej Dunajski kongres in Aachenski kongres
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Dunajski kongres in Aleksander I. Ruski
Aleksander II. Ruski
Aleksander II.
Poglej Dunajski kongres in Aleksander II. Ruski
Alexander Ypsilantis
Alexandros Ypsilantis, grški nacionalistični politik, član ugledne grške fanatriotske družine, princ podonavskih kneževin, visoki častnik cesarske ruske konjenice med napoleonskimi vojnami in vodja tajne organizacije Filiki Eteria, ki je vodil začetek grške osamosvojitvene vojne proti Osmanskemu cesarstvu, * 12.
Poglej Dunajski kongres in Alexander Ypsilantis
Ankaran
Ankaran je obmorsko zdraviliško in turistično naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.200 prebivalci.
Poglej Dunajski kongres in Ankaran
Arc de Triomphe du Carrousel
Arc de Triomphe du Carrousel (izgovorjeno) je slavolok v Parizu, na trgu Place du Carrousel.
Poglej Dunajski kongres in Arc de Triomphe du Carrousel
Ardeni
Ardeni (francosko L'Ardenne, nizozemsko Ardennen, valonsko L'Årdene, luksemburško Ardennen, znani tudi kot Ardenski gozd) je območje obsežnih gozdov, razgibanega terena, gričev in grebenov z geološkimi značilnostmi gorskega območja Ardenov ter porečja Mozele in Meuse.
Poglej Dunajski kongres in Ardeni
Avstrija
Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.
Poglej Dunajski kongres in Avstrija
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Dunajski kongres in Avstrijsko cesarstvo
Avstro-ogrska vojna mornarica
Avstro-ogrska vojna mornarica ali Cesarska in kraljeva vojna mornarica (ali k.u.k Kriegsmarine) je bila pomorski del avstro-ogrskih oboroženih sil, katere naloga je bila skrb za vzdrževanje, urjenje in opremo bojno pripravljenih pomorskih sil, za obrambo vzhodnih obal Jadranskega morja, Trsta, Istre, Dalmacije ter jadranskih otokov.
Poglej Dunajski kongres in Avstro-ogrska vojna mornarica
Šavrinke
istrski narodni noši Šavrinke je poimenovanje za dekleta in žene iz najbolj revnih krajev notranjosti slovenske in še bolj hrvaške Istre, ki so se ukvarjale s prodajo pridelkov in preprodajo drugega drobnega blaga, tudi po naročilu.
Poglej Dunajski kongres in Šavrinke
Švica
Švica, uradno Švicarska konfederacija, je celinska država na stišišču zahodne, srednje in južne Evrope.
Poglej Dunajski kongres in Švica
Žaga, Bovec
Mejni prehod za mednarodni promet Učja Slap Boka Spominska polšča Antona Ocvirka Žaga je obmejno razpotegnjeno naselje z mejnim prehodom za mednarodni promet učja v občini Bovec.
Poglej Dunajski kongres in Žaga, Bovec
Bale
Bale (italijansko Valle) so Istrsko naselje na Hrvaškem z okoli 1000 prebivalci, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Dunajski kongres in Bale
Bas-Rhin
Bas-Rhin (nemško Unterelsass, oznaka 67) je francoski departma, imenovan po Renu, ki ga loči od Nemčije.
Poglej Dunajski kongres in Bas-Rhin
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Belgija
Benetke
Benétke (italijansko Venezia, beneško Venesia) so glavno mesto italijanske dežele Benečije (italijansko Veneto) in pokrajine/province Venezia (Beneška pokrajina), obenem pa tudi neformalno središče treh severovzhodnih italijanskih dežel, ki jih Italijani skupaj imenujejo Triveneto (poleg Benečije še Furlanija-Julijska krajina in Trentinsko-Zgornje Poadižje), a je njihov zgodovinski in kulturni pomen neprimerno večji.
Poglej Dunajski kongres in Benetke
Bern
Bern ali Berne (švicarskonemško narečno Bärn, francosko Berne, italijansko Berna, retoromansko Berna) je dejanska prestolnica Švice, ki jo Švicarji imenujejo »zvezno mesto«, v nemščini Bundesstadt, v francoščini ville fédérale in v italijanščini città federale.
Poglej Dunajski kongres in Bern
Bertoki
Bertoki so naselje v Slovenski Istri z okoli 1.000 prebivalci, v neposredni bližini Kopra, južno od hitre ceste in gospodarsko-obrtne cone Sermin.
Poglej Dunajski kongres in Bertoki
Bidermajer
Ferdinanda Georga Waldmüllerja Bidermajer (nem. Biedermeier) je obdobje in življenjski oz.
Poglej Dunajski kongres in Bidermajer
Bitka pri Piranu
Bitka pri Piranu je bila edina pomorska bitka v slovenskem morju.
Poglej Dunajski kongres in Bitka pri Piranu
Bologna
Bologna (bolonjsko Bulåggna) je mesto z okoli 395.000 prebivalci v severni Italiji, v Padski nižini ob vznožju Apeninov.
Poglej Dunajski kongres in Bologna
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Dunajski kongres in Bourboni
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Dunajski kongres in Braunschweig
Brühl
Brühl je mesto v zvezni deželi Severnem Porenju - Vestfaliji in del Ren-Ruhr aglomeracije s skoraj deset milijoni prebivalcev, v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Brühl
Bremen
Bremen je mesto v severozahodni Nemčiji in upravno središče najmanjše nemške zvezne dežele - Bremen (404 km²).
Poglej Dunajski kongres in Bremen
Brje, Ajdovščina
Brje so naselje v Občini Ajdovščina.
Poglej Dunajski kongres in Brje, Ajdovščina
Bruselj
Bruselj (flamsko/), uradno Regija Bruselj-glavno mesto ali Bruseljska regija, je prestolnica Belgije in obenem Evropske unije.
Poglej Dunajski kongres in Bruselj
Buzet
Buzet (ital. Pinguente) je istrsko mesto z okoli 1.700 prebivalci in sedež istoimenske občine s statusom mesta (hrv. Grad) z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada v Istrsko županijo.
Poglej Dunajski kongres in Buzet
Carlo Andrea Pozzo di Borgo
Grof Carlo Andrea Pozzo di Borgo (Карл Осипович Поццо ди Борго), ruski general in diplomat korziškega rodu, * 1764, † 1842.
Poglej Dunajski kongres in Carlo Andrea Pozzo di Borgo
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.
Poglej Dunajski kongres in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord
Državljanska vojna
Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.
Poglej Dunajski kongres in Državljanska vojna
Dresden
Labe. Dresden (zgornjesaško Dräsdn; Drježdźany) je glavno mesto nemške zvezne države Saška in njeno drugo najbolj naseljeno mesto za Leipzigom.
Poglej Dunajski kongres in Dresden
Dubrovniška republika
Dubrovniška republika je bila pomorska republika, ki je obstajala od srede 14. stoletja do leta 1808 na ozemlju današnje južne Dalmacije.
Poglej Dunajski kongres in Dubrovniška republika
Dum diversas
Dum diversas je papeška bula, ki jo je izdal Nikolaj V. 16. junija 1452.
Poglej Dunajski kongres in Dum diversas
Dunaj
Dunaj (Wien; imena v drugih jezikih navedena spodaj), je prestolnica Avstrije, največje in najpomembnejše avstrijsko mesto in ima status ene izmed avstrijskih zveznih dežel, ki jo ozemeljsko v celoti obkroža zvezna dežela Spodnja Avstrija.
Poglej Dunajski kongres in Dunaj
Elba
Portoferraio, glavno mesto otoka Elba (latinsko Ilva) je italijanski otok v Sredozemskem morju.
Poglej Dunajski kongres in Elba
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Erfurt
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Dunajski kongres in Firence
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Dunajski kongres in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Frankfurt ob Majni
Friderik Viljem III. Pruski
Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.
Poglej Dunajski kongres in Friderik Viljem III. Pruski
Genovska republika
Genovska republika (ligursko: Repúbbrica de Zêna) je bila neodvisna država v Liguriji na severozahodni obali Apeninskega polotoka (1005–1797), Korziki (1347–1768) in številnih drugih ozemljih v Sredozemlju.
Poglej Dunajski kongres in Genovska republika
Gent
Gent (flamsko in nizozemsko Gent, francosko Gand, nemško Gent) je mesto in občina v regiji Flandrija v Belgiji, glavno in največje mesto province Vzhodna Flandrija in za Antwerpnom največja občina v Belgiji z okoli 250.000 prebivalci.
Poglej Dunajski kongres in Gent
Gex
Gex je naselje in občina v jugovzhodni francoski regiji Rona-Alpe, podprefektura departmaja Ain.
Poglej Dunajski kongres in Gex
Gniezno
Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.
Poglej Dunajski kongres in Gniezno
Goslar
Goslar je zgodovinsko mesto z okoli 50.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Goslar
Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Razhajanje sever – jug je v Italiji oznaka za velike gospodarske in socialne razlike med severnimi deželami in južno ter otočno Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Gospodarsko razhajanje med severom in jugom Italije
Gotthard (prelaz)
Prelaz Gotthard (nemško Gotthardpass, italijansko Passo del San Gottardo) je bil od srednjega veka do izgradnje železniškega in avtocestnega predora eden glavnih prehodov v smeri sever-jug preko Alp.
Poglej Dunajski kongres in Gotthard (prelaz)
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Dunajski kongres in Gračišće
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Dunajski kongres in Grad Stahleck
Grška osamosvojitvena vojna
Grška osamosvojitvena vojna (tudi grška revolucija) je bila uspešna vojna, ki jo je Grčija s svojimi zaveznicami med letoma 1821 in 1831 bojevala za pridobitev neodvisnosti izpod oblasti Osmanskega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Grška osamosvojitvena vojna
Greifswald
Greifswald je mesto in mestni okraj v severovzhodni Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Greifswald
Grofija Bentheim
Grofija Bentheim (Grafschaft Bentheim, nizkonemško Benthem) je bila dežela Svetega rimskega cesarstva, ki se nahaja v jugozahodnem kotu današnje Spodnje Saške v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Grofija Bentheim
Gubernija
Delitev Rusije na osem gubernij leta 1708 Gubernija (rusko губе́рния, gubérnija) je bila velika in osnovna upravna podenota Ruskega carstva in zgodnje Ruske sovjetske federativne socialistične republike in Ukrajinske sovjetske socialistične republike.
Poglej Dunajski kongres in Gubernija
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Dunajski kongres in Habsburška monarhija
Hamburg
Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.
Poglej Dunajski kongres in Hamburg
Hannover
Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.
Poglej Dunajski kongres in Hannover
Hans Karl Friedrich Anton von Diebitsch und Narden
Grof Hans Karl Friedrich Anton von Diebitsch und Narden (Ива́н Ива́нович Ди́бич-Забалка́нский), ruski general, * 1785, † 1831.
Poglej Dunajski kongres in Hans Karl Friedrich Anton von Diebitsch und Narden
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Dunajski kongres in Hohenzollerji
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Dunajski kongres in Hrvaška
Ilirske province
Zemljevid Ilirskih provinc iz leta 1809 Ilirske province (francosko Provinces illyriennes) je Napoleon ustanovil 14.
Poglej Dunajski kongres in Ilirske province
Ilirsko kraljestvo
Ilirsko kraljestvo je bila v letih 1816-1849 administrativna enota Avstrijskega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Ilirsko kraljestvo
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Italija
Italijansko kraljestvo
Italijansko kraljestvo (italijansko Regno d'Italia, tudi Regno Italico) je bila država na severu Apeninskega polotoka, osnovana pod Napoleonom leta 1805 in propadla z njegovim porazom leta 1814.
Poglej Dunajski kongres in Italijansko kraljestvo
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Dunajski kongres in Izola
Jožefina Leuchtenberška
Jožefina Leuchtenberška ali Jožefina de Beauharnais (polno ime Joséphine Maximilienne Eugénie Napoléone), kraljica Švedske, * 14. marec 1807, Milan, Italija, † 7. junij 1876, Stockholm, Švedska.
Poglej Dunajski kongres in Jožefina Leuchtenberška
Josef Radetzky
Grof Johann Josef Wenzel Radetzky von Radetz, avstrijski feldmaršal češkega rodu, * 2. november 1766, Grad Třebnice, Češka, † 5. januar 1858, Milano, Italija (takrat Avstrijsko cesarstvo).
Poglej Dunajski kongres in Josef Radetzky
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Dunajski kongres in Južna Nizozemska
Jurij III. Britanski
Jurij III. (angleško George III.), britanski kralj, 4. junij 1738, † 29. januar 1820.
Poglej Dunajski kongres in Jurij III. Britanski
Kantoni Švice
26 kantonov (francosko cantons, italijansko cantoni, retoromansko chantuns, v nemško govoreči Švici tradicionalno Stand, oziroma v francosko govoreči Švici – Romandie - tudi état) so zvezne države članice Švicarske konfederacije.
Poglej Dunajski kongres in Kantoni Švice
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Dunajski kongres in Köln
Kielski sporazum
Kielski mirovni sporazum ali Kielski mir (švedsko in norveško Kielfreden orfreden i Kiel, angleško Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14.
Poglej Dunajski kongres in Kielski sporazum
Klemens Wenzel von Metternich
Knez Klemens Wenzel Nepomuk Lothar von Metternich-Winneburg zu Beilstein, avstrijski politik in državnik ter eden največjih diplomatov svoje dobe, * 15. maj 1773, Koblenz, † 11. junij 1859, Dunaj, Avstrijsko cesarstvo.
Poglej Dunajski kongres in Klemens Wenzel von Metternich
Kluže
Kluže s farno cerkvijo sv. Jerneja Železniški most na stari Pontebski železnici Opuščena postaja na Pontebski železnici v Klužah. Kluže (Chiusaforte, Scluse, Klausen) je naselje in sedež istoimenske občine v nekdanji Videmski pokrajini, od 2016 del Medobčinske zveze Železne in Kanalske doline v italijanski deželi Furlaniji - Julijski krajini.
Poglej Dunajski kongres in Kluže
Knjižnica Palatina, Heidelberg
Notranjost cerkve Sv. Duha ''Codex Manesse'': izdelal Konrads von Altstetten Friderik II., Sveti rimski cesar v knjigi ''De arte venandi cum avibus'' (''Über die Kunst, mit Vögeln zu jagen'') Bibliotheca Palatina v Heidelbergu je bila ena najpomembnejših nemških renesančnih knjižnic z obsežnimi zbirkami srednjeveških rokopisov in zgodnjih tiskanih (inkunabul).
Poglej Dunajski kongres in Knjižnica Palatina, Heidelberg
Koblenz
Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.
Poglej Dunajski kongres in Koblenz
Konavle
Konavle so majhna pokrajina in občina s 8627 prebivalci (2021) jugovzhodno od Dubrovnika na skrajnem jugu Hrvaške.
Poglej Dunajski kongres in Konavle
Konservatizem
Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.
Poglej Dunajski kongres in Konservatizem
Kotor
Kotor (črnogorska in srbska cirilica: Котор; italijansko Cattaro) je obalno mesto v Črni gori.
Poglej Dunajski kongres in Kotor
Krakov
Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.
Poglej Dunajski kongres in Krakov
Kraljeva palača, Bruselj
Kraljeva palača v Bruslju (nizozemsko Koninklijk Paleis van Brussel, francosko Palais Royal de Bruxelles, nemško Königlicher Palast von Brüssel) je uradna palača belgijskega kralja in kraljice v središču državne prestolnice Bruselj.
Poglej Dunajski kongres in Kraljeva palača, Bruselj
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina Bavarska
Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina dveh Sicilij je bila država, ki je zavzemala današnjo južno Italijo od leta 1816 do leta 1861.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina dveh Sicilij
Kraljevina Saška
Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina Saška
Kraljevina Združene Nizozemske
Nemško zvezo. Nizozemski kralj je bil tudi ''veliki vojvoda'' Luksemburga in ''veliki knez'' v Nemški zvezi.. Kraljevina Združene Nizozemske je nastala po sklepu dunajskega kongresa (1815) z združitvijo ozemelj nekdanjih Republike Nizozemske in Španske Nizozemske.
Poglej Dunajski kongres in Kraljevina Združene Nizozemske
Kranjska
Kranjska (starinsko Krajnska) je zgodovinska pokrajina, ki je v grobem obsegala današnje slovenske pokrajine Gorenjsko, Dolenjsko, Notranjsko in dele Krasa ter Istre.
Poglej Dunajski kongres in Kranjska
Krf
Položaj Krfa na zemljevidu grških upravnih enot Krf (grško: Κέρκυρα, Kérkyra; ital. itd. Corfu) je najsevernejši grški otok v Jonskem morju.
Poglej Dunajski kongres in Krf
Kujavija
Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.
Poglej Dunajski kongres in Kujavija
Lübeck
Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.
Poglej Dunajski kongres in Lübeck
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Dunajski kongres in Liège
Ligurska republika
Ligurska republika je bila kratkotrajna francoska sestrska republika osnovana 4.
Poglej Dunajski kongres in Ligurska republika
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Dunajski kongres in Limburg (Nizozemska)
Lombardsko-beneško kraljestvo
Lombardsko-beneško kraljestvo je bila država, ki je bila ustanovljena z Dunajskim kongresom (1814) kot samostojna kraljevina, ki ji je vladal avstrijski cesar.
Poglej Dunajski kongres in Lombardsko-beneško kraljestvo
Lucca
Lucca (italijanski izgovor: lukka) je mesto in občina v Toskani v osrednji Italiji, ob reki Serchio, v rodovitni ravnini blizu Ligurskega morja.
Poglej Dunajski kongres in Lucca
Lucija, Piran
Lucija, prvotno Sveta Lucija (Santa Lucia), je urbano obmorsko naselje v Slovenski Istri, največje naselje ob Piranskem zalivu in v občini Piran, nahaja se med Portorožem in Sečo.
Poglej Dunajski kongres in Lucija, Piran
Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo
Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo (tudi Galačanov samomor) je rimska marmorna skupina, ki prikazuje človeka, ki potiska meč v svoje prsi, in izzivalno gleda nazaj, s svojo levo roko pa podpira umirajočo žensko.
Poglej Dunajski kongres in Ludovisijev Galačan ubija sebe in svojo ženo
Luksemburg
Véliko vójvodstvo Lúksemburg (kratko Lúksemburg) je manjša celinska država v Zahodni Evropi.
Poglej Dunajski kongres in Luksemburg
Malopoljska
Malopoljska (poljsko Małopolska, latinsko Polonia Minor) je zgodovinska regija v južni in jugovzhodni Poljski.
Poglej Dunajski kongres in Malopoljska
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Dunajski kongres in Mantova
Marezige
Marezige so naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Mestno občino Koper.
Poglej Dunajski kongres in Marezige
Mesta Art Nouveau
Mesta Art Nouveau so tista, kjer se je v začetku dvajsetega stoletja uveljavil slog Art Nouveau in kjer so se ohranila zgodnja pričevanja te umetnosti v raznih oblikah, predvsem v arhitekturi.
Poglej Dunajski kongres in Mesta Art Nouveau
Metternichov absolutizem
Metternichov absolutizem je čas, ki označuje obdobje od 1815 do 1848.
Poglej Dunajski kongres in Metternichov absolutizem
Mezzogiorno
Mezzogiorno (dobesedno Poldne) ali Južna Italija (italijansko Meridione d'Italia) je italijanska geografska regija, ki vključuje južno Italijo in njene otoke.
Poglej Dunajski kongres in Mezzogiorno
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Dunajski kongres in Milano
Milanska vojvodina
Milanska vojvodina (v italijanščini Ducato di Milano) je bila srednjeveška država na severozahodu današnje Italije, ki je trajala od leta 1395 do leta 1796.
Poglej Dunajski kongres in Milanska vojvodina
Moselle
Moselle (oznaka 57) je francoski departma ob meji z Luksemburgom in Nemčijo, imenovan po reki Mozeli (francosko Moselle), ki teče skozenj.
Poglej Dunajski kongres in Moselle
Naumburg
Naumburg je mesto na jugu zvezne dežele Saška - Anhalt (in upravna prestolnica okrožja Burgenlandkreis) v osrednji Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Naumburg
Neapeljsko kraljestvo
Neapeljsko kraljestvo je zgodovinsko kraljestvo, nastalo v južni Italiji; glavno mesto je bilo Neapelj.
Poglej Dunajski kongres in Neapeljsko kraljestvo
Nemška zveza
Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.
Poglej Dunajski kongres in Nemška zveza
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemska
Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska vzhodnoindijska družba (Verenigde Oostindische Compagnie - VOC) je bila trgovska delniška družba, ki je z lastno vojsko v imenu Republike Nizozemske uveljavljala trgovske, vojaške in politične interese v Aziji in južni in vzhodni Afriki.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemska vzhodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemska zahodnoindijska družba (Geoctroyeerde West-Indische Compagnie - WIC) je bila trgovska delniška družba s pooblastili in vojaško podporo Republike Nizozemske.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemska zahodnoindijska družba
Nizozemski imperij
Nizozemski imperij ali nizozemski kolonialni imperij je obsegal čezmorska ozemlja in trgovske postaje, ki so jih nadzorovale in upravljale nizozemske pooblaščene družbe — predvsem Nizozemska zahodnoindijska družba in Nizozemska vzhodnoindijska družba — ter nato Nizozemska republika (1581–1795) in sodobna Kraljevina Nizozemska po 1815.
Poglej Dunajski kongres in Nizozemski imperij
Nova vas nad Dragonjo
Nova vas nad Dragonjo - je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Dunajski kongres in Nova vas nad Dragonjo
Oberammergau
Oberammergau (južna bavarščina: Obaammagau) je občina v okrožju Garmisch-Partenkirchen na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Dunajski kongres in Oberammergau
Obrambni sistem Kotorja
Obrambni sistem Kotorja (italijansko Fortificazioni di Cattaro) je celosten zgodovinski utrdbeni sistem, ki je ščitil srednjeveško mesto Kotor (takrat imenovano Cattaro la veneziana), ki je vseboval obzidje, stolpe, citadele, vrata, bastijone, utrdbe, zbiralnike, grad ter pomožne zgradbe in strukture.
Poglej Dunajski kongres in Obrambni sistem Kotorja
Oltar sv. Zenona Veronskega
Oltar sv.
Poglej Dunajski kongres in Oltar sv. Zenona Veronskega
Padna
Padna je naselje v Slovenski Istri, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Dunajski kongres in Padna
Panslavizem
evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.
Poglej Dunajski kongres in Panslavizem
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Dunajski kongres in Papeška država
Papež Gregor XVI.
Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.
Poglej Dunajski kongres in Papež Gregor XVI.
Papež Pij VII.
Papež Pij VII. (rojen kot Barnaba Gregorio Chiaramonti, benediktinski) italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 14. avgust 1742 Cesena, † 20. avgust 1823 Rim, Papeška država.
Poglej Dunajski kongres in Papež Pij VII.
Pariški mirovni sporazum (1814)
Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.
Poglej Dunajski kongres in Pariški mirovni sporazum (1814)
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Dunajski kongres in Parma
Pavel Vasiljevič Goleniščev-Kutuzov
Grof Pavel Vasiljevič Goleniščev-Kutuzov (Па́вел Васи́льевич Голени́щев-Куту́зов), ruski general, * 1772, † 1843.
Poglej Dunajski kongres in Pavel Vasiljevič Goleniščev-Kutuzov
Pazin
Pazin (Pisino) je mesto z okoli 4000 prebivalci (2021, 1991 še 5300) na visoki planoti v osrednji Istri na Hrvaškem.
Poglej Dunajski kongres in Pazin
Piemont
Piemont (v italijanskem izvirniku Piemonte) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Piemont
Pieve di Cadore
Pieve di Cadore je občina (comune) v pokrajini Belluno v italijanski deželi Benečija, približno 110 kilometrov severno od Benetk in približno 35 km severovzhodno od Belluna.
Poglej Dunajski kongres in Pieve di Cadore
Piran
Piran (Pirano) je obmorsko mestno naselje v Slovenski Istri, z okoli 3.700 prebivalci (2020) na slovenski strani Piranskega zaliva.
Poglej Dunajski kongres in Piran
Pomorske republike
Pomorske republike v dvanajstem stoletju. Venezia.
Poglej Dunajski kongres in Pomorske republike
Poreč
Poreč je istrsko turistično mesto in pristanišče na Hrvaškem z okoli 9000 prebivalci (2021), sedež istoimenske mestne občine (hrvaško Grad Poreč) s 16.607 prebivalci (po popisu 2021), ki upravno spada v Istrsko županijo, ter sedež Poreško-puljske rimskokatoliške škofije, ki obsega večino ozemlja (hrvaške) Istre.
Poglej Dunajski kongres in Poreč
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Dunajski kongres in Porenje
Porto Venere
Porto Venere (do leta 1991 Portovenere) je mesto in občina na italijanski ligurski obali v pokrajini La Spezia.
Poglej Dunajski kongres in Porto Venere
Portorož
Portoróž je urbanizirano obmorsko naselje v Slovenski Istri, z malo manj kot 3000 stalnimi prebivalci.
Poglej Dunajski kongres in Portorož
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Dunajski kongres in Prusija
Prva burska vojna
Prva burska vojna je bil spopad med bursko državo Transvaal in Združenim kraljestvom.
Poglej Dunajski kongres in Prva burska vojna
Red belega orla (Ruski imperij)
Red belega orla (rusko О́рден Бе́лого oрла́) je bil red Ruskega imperija, ki je temeljil na poljskem Redu belega orla.
Poglej Dunajski kongres in Red belega orla (Ruski imperij)
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Dunajski kongres in Rim
Rodbina Nassau-Dillenburg
''Grb rodbine Nassau-Dillenburg.'' ''Ozemlje rodbine Nassau okrog leta 1645. Na severu sta grofiji Siegen in Dillenburg.'' Rodbina Nassau-Dillenburg je grofovska rodbina, podveja nemške rodbine Nassau.
Poglej Dunajski kongres in Rodbina Nassau-Dillenburg
Rodbina Orange-Nassau
''Grb, ki ga je uporabljal Viljem I. Oranski''. V grb rodbine Nassau je vstavljen grb knezov Chalon-Arlay; simbol prvotnih grofov Oranskih je bil lovski rog. Rodbina Orange-Nassau je vladajoča kraljeva rodbina na Nizozemskem, ki izhaja iz podveje Nassau-Dillenburg otonske veje rodbine Nassau.
Poglej Dunajski kongres in Rodbina Orange-Nassau
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Dunajski kongres in Rodbina Welf
Rovinj
Rovinj, pogled na pristanišče Pogled na Rovinj Rovinj Rovinj je hrvaško mesto in pristanišče na zahodni obali Istre, severno od Pulja, sedež istoimenske (mestne) občine (Grad Rovinj) s približno 13.000 prebivalci (2021), v katero mdr.
Poglej Dunajski kongres in Rovinj
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Dunajski kongres in Ruski imperij
Rusko-turška vojna (1877–1878)
Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.
Poglej Dunajski kongres in Rusko-turška vojna (1877–1878)
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Dunajski kongres in Saška (volilna kneževina)
Salzburg (zvezna dežela)
Salzburg (nemško Land Salzburg, zastarelo slovensko poimeniovanje Solnograško) je zvezna dežela Avstrije.
Poglej Dunajski kongres in Salzburg (zvezna dežela)
Savoja
Savoja je zgodovinska pokrajina v jugovzhodni Franciji med Ženevskim jezerom na severu in reko Isère na jugu ustreza današnjima francoskima departmajema Zgornja Savoja in Savoja, najpomembnejše mesto je Chambéry.
Poglej Dunajski kongres in Savoja
Schönbrunn
Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.
Poglej Dunajski kongres in Schönbrunn
Schleswig-Holstein
Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.
Poglej Dunajski kongres in Schleswig-Holstein
Sečovlje
Sečovlje so naselje v Slovenski Istri z okoli 800 prebivalci, ki upravno spada pod Občino Piran.
Poglej Dunajski kongres in Sečovlje
Seznam francoskih provinc
Francosko kraljestvo je bilo vse do revolucije 4. marca 1790, porazdeljeno na province, ki so tedaj razpadle na novoustanovljene departmaje.
Poglej Dunajski kongres in Seznam francoskih provinc
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Dunajski kongres in Seznam pruskih vladarjev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Dunajski kongres in Seznam zgodovinskih vsebin
Sicilski parlament
Palermu, glavni zgodovinski sedež sicilskega parlamenta Sicilski parlament je bil zakonodajna oblast Kraljevine Sicilije.
Poglej Dunajski kongres in Sicilski parlament
Speicherstadt
Speicherstadt (Mesto skladišč) v Hamburgu, Nemčija, je največje okrožje skladišč na svetu, kjer stavbe stojijo na lesenih, hrastovih pilotih.
Poglej Dunajski kongres in Speicherstadt
Split
Split (italijansko Spalato, latinsko Spalatum, grško Aspalathos), pogosto imenovan tudi Mesto pod Marjanom (hrvaško: Grad pod Marjanom) je največje in najpomembnejše mesto v Dalmaciji in z dobrimi 160.000 prebivalci (občina po podatkih popisa 2021, samo mesto-naselje okoli 150.000; 1991 še skoraj 200.000) drugo največje mesto na Hrvaškem ter glavno mesto Splitsko-dalmatinske županije, kakor tudi sedež rimskokatoliške Splitsko-makarske nadškofije in metropolije ter od 1974 tudi Univerze v Splitu.
Poglej Dunajski kongres in Split
Spremenjenje na gori (Rafael)
Spremenjenje na gori je zadnja slika italijanskega renesančnega mojstra Rafaela.
Poglej Dunajski kongres in Spremenjenje na gori (Rafael)
Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica v Speyerju Jugozahodni pogled. Novejša fasada jasno izstopa od starejšega dela. Pogled iz zraka Stolnica v Speyerju, uradno Kaiserdom Basilika der Himmelfahrt und St.
Poglej Dunajski kongres in Stolnica Marijinega vnebovzetja in svetega Štefana, Speyer
Stolnica svetega Marka, Benetke
Zgornji del fasade Konstantin in Demetrij konicah loka Stolnica svetega Marka v Benetkah v Italiji je stolnica Nadškofije Benetke in bazilika.
Poglej Dunajski kongres in Stolnica svetega Marka, Benetke
Suženjstvo
Fotografija suženjskega fanta v Zanzibarju okoli leta 1890. Arabski gospodar ga je kaznoval zaradi prekrška. Suženjstvo je status osebe, nad katero se izvaja lastninska pravica.
Poglej Dunajski kongres in Suženjstvo
Sublimis Deus
Sublimis Deus je papeška bula, ki jo je napisal papež Pavel III. 9. junija 1537.
Poglej Dunajski kongres in Sublimis Deus
Sveta aliansa
Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.
Poglej Dunajski kongres in Sveta aliansa
Sveti Anton, Koper
Sveti Anton, okrajšano Sv.
Poglej Dunajski kongres in Sveti Anton, Koper
Ternopil
Ternopil (Тернопіль, Тернополь), do leta 1944 znan predvsem po poljskem imenu Tarnopol, je mesto na zahodu Ukrajine, ob zgornjem toku reke Seret, 115 km vzhodno od Lvova.
Poglej Dunajski kongres in Ternopil
Tolmeč
Tolmeč (furlansko Tumieç, italijansko Tolmezzo, nemško Tolmein) je mesto in občina na severozahodu severnovzhodne italijanske regije Furlaniji-Julijski krajini in je središče pokrajine Karnija oz.
Poglej Dunajski kongres in Tolmeč
Trdnjava
Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.
Poglej Dunajski kongres in Trdnjava
Trdnjava Ehrenbreitstein
Trdnjava Ehrenbreitstein (nemško: Festung Ehrenbreitstein) je trdnjava na hribu z istim imenom na vzhodnem bregu Rena nasproti mesta Koblenz v nemški deželi Porenje - Pfalška.
Poglej Dunajski kongres in Trdnjava Ehrenbreitstein
Tudor Vladimirescu
Tudor Vladimirescu (romunsko Tudor Vladimirescu, Tudor din Vladimiri (Tudor Vladimirski), včasih tudi Domnul Tudor (vojvoda Tudor)) je bil vlaški (romunski) revolucionar in heroj, voditelj pandurske milice in vlaške vstaje leta 1821, * okrog 1780, † 7. junij 1821.
Poglej Dunajski kongres in Tudor Vladimirescu
Turinška kotlina
Turinška kotlina (nemško Thüringer Becken) je geološka depresija v osrednjem in severozahodnem delu Turingije v Nemčiji, ki jo prečka več rek, od katerih je najdaljša Unstrut.
Poglej Dunajski kongres in Turinška kotlina
Turingija
Turingija, uradno Svobodna dežela Turingija (Freistaat Thüringen), je nemška zgodovinska in zvezna dežela z 2,1 milijona prebivalci (enako kot Slovenija, medtem ko je po površini za petino manjša).
Poglej Dunajski kongres in Turingija
Umag
Umag (italijansko Umago; lat. Humagum) je istrsko obalno mesto, tudi najzahodnejše na Hrvaškem, ki šteje po zadnjem popisu 6.750 prebivalcev (popis 2021; 2001 še 7.770) in sedež istoimenske mestne občine kot enote lokalne samouprave (hrv. Grad Umag) z okoli 12.700 stalnimi prebivalci (2021; 10 let nazaj še 13.500).
Poglej Dunajski kongres in Umag
Urad zveznega kanclerja (Avstrija)
Urad zveznega kanclerja ali kancelarija (skrajšano; zgodovinsko tudi in) je v avstrijski politiki urad kanclerja.
Poglej Dunajski kongres in Urad zveznega kanclerja (Avstrija)
Valtellina
Panorama doline Valtellina (nemško Veltlin) je dolina v severnoitalijanski deželi Lombardiji (pokrajina Sondrio), in meji na švicarski kanton Graubünden.
Poglej Dunajski kongres in Valtellina
Velikopoljska
Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.
Poglej Dunajski kongres in Velikopoljska
Via Regia
Via Regia (Kraljeva cesta) je evropska kulturna pot, ki poteka po trasi zgodovinske ceste srednjega veka.
Poglej Dunajski kongres in Via Regia
Vodnjan
Vodnjan (italijansko Dignano) je istrsko mesto z dobrimi 3.000 prebivalci na Hrvaškem, sedež istoimenske občine z okoli 6.000 prebivalci, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Dunajski kongres in Vodnjan
Vojna Šeste koalicije
Vojna Šeste koalicije, v Nemčiji znana tudi kot vojna za osvoboditev, je bila vojna med koalicijo Avstrije, Prusije, Rusije, Združenega kraljestva, Portugalske, Švedske, Španije in številnih nemških držav in Francijo in njenimi zaveznicami, ki je trajala od marca 1813 do maja 1814.
Poglej Dunajski kongres in Vojna Šeste koalicije
Vojvodina Benevento
Vojvodina Benevento, po letu 774 Kneževina Benevento, je bila najjužnejša langobardska vojvodina na Apeninskem polotoku s središčem v Beneventu.
Poglej Dunajski kongres in Vojvodina Benevento
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Dunajski kongres in Vojvodina Brabant
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Braunschweig-Lüneburg je bila vojvodina Svetega rimskega cesarstva na območju današnje nemške zvezne dežele Spodnje Saške, v obdobju 1235-1806.
Poglej Dunajski kongres in Vojvodina Braunschweig-Lüneburg
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Dunajski kongres in Vojvodina Varšava
Vojvodska palača, Colorno
Vojvodska palača, znana tudi kot Reggia di Colorno, je stavba v mestu Colorno v pokrajini Parma v deželi Emilija - Romanja v Italiji.
Poglej Dunajski kongres in Vojvodska palača, Colorno
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Volilna kneževina Bavarska
Vzhodna Prusija
Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.
Poglej Dunajski kongres in Vzhodna Prusija
Worms
Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.
Poglej Dunajski kongres in Worms
Združene države Jonskih otokov
Združene države Jonskih otokov (grško: Ἡνωμένον Κράτος τῶν Ἰονίων Νήσων, italijansko Stati Uniti delle Isole Ionie) je nekdanja država in protektorat tedanjega Združenega kraljestva Britanije in Irske, ki je obstajala med leti 1815 in 1864.
Poglej Dunajski kongres in Združene države Jonskih otokov
Združitev Italije
Združitev Italije (ali Unità d'Italia) je bil politični in družbeni proces, v katerem so se združile številne majhne države na Apeninskem polotoku v enotno državo Italijo.
Poglej Dunajski kongres in Združitev Italije
Zell am See
Zell am See je upravno mesto okrožja Zell am See v avstrijski zvezni deželi Salzburg.
Poglej Dunajski kongres in Zell am See
Zgodovina Črne gore
Današnja Črna gora obsega ozemlje, ki je v 4.
Poglej Dunajski kongres in Zgodovina Črne gore
Zgodovina Italije
Zgodovina Italije se začenja z nastankom mesta Rima v osmem stoletju pr.
Poglej Dunajski kongres in Zgodovina Italije
Zgodovina Poljske
Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.
Poglej Dunajski kongres in Zgodovina Poljske
Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).
Poglej Dunajski kongres in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi
Zgornja Švabska
Približna lokacija Zgornje Švabske ''Alemannia sive Suevia Superior'' (Alemannia ali Zgornja Švabska) okoli leta 1645 v Atlas Maior (sever je desno) Pokrajina, ki tvori trikotnik med južnim robom Švabske Jure (zgornja dolina Donave), Bodenskim jezerom in reko Lech, se imenuje Zgornja Švabska ali Schwäbisches Oberland.
Poglej Dunajski kongres in Zgornja Švabska
Zvečan
Zvečan (albansko Zveçan ali Zveçani) je mesto in občina v okraju Mitrovica na Kosovu.
Poglej Dunajski kongres in Zvečan
1814
1814 (MDCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na četrtek.
Poglej Dunajski kongres in 1814
1815
1815 (MDCCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na petek.
Poglej Dunajski kongres in 1815
8. februar
8.
Poglej Dunajski kongres in 8. februar