Hohenzollerji in Prusija

Bližnjice: Razlike, Podobnosti, Jaccard Podobnost koeficient, Reference.

Razlika med Hohenzollerji in Prusija

Hohenzollerji vs. Prusija

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11. Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Alzacija in Hohenzollerji · Alzacija in Prusija · Poglej več »

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Avstrijska nasledstvena vojna in Hohenzollerji · Avstrijska nasledstvena vojna in Prusija · Poglej več »

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Šlezija in Hohenzollerji · Šlezija in Prusija · Poglej več »

Šlezijske vojne

Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.

Šlezijske vojne in Hohenzollerji · Šlezijske vojne in Prusija · Poglej več »

Baselski mir (1795)

Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.

Baselski mir (1795) in Hohenzollerji · Baselski mir (1795) in Prusija · Poglej več »

Bayreuth

Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.

Bayreuth in Hohenzollerji · Bayreuth in Prusija · Poglej več »

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Berlin in Hohenzollerji · Berlin in Prusija · Poglej več »

Bitka pri Jeni

Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji.

Bitka pri Jeni in Hohenzollerji · Bitka pri Jeni in Prusija · Poglej več »

Bitka pri Leipzigu

Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.

Bitka pri Leipzigu in Hohenzollerji · Bitka pri Leipzigu in Prusija · Poglej več »

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Brandenburg (volilna kneževina) in Hohenzollerji · Brandenburg (volilna kneževina) in Prusija · Poglej več »

Danska

Kraljevina Danska (krajše le Danska) je najstarejša in površinsko najmanjša nordijska država, ki se nahaja v Skandinaviji v severni Evropi na polotoku vzhodno od Baltskega morja in jugozahodno od Severnega morja.

Danska in Hohenzollerji · Danska in Prusija · Poglej več »

Delitve Poljske

Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.

Delitve Poljske in Hohenzollerji · Delitve Poljske in Prusija · Poglej več »

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Dunajski kongres in Hohenzollerji · Dunajski kongres in Prusija · Poglej več »

Fevd

Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.

Fevd in Hohenzollerji · Fevd in Prusija · Poglej več »

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Francosko-pruska vojna in Hohenzollerji · Francosko-pruska vojna in Prusija · Poglej več »

Frankfurt ob Odri

Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.

Frankfurt ob Odri in Hohenzollerji · Frankfurt ob Odri in Prusija · Poglej več »

Friderik I. Pruski

Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.

Friderik I. Pruski in Hohenzollerji · Friderik I. Pruski in Prusija · Poglej več »

Friderik II. Hohenstaufen

Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.

Friderik II. Hohenstaufen in Hohenzollerji · Friderik II. Hohenstaufen in Prusija · Poglej več »

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Friderik II. Veliki in Hohenzollerji · Friderik II. Veliki in Prusija · Poglej več »

Friderik Viljem I. Pruski

Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.

Friderik Viljem I. Pruski in Hohenzollerji · Friderik Viljem I. Pruski in Prusija · Poglej več »

Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.

Friderik Viljem III. Pruski in Hohenzollerji · Friderik Viljem III. Pruski in Prusija · Poglej več »

Friderik Viljem, Veliki volilni knez

Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.

Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Hohenzollerji · Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Prusija · Poglej več »

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Hohenzollerji in Hugenoti · Hugenoti in Prusija · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Hohenzollerji in Katolištvo · Katolištvo in Prusija · Poglej več »

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Hohenzollerji in Kazimir IV. Poljski · Kazimir IV. Poljski in Prusija · Poglej več »

Laba

Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.

Hohenzollerji in Laba · Laba in Prusija · Poglej več »

Leopold I. Habsburški

Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.

Hohenzollerji in Leopold I. Habsburški · Leopold I. Habsburški in Prusija · Poglej več »

Lorena

Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.

Hohenzollerji in Lorena · Lorena in Prusija · Poglej več »

Magdeburg

Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.

Hohenzollerji in Magdeburg · Magdeburg in Prusija · Poglej več »

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Hohenzollerji in Martin Luter · Martin Luter in Prusija · Poglej več »

Metz

Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.

Hohenzollerji in Metz · Metz in Prusija · Poglej več »

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Hohenzollerji in Napoleon Bonaparte · Napoleon Bonaparte in Prusija · Poglej več »

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Hohenzollerji in Napoleonov pohod na Rusijo · Napoleonov pohod na Rusijo in Prusija · Poglej več »

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Hohenzollerji in Napoleonske vojne · Napoleonske vojne in Prusija · Poglej več »

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Hohenzollerji in Nemčija · Nemčija in Prusija · Poglej več »

Nemška zveza

Nemška zveza je bila ohlapna državna zveza 35 kneževin in 4 svobodnih mest, ustanovljena leta 1815.

Hohenzollerji in Nemška zveza · Nemška zveza in Prusija · Poglej več »

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Hohenzollerji in Nemško cesarstvo · Nemško cesarstvo in Prusija · Poglej več »

Nemen

Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.

Hohenzollerji in Nemen · Nemen in Prusija · Poglej več »

Otto von Bismarck

Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1. april 1815, Schönhausen, Prusija, † 30. julij 1898, Friedrichsruh, Nemško cesarstvo.

Hohenzollerji in Otto von Bismarck · Otto von Bismarck in Prusija · Poglej več »

Porenje

Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.

Hohenzollerji in Porenje · Porenje in Prusija · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Hohenzollerji in Protestantizem · Protestantizem in Prusija · Poglej več »

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Hohenzollerji in Prusija · Prusija in Prusija · Poglej več »

Prva svetovna vojna

Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti. Že leta pred vojno sta se v Evropi oblikovali dve glavni nasprotujoči se strani, antanta in centralne sile, ki sta tekmovali za gospodarsko, politično, vojaško in kolonialno prevlado v Evropi in po svetu. Antanto je sestavljalo zavezništvo med Francijo, Ruskim cesarstvom in Združenim kraljestvom, centralne sile pa zavezništvo med Nemškim cesarstvom, Avstro-Ogrsko in Kraljevino Italijo. Kasneje v vojni sta se obema stranema pridružile še ostale države v Evropi in po svetu. Antanti so se kasneje pridružili še Romunija, Japonska, Italija in ZDA, centralnim silam pa Osmansko cesarstvo in Bolgarija. Razdelitev Evrope na dva pola ter sistem zavezništev med državami je Srednji Evropi desetletja zagotavljal relativni mir. To pa ni veljalo za Balkan, ki so ga konec 19. in začetek 20. stoletja pretresale vojne, nemiri, politična nestabilnost in tuja okupacija. Vzpon Srbije kot nove balkanske velesile ter vzpon srbskega nacionalizma je povzročilo močna trenja med Srbijo in Avstro-Ogrsko, ki je imela Balkan za svoje interesno območje. To je 28. junija 1914 pripeljalo do atentata na Avstro-Ogrskega prestolonaslednika Franca Ferdinanda in njegovo ženo Sofijo. Atentat je pretresel Avstro-Ogrsko, Evropo in svet ter povzročil politično in diplomatsko krizo. Avstro-Ogrska je zoper Srbijo, domnevno organizatorko napada, zahtevala povračilne ukrepe, pri tem pa jo je brezpogojno podprla Nemčija. Sledil je avstro-ogrski ultimat Srbiji; ker ta v 48 urah ni izpolnila vseh zahtev, je Avstro-Ogrska 28. julija 1914 napovedala vojno Srbiji, s čimer je v veljavo stopil evropski sistem zavezništev, ki je povzročil domino efekt. Rusija kot tradicionalna podpornica in zaveznica Srbije je konec julija pričela mobilizirati svojo vojsko proti Avstro-Ogrski. Nemčija kot zaveznica Avstro-Ogrske je na to reagirala z vojno napovedjo Rusiji in njeni zaveznici Franciji ter napadom na nevtralno Belgijo in Luksemburg. Ker pa je za nevtralnost Belgije jamčila Velika Britanija, je ta napovedala vojno Nemčiji. V enem samem poletnem tednu, leta 1914, se je Evropa znašla v totalni vojni. V naslednjih dneh, tednih in mesecih so se v Evropi in po svetu oblikovale naslednje fronte in bojišča: vzhodna fronta, zahodna fronta, balkansko bojišče, italijanska fronta, bližnjevzhodno bojišče, vojna v kolonijah, vojna na morju ter popolnoma novo bojišče v zraku. Napovedi generalov, da se bo vojna končala do božiča 1914, se niso uresničile. Vojaška taktika iz 19. stoletja ter orožje iz 20. stoletja sta na fronti v prvih mesecih bojev pustila več sto tisoč mrtvih in ranjenih, kar je povzročilo, da je na frontah prišlo do zastoja, ki je trajal vse do konca vojne leta 1918. Edina rešitev za preživetje vojakov so bili jarki in kaverne. Med letoma 1914 in 1918 se je tako razvil popolnoma nov sistem bojevanja v jarkih, kar je bila velika značilnost prve svetovne vojne. Ta način bojevanja je zaznamoval predvsem zahodno fronto, kjer je Rokavski preliv na severu in švicarsko mejo na jugu povezoval nepretrgan sitem jarkov, utrdb in ovir. Zaradi načina bojevanja je prevladovala edino ena strategija in to je bila strategija izčrpavanja. Zmagovalec v vojni bo tisti, ki bo čim v krajšem času izdelal več orožja, granat in ostalega vojaškega materiala ter v bitki žrtvoval več življenj kot nasprotnik. Razvoj novih orožij: tankov, letal, zračnih ladij, podmornic, bojnih ladij, mitraljezov, topov, bojnih strupov …, je dalo neslutene možnosti ubijanja, pohabljanja, uničevanje in zastraševanja. Prva svetovna vojna naj bi bila tudi zadnja viteška vojna; čeprav je v njej umrlo več vojakov kot civilistov, je med vojno v velikem številu umiralo in trpelo tudi civilno prebivalstvo. Vpliv vojne na civilno prebivalstvo je bil v primerjavi s predhodnimi vojnami ogromen: okupacija, splošno pomanjkanje, lakota, zaplembe, zastraševanje, načrtno uničevanje civilnih objektov, streljanje talcev, internacija, taborišča in genocid. Vsi te dogodki so zaznamovali tudi preostanek 20. in začetek 21. stoletja. Štiri krvava leta vojne so za seboj pustila 37 milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih vojakov in civilistov. Zaradi vsesplošnega pomanjkanja ter grozot vojne se je v letih 1917 in 1918 na obeh straneh fronte začelo širiti nezadovoljstvo, ki je oznanjalo korenite družbene in politične spremembe. Novembra 1917 je v Rusiji izbruhnila oktobrska revolucija, zaradi katere je Rusija izstopila iz vojne. Naslednje leto so ji sledile od vojne izčrpane centralne sile. Osmansko cesarstvo je podpisalo premirje konec oktobra, Avstro-Ogrska 4. novembra, Nemčija 11. novembra 1918, s čimer se je vojna končala. Vojna je za seboj pustila popolno uničenje, več deset milijonov mrtvih, ranjenih in pogrešanih ter ogromno gospodarsko škodo. Odnesla je štiri velika cesarstva, rusko, nemško, avstro-ogrsko in osmansko, ter za vedno spremenila obliko Evrope. Vplivala je tudi na svet, oznanila je zaton mogočnega Britanskega imperija ter vzpon ZDA kot nove svetovne velesile. Z razpadom Ruskega cesarstva so leta 1917 na oblast prišli komunisti, ki so naslednjih sedemdeset let krojili usodo Evrope in sveta. Versajska mirovna konferenca, ki je 28. julija 1919 formalno končalo veliko vojno, naj bi Evropi in svetu zagotovila večni mir, namesto tega je povzročila le nov razdor. Ponižanje Nemčije z enormnimi vojnimi reparacijami in odvzemi ozemelj ter delitev sveta po ozkih interesih držav zmagovalk velike vojne je povzročilo nacionalna in politična trenja, ki so v naslednjih letih in desetletjih predstavljala uvod v drugo svetovno vojno, hladno vojno ter vojne na Balkanu in Bližnjem vzhodu. Prva svetovna vojna je bila vojna, ki je na novo oblikovala svet in 20. stoletje ter še vedno kaže svoje posledice v 21. stoletju.

Hohenzollerji in Prva svetovna vojna · Prusija in Prva svetovna vojna · Poglej več »

Ren

Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.

Hohenzollerji in Ren · Prusija in Ren · Poglej več »

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Hohenzollerji in Saška (volilna kneževina) · Prusija in Saška (volilna kneževina) · Poglej več »

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Hohenzollerji in Sedemletna vojna · Prusija in Sedemletna vojna · Poglej več »

Severnonemška konfederacija

Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.

Hohenzollerji in Severnonemška konfederacija · Prusija in Severnonemška konfederacija · Poglej več »

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Hohenzollerji in Sveto rimsko cesarstvo · Prusija in Sveto rimsko cesarstvo · Poglej več »

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Hohenzollerji in Tevtonski viteški red · Prusija in Tevtonski viteški red · Poglej več »

Tridesetletna vojna

Brez opisa.

Hohenzollerji in Tridesetletna vojna · Prusija in Tridesetletna vojna · Poglej več »

Viljem I. Nemški

Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.

Hohenzollerji in Viljem I. Nemški · Prusija in Viljem I. Nemški · Poglej več »

Viljem II. Nemški

Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.

Hohenzollerji in Viljem II. Nemški · Prusija in Viljem II. Nemški · Poglej več »

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Hohenzollerji in Vojna prve koalicije · Prusija in Vojna prve koalicije · Poglej več »

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Hohenzollerji in Weimarska republika · Prusija in Weimarska republika · Poglej več »