OdhodniDohodne

🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!

Kazalo

1. 490 odnosi: Aachenski kongres, Aachenski mir (1748), Adalbert Praški, Adelbert von Chamisso, Adelma Vay de Vaya, Advokat (fevdalizem), Albert Abraham Michelson, Aleksander Vasiljevič Suvorov, Aleksandra Nikolajevna Jakobi, Alois Alzheimer, Altona, Hamburg, Altranstädtski mir, Alzacija, Anton Lavrin, Arhiv, Arthur Schopenhauer, Askanijci, August Neithardt von Gneisenau, Aukštaitija, Avgustovski prekop, Avstrija, Avstrijska nasledstvena vojna, Avstrijsko cesarstvo, Avstrijsko-pruska vojna, Avstrijsko-turška vojna (1788–1791), Šampanja - Ardeni, Šlezija, Šlezijske vojne, Štefan III. Bavarski, Štirinajst točk, Švedsko-norveška zveza, Švitrigaila, Železni križec, Železni križec (film), Časovni pregled astronomov, Čenstohova, Bajonet, Balti, Barbara von Krüdener, Barok, Barti, Baselski mir (1795), Batavska republika, Bavarska nasledstvena vojna, Bazilika Srca Jezusovega, Pariz, Bebelplatz, Belfort, Belorusija, Beneški plebiscit, Berlin, ... Razširi indeks (440 več) » « Shrink indeks

Aachenski kongres

Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.

Poglej Prusija in Aachenski kongres

Aachenski mir (1748)

Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.

Poglej Prusija in Aachenski mir (1748)

Adalbert Praški

Sveti Adalbert Praški, tudi Vojteh Praški češki katoliški škof in svetnik, * 956, † 23. april 997.

Poglej Prusija in Adalbert Praški

Adelbert von Chamisso

Adelbert von Chamisso, nemški pesnik in botanik, * 30. januar 1781, Boncourt Château, Ante, Francija, † 21. avgust 1838, Berlin, Prusija (zdaj Nemčija).

Poglej Prusija in Adelbert von Chamisso

Adelma Vay de Vaya

grofica Adelma Vay de Vaya, tudi Adelma von Vay, avstrijska pisateljica, medij, začetnica spiritizma na Slovenskem in Madžarskem, * 21. oktober 1840, Ternopil, Ukrajina, † 24. maj 1925, Slovenske Konjice, Kraljevina SHS, sedaj Slovenija.

Poglej Prusija in Adelma Vay de Vaya

Advokat (fevdalizem)

V srednjem veku, je bil advokat (latinsko:; nemško:; francosko) uradnik, ki je bil zakonito pooblaščen za opravljanje nekaterih posvetnih odgovornosti velikega fevdalnega gospoda ali za institucijo, kot je škofija ali opatija.

Poglej Prusija in Advokat (fevdalizem)

Albert Abraham Michelson

Albert Abraham Michelson, nemško-ameriški fizik, * 19. december 1852, Strelno, Posen, Prusija (sedaj Strzelno, Poljska), † 9. maj 1931, Pasadena, Kalifornija, ZDA.

Poglej Prusija in Albert Abraham Michelson

Aleksander Vasiljevič Suvorov

Poštna znamka Sovjetske zveze, Aleksander Suvorov, 1980, 4 kopejke (Michel 5009, Scott 4878) Aleksander Vasiljevič Suvorov, ruski generalisim, * 24. november 1729, Moskva, Ruski imperij (danes Rusija), † 18. maj 1800.

Poglej Prusija in Aleksander Vasiljevič Suvorov

Aleksandra Nikolajevna Jakobi

Aleksandra Nikolajevna Jakobi, rojena Susokolova (Сусоко́лова), v prvem zakonu Tjufjajeva (Тюфя́ева), v drugem Jakobi (Яко́би), v tretjem Peškova (Пе́шкова); literarni psevdonim Toliverova (Толиве́рова), ruska pisateljica, novinarka, publicistka, založnica, urednica, prevajalka, memoaristka, dopisnica, * 6.

Poglej Prusija in Aleksandra Nikolajevna Jakobi

Alois Alzheimer

Aloysius "Alois" Alzheimer, nemški psihiater in nevropatolog, * 14. junij 1864, Marktbreit, Kraljevina Bavarska, † 19. december 1915, Breslau, Prusija.

Poglej Prusija in Alois Alzheimer

Altona, Hamburg

Altona je četrt na skrajnem zahodnem delu nemškega mesta Hamburg v pokrajini Schleswig-Holstein na desnem bregu reke Labe.

Poglej Prusija in Altona, Hamburg

Altranstädtski mir

Altranstädtski mir je bil sklenjen med švedskim kraljem Karlom XII. in volilnim knezom Saške Avgustom II 24.

Poglej Prusija in Altranstädtski mir

Alzacija

Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.

Poglej Prusija in Alzacija

Anton Lavrin

Vitez Anton plemeniti Lavrin, slovenski diplomat in egiptolog, * 21. januar 1789, Vipava, Habsburška monarhija, † 12. junij 1869, Milano, Italija.

Poglej Prusija in Anton Lavrin

Arhiv

Arhív (grško arcehion, latinsko archivum) lahko označuje.

Poglej Prusija in Arhiv

Arthur Schopenhauer

Arthur Schopenhauer, nemški filozof, * 22. februar 1788, Gdansk, † 21. september 1860, Frankfurt na Majni, Nemčija.

Poglej Prusija in Arthur Schopenhauer

Askanijci

Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.

Poglej Prusija in Askanijci

August Neithardt von Gneisenau

August Wilhelm Anton grof Neithardt von Gneisenau, pruski maršal, * 27. oktober 1760, Shildau, † 24. avgust 1831, Poznanj, Prusija.

Poglej Prusija in August Neithardt von Gneisenau

Aukštaitija

Aukštaitija (v prevodu Zgornje dežele) je ena od petih etnografskih regij Litve.

Poglej Prusija in Aukštaitija

Avgustovski prekop

Augustovski prekop (poljsko Kanał Augustowski,, belorusko Августоўскі канал) je čezmejni prekop, ki ga je v 19.

Poglej Prusija in Avgustovski prekop

Avstrija

Republika Avstrija (Republik Österreich, nemška izgovorjava) je srednjeevropska zvezna republika in celinska država s približno 9 milijoni prebivalcev.

Poglej Prusija in Avstrija

Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).

Poglej Prusija in Avstrijska nasledstvena vojna

Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.

Poglej Prusija in Avstrijsko cesarstvo

Avstrijsko-pruska vojna

Avstrijsko-pruska vojna (tudi sedemtedenska vojna, nemška državljanska vojna, bratska vojna, nemška vojna) je bila vojna med Avstrijskim cesarstvom in njegovimi nemškimi zavezniki ter Prusijo in njenimi nemškimi zavezniki leta 1866.

Poglej Prusija in Avstrijsko-pruska vojna

Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)

Avstrijsko-turška vojna (1788-1791) je bil vojaški spopad med Habsburško monarhijo in Osmanskim cesarstvom, ki je potekal sočasno z rusko-turško vojno (1787-1792).

Poglej Prusija in Avstrijsko-turška vojna (1788–1791)

Šampanja - Ardeni

Šampanja - Ardeni (francosko Champagne-Ardenne) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Belgijo.

Poglej Prusija in Šampanja - Ardeni

Šlezija

Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.

Poglej Prusija in Šlezija

Šlezijske vojne

Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.

Poglej Prusija in Šlezijske vojne

Štefan III. Bavarski

Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.

Poglej Prusija in Štefan III. Bavarski

Štirinajst točk

Štirinajst točk je sestavil ameriški predsednik Woodrow Wilson v začetku leta 1918. Štirinajst točk je bila izjava o načelih miru, ki naj bi se uporabila za mirovna pogajanja, da bi končali prvo svetovno vojno in preprečili izbruh nove svetovne vojne.

Poglej Prusija in Štirinajst točk

Švedsko-norveška zveza

Švedsko-norveška zveza (švedsko Svensk-norska unionen, norveško Den svensk-norske union), uradno Združeno kraljestvo Švedske in Norveške, je bila personalna unija kraljestev Švedske in Norveške pod skupnim monarhom in s skupno zunanjo politiko, ki je trajala od leta 1814 do mirne razpustitve leta 1905.

Poglej Prusija in Švedsko-norveška zveza

Švitrigaila

Švitrigaila, včasih tudi Svidrigiello (litovsko Švitrigaila) je bil od leta 1430 do 1432 veliki vojvoda Litve, * pred 1370, † 10. februar 1452.

Poglej Prusija in Švitrigaila

Železni križec

Želézni krížec (nemško Eisernes Kreuz) je bilo vojaško odlikovanje Prusije, Nemškega cesarstva in Tretjega rajha, ki ga je ustanovil pruski kralj Friderik Viljem III. in ga prvič podelil 10. marca 1813.

Poglej Prusija in Železni križec

Železni križec (film)

Železni križec (v izvirniku) je britansko-nemški vojni film, ki je nastal pod taktirko ameriškega režiserja Sama Peckinpaha in izšel leta 1977 v distribuciji EMI Films in Constantin Film.

Poglej Prusija in Železni križec (film)

Časovni pregled astronomov

Seznam astronomov, urejen časovno naraščajoče.

Poglej Prusija in Časovni pregled astronomov

Čenstohova

Notranjost bazilike, samostan Jasna Góra Čenstohova je mesto na jugu Poljske ob reki Varti.

Poglej Prusija in Čenstohova

Bajonet

Bajonét (imenovan po francoskem mestu Bayonne) se imenuje orožje z jeklenim rezilom, ki se natakne na puško (v redkih primerih tudi na brzostrelko) in je namenjeno bodenju.

Poglej Prusija in Bajonet

Balti

Bálti (litovsko baltai, latvijsko balti) so skupina indoevropskih ljudstev v severovzhodnem delu srednje Evrope.

Poglej Prusija in Balti

Barbara von Krüdener

Beate Barbara Juliane Freifrau von Krüdener (rojena Freiin von Vietinghoff imenovana Scheel; 22. november 1764 – 25. december 1824), pogosto imenovana po uradnem francoskem imenu, Madame de Krüdener, baltski nemški verski mistik, avtorica in pietistična luteranska teologinja, ki je vplivala na širši evropski protestantizem, vključno s švicarsko reformirano cerkvijo in moravsko cerkvijo in katere ideje so vplivale na ruskega carja Aleksandra I.

Poglej Prusija in Barbara von Krüdener

Barok

''Venera in Adonis'', Peter Paul Rubens (1635–40) Bernini (1651) Romarska cerkev v Wiesu na Bavarskem (1754) Barók je slog v arhitekturi, glasbi, plesu, slikarstvu, kiparstvu in drugih umetnostih, ki je v Evropi cvetel od začetka 17.

Poglej Prusija in Barok

Barti

Barti (nemško Barten, litovsko Bartai) so bili starodavno prusko pleme, ki je ostalo pogansko, dokler jih v severnih križarskih vojnah niso prisilili, da so se spreobrnili v krščanstvo.

Poglej Prusija in Barti

Baselski mir (1795)

Srednja Evropa po mirovnem sporazumu v Baslu Baselski mir je vrsta ločenih mirovnih sporazumov s Francosko prvo republiko v letu 1795, ki so potekali v Baslu.

Poglej Prusija in Baselski mir (1795)

Batavska republika

Lokacija Batavske republike Batavska republika je bila v letih 1795 do 1806 francoska sestrska država na tleh sedanje Nizozemske, oblikovana po vzoru Francoske prve republike.

Poglej Prusija in Batavska republika

Bavarska nasledstvena vojna

Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.

Poglej Prusija in Bavarska nasledstvena vojna

Bazilika Srca Jezusovega, Pariz

Bazilika Srca Jezusovega je pariška rimskokatoliška cerkev in znamenitost, ki krasi grič Montmartre, najvišjo točko Pariza.

Poglej Prusija in Bazilika Srca Jezusovega, Pariz

Bebelplatz

Bebelplatz je na južni strani bulvarja Unter den Linden, glavne prometnice v smeri vzhod-zahod, ki teče skozi središče Berlina.

Poglej Prusija in Bebelplatz

Belfort

Belfort je mesto in občina v vzhodni francoski regiji Franche-Comté, prefektura istoimenskega departmaja.

Poglej Prusija in Belfort

Belorusija

Belorusija (belorusko in rusko Беларусь, Belarus’), uradno Republika Belorusija, je celinska država v Vzhodni Evropi z glavnim mestom Minsk.

Poglej Prusija in Belorusija

Beneški plebiscit

Benéški plebiscít, uradno znan tudi kot plebiscit Benetk, beneških pokrajin in Mantove, je bil plebiscit, ki je potekal v nedeljo, 21.

Poglej Prusija in Beneški plebiscit

Berlin

Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.

Poglej Prusija in Berlin

Berlinska palača

Berlinska palača (Berliner Schlos), uradno kraljeva palača (Königliches Schloss), poleg Berlinske stolnice in Muzejskega otoka v predelu Mitte v Berlinu, je bila glavna rezidenca rodbine Hohenzollern od leta 1443 do 1918.

Poglej Prusija in Berlinska palača

Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Austerlitzu (tudi bitka treh cesarjev ali bitka pri Slavkovu) je bila ena najslavnejših Napoleonovih bitk, ki je potekala 2. decembra 1805; bila je vrh in konec kampanje leta 1805.

Poglej Prusija in Bitka pri Austerlitzu

Bitka pri Custozzi (1866)

Bitka za Custozzo je bila prva pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 24. junija 1866 med vojsko Avstrijskega cesarstva, ki jo je vodil nadvojvoda Friedrich Albrecht in vojsko Kraljevine Italije, ki sta jo vodila Alfonso Ferrero la Marmora in Enrico Cialdini.

Poglej Prusija in Bitka pri Custozzi (1866)

Bitka pri Jeni

Bitka pri Jeni-Auerstedtu 14. oktobra 1806 je bila bitka med vojskama Napoleona I. in Friderika Viljema III. Pruskega na planoti zahodno od reke Salle v sedanji Nemčiji.

Poglej Prusija in Bitka pri Jeni

Bitka pri Leipzigu

Bitka pri Leipzigu ali Bitka narodov (rusko Битва народов, Bitva narodov, nemško Völkerschlacht bei Leipzig, francosko Bataille des Nations, švedsko Slaget vid Leipzig) je bila bitka od 16.

Poglej Prusija in Bitka pri Leipzigu

Bitka pri Leuthenu

Bitka pri Leuthenu je bila odločilna bitka v zgodovini Šlezije.

Poglej Prusija in Bitka pri Leuthenu

Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Monoštru, avstro-turške vojne (1663–1664), je potekala 1. avgusta 1664 ob Rabi med Modinci in cistercijanskim samostanom Monošter na nemškem Zahodnem Madžarskem (danes Madžarska). Spopadla sta se vojska Svetorimskega cesarstva, vključno z nemškimi, švedskimi in francoskimi kontingenti, ki jih je vodil cesarski poveljnik grof Raimondo Montecuccoli, in vojska Otomanskega cesarstva pod poveljstvom Köprülü Fazıl Ahmed Paše.

Poglej Prusija in Bitka pri Monoštru (1664)

Bitka pri Visu (1866)

Bitka pri Visu je bila največja pomorska bitka v Jadranskem morju.

Poglej Prusija in Bitka pri Visu (1866)

Bitka pri Waterlooju

Williama Sadlerja Bitka pri Waterlooju se je odvijala v nedeljo, 18.

Poglej Prusija in Bitka pri Waterlooju

Bitka za Jičín

Bitka za Jičín je bila bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 29. junija 1866 pri Jičínu med združeno avstrijsko-saško vojsko in prusko vojsko.

Poglej Prusija in Bitka za Jičín

Bitka za Trutnov

Bitka za Trutnov je bila druga pomembnejša bitka avstrijsko-pruske vojne, ki je potekala 27. junija 1866 med vojskama Avstrijskega cesarstva in Prusije.

Poglej Prusija in Bitka za Trutnov

Bonn

Zvezno mesto Bonn (nemško Bundesstadt Bonn) je mesto na bregovih Rena v nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija v Nemčiji.

Poglej Prusija in Bonn

Brandenburg (volilna kneževina)

Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.

Poglej Prusija in Brandenburg (volilna kneževina)

Bremen-Verden

Vojvodstvi Bremen in Verden Vojvodstvi Bremen (rumeno)-Verden (roza, desno spodaj) okoli 1655 Upravno združeni vojvodini Bremen in Verden sta oblikovali cesarsko ozemlje v trikotniku Elbe-Weser na območju današnjih okrožij Cuxhaven, Stade, Rotenburg (Wümme), Harburg, Osterholz, majhen del današnjega okrožja Heidekreis in Verden, na območju današnjega mesta Bremerhaven ter nekaterih območij, ki danes pripadajo mestoma Bremen in Hamburg.

Poglej Prusija in Bremen-Verden

Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)

Predsednik britanske vlade Herbert Henry Asquith, kateri je napovedal vojno Nemškemu cesarstvu. Združeno Kraljestvo je 4.

Poglej Prusija in Britanska napoved vojne Nemčiji (1914)

Budžak

Budžak (ukrajinsko Буджак, Budžak, romunsko Bugeac, gagauško Bucak), do leta 1812 južni del Besarabije, je zgodovinska regija v sedanji Ukrajini in Moldovi.

Poglej Prusija in Budžak

Bukarešta

Bukarešta (romunsko București) je glavno mesto in kulturno, gospodarsko središče Romunije.

Poglej Prusija in Bukarešta

Carina (dajatev)

Carina je obvezna denarna dajatev, ki se pobira za blago, ki se uvaža na določeno carinsko območje, izvaža iz njega ali pa se preko njega prevaža, carinski zavezanci pa nimajo pravice zahtevati ustrezne državne protistoritve.

Poglej Prusija in Carina (dajatev)

Carinska služba

češke mobilne carinske ekipe Carina ali carinska služba je represivna uradniška organizacija, ki se tradicionalno ukvarja s carinskim nadzorom nad uvozom in izvozom carinskega blaga ter pobiranjem davščine, ki se opira na prehod carinskega blaga preko meje, in ki se prav tako imenuje carina.

Poglej Prusija in Carinska služba

Carl von Clausewitz

Karl Filip Gottfried (ali Gottlieb) von Clausewicz, pruski general in vojni teoretik, * 1. junij 1780, Burg bei Magdeburg, Prusija (zdaj Saška - Anhalt), † 16. november 1831, Breslau, Prusija (zdaj Wrocław, Poljska).

Poglej Prusija in Carl von Clausewitz

Celle

Celle je mesto in prestolnica okrožja Celle v Spodnji Saški v Nemčiji.

Poglej Prusija in Celle

Cerkev sv. Pavla, Frankfurt

Cerkev sv.

Poglej Prusija in Cerkev sv. Pavla, Frankfurt

Cerkvi miru

Cerkvi miru (poljsko Kościoły Pokoju, nemško Friedenskirchen) v Jaworju (nemško Jauer) in Świdnici (nemško Schweidnitz) v Šleziji sta dobili ime po Vestfalskem miru, sklenjenem leta 1648, s katerim se je končala tridesetletna vojna.

Poglej Prusija in Cerkvi miru

Cesarska zakladnica

cesarske insignije v zakladnici Cesarska zakladnica,, v palači Hofburg na Dunaju hrani dragocenosti in zaklade tako posvetnega kot verskega značaja, zbrane v več kot tisočletju evropske zgodovine.

Poglej Prusija in Cesarska zakladnica

Cesta dveh cesarjev (roman)

Zgodovinski roman Mire Mihelič iz leta 1981 Cesta dveh cesarjev pripoveduje o kongresu v Ljubljani leta 1821.

Poglej Prusija in Cesta dveh cesarjev (roman)

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord

Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, francoski škof, politik in diplomat, * 2. februar 1754, Pariz, † 17. maj 1838, Pariz.

Poglej Prusija in Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord

Chaumont, Haute-Marne

Bazilika sv. Janeza Krstnika, Chaumont Chaumont je mesto in občina v severni francoski regiji Šampanja-Ardeni, prefektura departmaja Haute-Marne.

Poglej Prusija in Chaumont, Haute-Marne

Chronicon terrae Prussiae

Naslovnica kopije ''Chronicon terrae Prussiae'' iz leta 1679 Chronicon terrae Prussiae (slovensko Kronika Pruske dežele) je kronika Tevtonskega viteškega reda, ki jo je napisal Peter iz Dusburga in se konča z letom 1326.

Poglej Prusija in Chronicon terrae Prussiae

Citadela Petersberg

Citadela Petersberg (nemško Zitadelle Petersberg) v Erfurtu v osrednji Nemčiji je ena največjih in najbolje ohranjenih mestnih utrdb v Evropi.

Poglej Prusija in Citadela Petersberg

Clara Immerwahr

Clara Immerwahr, nemška kemičarka, * 21. junij 1870, Polkendorf (danes Wojczyce), Šlezija, Prusija (danes Poljska), † 2. maj 1915, Berlin-Dahlem, Nemško cesarstvo.

Poglej Prusija in Clara Immerwahr

Clemens Maria Franz von Bönninghausen

Clemens Maria Franz von Bönninghausen, nizozemsko-nemški odvetnik in botanik, * 12. marec 1785, † 26. januar 1864.

Poglej Prusija in Clemens Maria Franz von Bönninghausen

Curzonova linija

Curzonova linija ali Curzonova črta je bila predlagana demarkacijska črta med Drugo poljsko republiko in Sovjetsko zvezo, ki sta nastali po prvi svetovni vojni.

Poglej Prusija in Curzonova linija

Dagome iudex

thumb thumb Mješkom I. (okoli 960–992) Dagome iudex je eden najzgodnejših zgodovinskih dokumentov, povezan s Poljsko.

Poglej Prusija in Dagome iudex

Dan neodvisnosti

Dan neodvisnosti je (običajno) praznični dan, ko država praznuje obletnico neodvisnosti od druge države.

Poglej Prusija in Dan neodvisnosti

David Hilbert

David Hilbert, nemški matematik, * 23. januar 1862, Wehlau blizu Königsberga, Prusija (sedaj Znamensk pri Kaliningradu, Rusija), † 14. februar 1943, Göttingen, Nemčija.

Poglej Prusija in David Hilbert

Désirée Clary

Bernardine Eugénie Désirée Clary, švedska in norveška kraljica, * 8. november 1777, Marseille, Francija, † 17. december 1860, Stockholm, Švedska.

Poglej Prusija in Désirée Clary

Deželni glavar

Deželni glavar, deželna glavarka je v sodobnem času funkcija predsednika vlade avstrijskih zveznih dežel in najvišji predstavnik dežele.

Poglej Prusija in Deželni glavar

Delitve Poljske

Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.

Poglej Prusija in Delitve Poljske

Demagog

Beseda demagog na splošno pomeni »zapeljivec ljudstva«, ki brezvestno izkorišča svoj vpliv na ljudstvo, večkrat z govorniško nadarjenostjo, in ga podpihuje k nemirom in uporom.

Poglej Prusija in Demagog

Depeša iz Emsa

Depeša iz Emsa, telegram, ki je spodbudil Francijo, da je leta 1870 Prusiji napovedala vojno.

Poglej Prusija in Depeša iz Emsa

Dobrinski red

Grb Dobrinskega reda Dobrinski red (poljsko Zakon Dobrzyński, nemško Orden von Dobrin), znan tudi kot Dobrinski bratje (poljsko Bracia Dobrzyńscy) je bil vojaški red, ki so ga ustanovili v 13.

Poglej Prusija in Dobrinski red

Dolina Jelenia Góra

Dolina Jelenia Góra (poljsko Kotlina Jeleniogórska; šlezijsko Kotlina Lelýniohorski; nemško Hirschberger Tal; dobesedno Jelenjegorska dolina na Poljskem je velika dolina na šlezijski severni strani Zahodnih Sudetov in poleg doline Kłodzko največja medgorska kotlina Sudetov.

Poglej Prusija in Dolina Jelenia Góra

Domačijska literatura

Domačijska literatura (nem. Heimatliteratur) je v širšem pomenu oznaka za vsako literaturo, nastalo iz občutka povezanosti z domačo zemljo, v ožjem pomenu oznaka za domačijsko povest in domačijski roman, idejno konservativno idilično kmečko pisanje, ki se navaja med žanri trivialne literature.

Poglej Prusija in Domačijska literatura

Država Tevtonskega reda

Država Tevtonskega reda (nemško Staat des Deutschen Ordens, latinsko Civitas Ordinis Theutonici, litovsko Vokiečių ordino valstybė, poljsko Państwo zakonu krzyżackiego) je bila srednjeveška križarska država na južni obali Baltskega morja. Ustanovili so jo vitezi Tevtonskega reda med severnimi križarskimi vojnami v 13.

Poglej Prusija in Država Tevtonskega reda

Državljanska vojna

Ameriške državljanske vojne, 1863 Državljanska vojna je vojna med organiziranima skupinama znotraj države ali republike, ali, manj pogosto, med dvema deželama, ki sta nastali iz prejšnje enotne države.

Poglej Prusija in Državljanska vojna

Družba cesarja Viljema

jedrsko cepitev Družba cesarja Viljema, s polnim uradnim imenom Družba cesarja Viljema za spodbujanje znanosti in raziskav (okrajšano KWG), je bila nemška raziskovalna organizacija na področju naravoslovja in tehnike, ki jo je leta 1911 ustanovila pruska vlada, da bi sledila mednarodnim trendom ustanavljanja od univerz neodvisnih raziskovalnih inštitutov in dopolnila vlogo Kraljeve pruske akademije znanosti.

Poglej Prusija in Družba cesarja Viljema

Drugi torunjski mir

Drugi torunjski mir (poljsko Inne Pokój toruński, nemško Zweiter Friede von Thorn) je bil mirovni sporazum, podpisan v hanzeatskem mestu Torunj 19.

Poglej Prusija in Drugi torunjski mir

Dunajski kongres

Dunajski kongres Dunajski kongres je bil zbor veleposlanikov glavnih evropskih političnih sil, ki je potekal na Dunaju od 18. septembra 1814 do 9. junija 1815, s predsedujočim avstrijskim državnikom Klemensom Wenzlom von Metternichom.

Poglej Prusija in Dunajski kongres

Dyhrn

Grb grofov Dyhrnov; 2. polovica 18. stoletja Dyhrn je nemška plemiška družina s koreninami v nekdanji mejni grofiji Meißen v današnji zvezni deželi Saški.

Poglej Prusija in Dyhrn

E. T. A. Hoffmann

E.

Poglej Prusija in E. T. A. Hoffmann

Edgar Bauer

Edgar Bauer, nemški politični filozof, * 7. oktober 1820, Charlottenburg, Berlin, Prusija, † 18. avgust 1886, Hannover, Nemško cesarstvo.

Poglej Prusija in Edgar Bauer

Edmund von Krieghammer

Edmund baron Krieghammer (* 4. Junij 1832 v Landshut, Moravska; † 21. avgusta 1906 v Bad Ischl) je bil avstrijski general in cesarski vojni minister Avstro-Ogrske.

Poglej Prusija in Edmund von Krieghammer

Edward Sapir

Edward Sapir, nemško-ameriški antropolog in lingvist, * 26. januar 1884, Lauenburg, Prusija (danes Poljska), † 4. februar 1939, New Haven, Connecticut, ZDA.

Poglej Prusija in Edward Sapir

Egipčanski muzej, Berlin

Egipčanski muzej v Berlinu (Ägyptisches Museum und Papyrussammlung, Egipčanski muzej in zbirka papirusov) je dom ene od najpomembnejših svetovnih zbirk egipčanskih starin in ikonskega doprsnega kipa kraljice Nefretete.

Poglej Prusija in Egipčanski muzej, Berlin

Elektromotor

Različni elektromotorji Eléktromotór je stroj, ki pretvarja električno energijo v mehansko.

Poglej Prusija in Elektromotor

Elizabeta Ruska

Elizabeta Petrovna Romanova (rusko: Елизаве́та Петро́вна Романова), ruska carica, * 29. december (18. december, ruski koledar) 1709, Kolomenskoje pri Moskvi, † 5. januar 1762 (25. december 1761), Sankt Peterburg.

Poglej Prusija in Elizabeta Ruska

Emil Adolf von Behring

Emil Adolf von Behring, nemški bakteriolog, * 15. marec, 1854, Deutsch-Eylau, Prusija, † 31. marec, 1917, Marburg, Nemško cesarstvo.

Poglej Prusija in Emil Adolf von Behring

Emilia Plater

Grofica Emilia Plater (Broel-Plater), poljsko-litovska plemkinja in revolucionarka, * 13. november 1806, Vilna, Ruski imperij (zdaj Litva), † 23. december 1831, dvorec Justinavas, Kongresna Poljska (zdaj Litva).

Poglej Prusija in Emilia Plater

Erfurt

Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.

Poglej Prusija in Erfurt

Ernst Burggaller

Ernst Günther Burggaller, nemški dirkač, * 12. marec 1896, Tillendorf, Prusija (danes Wschowa, Poljska), † 2. februar 1940, Immenstadt im Allgäu.

Poglej Prusija in Ernst Burggaller

Ernst Haeckel

Ernst Heinrich Philipp August Haeckel, tudi von Haeckel, nemški biolog, prirodoslovec, filozof, zdravnik, profesor in umetnik, * 16. februar 1834, Potsdam (takratna Prusija), † 9. avgust 1919, Jena.

Poglej Prusija in Ernst Haeckel

Eugen Friedrich Karl Paul Ludwig von Württemberg

Eugen Friedrich Karl Paul Ludwig von Württemberg, pruski general in skladatelj, * 18. januar 1788, † 16. september 1857.

Poglej Prusija in Eugen Friedrich Karl Paul Ludwig von Württemberg

Evgenija Švedska

Princesa Evgenija Švedska in Norveška (polno ime Charlotta Eugenia Augusta Amalia Albertina), * 24. april 1830, Stockholm, Švedska, † 23. april 1889, Stockholm Švedska.

Poglej Prusija in Evgenija Švedska

Feldmaršal

Feldmaršal (nemško Generalfeldmarschall, rusko генерал-фельдмаршал) je najvišji oficirski čin, ki se podeli maršalu kopenske vojske (predpona Feld označuje /bojno/ polje).

Poglej Prusija in Feldmaršal

Felix Austria

Reklo Felix Austria ali Tu felix Austria izraža mnenje, da imajo Avstrijci posebno posrečen značaj oziroma tako državno ureditev, ki jim omogoča miren in srečen način življenja.

Poglej Prusija in Felix Austria

Felix Salm-Salm

Princ Felix Constantin Alexander Johann Nepomuk zu Salm-Salm (krajše le Princ Felix Salm-Salm), pruski general, * 25. december 1828, † 18. avgust 1870.

Poglej Prusija in Felix Salm-Salm

Ferdinand Georg Frobenius

Ferdinand Georg Frobenius, nemški matematik, * 26. oktober 1849, Charlottenburg, Berlin, Prusija (sedaj Nemčija), † 3. avgust 1917, Berlin.

Poglej Prusija in Ferdinand Georg Frobenius

Fontainebleau

Fontainebleau je naselje in občina v osrednji francoski regiji Île-de-France, podprefektura departmaja Seine-et-Marne.

Poglej Prusija in Fontainebleau

Franc I. Habsburško-Lotarinški

Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.

Poglej Prusija in Franc I. Habsburško-Lotarinški

Francoska revolucija

Napad na Bastiljo, simbol začetka revolucije Francoska revolucija je bilo obdobje radikalnih družbenih in političnih sprememb v Franciji med letoma 1789 in 1799 in je pomenila preobrat v francoski in širše evropski zgodovini.

Poglej Prusija in Francoska revolucija

Francosko-pruska vojna

Francosko-pruska vojna (tudi francosko-nemška vojna, vojna leta 1870) je bila vojna, ki je potekala med drugim francoskim cesarstvom in Kraljevino Prusijo med 19.

Poglej Prusija in Francosko-pruska vojna

Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.

Poglej Prusija in Frankfurt ob Majni

Frankfurt ob Odri

Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.

Poglej Prusija in Frankfurt ob Odri

Frankfurtski parlament

Frankfurtski parlament (Frankfurter Nationalversammlung, dobesedno Frankfurtski državni zbor) je bil prvi svobodno izvoljeni parlament vseh nemških dežel, vključno z nemško naseljenimi območji Avstro-Ogrske, izvoljen 1. maja 1848.

Poglej Prusija in Frankfurtski parlament

František Benda

František Benda, češki skladatelj, violinist in pedagog, * 25. november 1709, Stare Benatky, Češka, † 7. marec 1786, Potsdam, Nemčija.

Poglej Prusija in František Benda

Friderik I. Pruski

Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.

Poglej Prusija in Friderik I. Pruski

Friderik II. Veliki

Friderik Grigor II.

Poglej Prusija in Friderik II. Veliki

Friderik III. Nemški

Friderik III., nemški cesar in kralj Prusije, * 18.

Poglej Prusija in Friderik III. Nemški

Friderik IV. Danski

Frederik IV., danski in norveški kralj, vojvoda v Schleswigu in Holsteinu, * 11. oktober 1671, Kopenhagen, † 12. oktober 1730, Odense.

Poglej Prusija in Friderik IV. Danski

Friderik Pregl

Friderik Pregl (tudi Fritz Pregl), slovensko-avstrijski zdravnik in kemik ter prvi in edini nobelovec slovenskega rodu, * 3. september 1869, Ljubljana, Avstro-Ogrska (sedaj Slovenija), † 13. december 1930, Gradec, Avstrija (pljučnica).

Poglej Prusija in Friderik Pregl

Friderik VI. Danski

Friderik VI. (dansko Frederik 6, norveško Frederik VI av Danmark og Norge) je bil od 13.

Poglej Prusija in Friderik VI. Danski

Friderik Viljem I. Pruski

Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.

Poglej Prusija in Friderik Viljem I. Pruski

Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem III. (nemško Friedrich Wilhelm III.) je bil volilni knez Brandenburga in od leta 1797 do 1840 kralj Prusije * 3. avgust 1770, Potsdam, Kraljevina Prusija, † 7. junij 1840, Berlin, Kraljevina Prusija.

Poglej Prusija in Friderik Viljem III. Pruski

Friderik Viljem, Veliki volilni knez

Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.

Poglej Prusija in Friderik Viljem, Veliki volilni knez

Friedrich Engels

‎ Friedrich Engels, nem.

Poglej Prusija in Friedrich Engels

Friedrich Ferdinand von Beust

Grof Friedrich Ferdinand von Beust, saški in pozneje avstrijski politik, * 13. januar 1809, Dresden; † 24. oktober 1886, Altenberg, Spodnja Avstrija.

Poglej Prusija in Friedrich Ferdinand von Beust

Friedrich Hebbel

Christian Friedrich Hebbel (psevdomin Dr. J. F. Franz), * 18. marec 1813, Wesselburn, Dithmarschen, Nemčija, † 13. december 1863, Dunaj.

Poglej Prusija in Friedrich Hebbel

Friedrich Nietzsche

Friedrich Wilhelm Nietzsche (nemška izgovorjava frídrih vílhelm níče), nemški filozof in klasični filolog, kulturni kritik, pesnik in skladatelj.* 15.

Poglej Prusija in Friedrich Nietzsche

Friedrich Schleiermacher

Friedrich Daniel Ernst Schleiermacher, nemški filozof in teolog, * 21. november 1768, Breslau, Kraljevina Prusija, † 12. februar 1834.

Poglej Prusija in Friedrich Schleiermacher

Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm August Argelander, nemški astronom, * 22. marec 1799, Memel, Vzhodna Prusija, (sedaj Klajpeda, Litva), † 17. februar 1875, Bonn, Nemčija.

Poglej Prusija in Friedrich Wilhelm August Argelander

Friedrich Wilhelm Bessel

Friedrich Wilhelm Bessel, nemški astronom in matematik, * 22. julij 1784, Minden, Vestfalija, Prusija (sedaj Nemčija), † 17. marec 1846, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija).

Poglej Prusija in Friedrich Wilhelm Bessel

Fritz Albert Lipmann

Fritz Albert Lipmann, nemško-ameriški biokemik, nobelovec, * 12. junij 1899, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 24. julij 1986, Poughkeepsie, New York, Združene države Amerike.

Poglej Prusija in Fritz Albert Lipmann

Galicija

Galicija (rusinsko Галич) je zgodovinska pokrajina na severnih obronkih Karpatov in Beskidov, ki si jo danes delita Poljska in Ukrajina, dotika pa se Slovaške in tudi Romunije.

Poglej Prusija in Galicija

Günther Quandt

Günther Quandt, nemški industrialec, * 28. julij 1881 Pritzwalk, Kraljevina Prusija, Nemško Cesarstvo, † 30. december 1954 Kairo, Egipt.

Poglej Prusija in Günther Quandt

Gdansk

Gdansk je mesto na obali Baltskega morja na severu Poljske.

Poglej Prusija in Gdansk

Gebhard Leberecht von Blücher

Gebhard Leberecht von Blücher, grof nato knez Wahlstatta, je bil pruski generalfeldmaršal, * 16. december 1742, Rostock, Sveto rimsko cesarstvo, † 12. september 1819, Krieblowitz, provinca Silesija, Kraljevina Prusija Največ priznanj si je prislužil s poveljevanjem v bitki narodov pri Leipzigu leta 1813 in bitki pri Waterlooju leta 1815.

Poglej Prusija in Gebhard Leberecht von Blücher

Gelderland

Gelderland, znana tudi kot Guelders v angleščini, je pokrajina na Nizozemskem, ki zaseda osrednji vzhod države.

Poglej Prusija in Gelderland

Geldern

Geldern, je mesto v zvezni nemški deželi Severno Porenje - Vestfalija.

Poglej Prusija in Geldern

Gerhard Domagk

Gerhard Johannes Paul Domagk, nemški bakteriolog in akademik, nobelovec, * 30. oktober 1895, Lagow, Provinca Brandenburg, Prusija (danes Poljska), † 24. april 1964, Burgberg pri kraju Königsfeld im Schwarzwald, Zahodna Nemčija.

Poglej Prusija in Gerhard Domagk

Gerhart Hauptmann

Gerhart Johann Robert Hauptmann, nemški pisatelj in dramatik, * 15. november, 1862, Ober Salzbrunn, Šlezija, Prusija (sedaj Szczawno Zdrój, Poljska), † 6. junij 1946, Jagniątków, Poljska.

Poglej Prusija in Gerhart Hauptmann

Gestapo

koncentracijskem taborišču Mauthausen Gestapo (kratica za Geheime Staatspolizei: tajna državna policija) je bila uradna tajna policijska organizacija v nacistični Nemčiji.

Poglej Prusija in Gestapo

Geto

Vrata v Krakovski geto na Poljskem Géto prvoten pomen besede pomeni livarna, nemško-judovska uličica.

Poglej Prusija in Geto

Gniezno

Gniezno (Gnesen, Gnesna) je mesto v osrednjii zahodni Poljski okoli 50 km vzhodno od Poznanja.

Poglej Prusija in Gniezno

Gora svete Ane, Šlezija

Gora Svete Ane (Góra Świętej Anny, ali; spodnješlezijsko Anaberg; Świyntŏ Anna) je osamelec v Šleziji na Poljskem v istoimenski občini.

Poglej Prusija in Gora svete Ane, Šlezija

Gospod Tadej

Gospod Tadej ali Zadnji maščevalni pohod v Litvi je poljski nacionalni ep Adama Mickiewicza.

Poglej Prusija in Gospod Tadej

Gottfried Keller

Gottfried Keller, švicarski pesnik, pisatelj in politik, * 19. julij 1819 v Zürich, Švica, † 15. julij 1890.

Poglej Prusija in Gottfried Keller

Grad Cēsis

Grad Cēsis je eden najbolj ikoničnih in najbolje ohranjenih srednjeveških gradov v Latviji.

Poglej Prusija in Grad Cēsis

Grad Limburg

Limburški grad, nemško Limburger Schloss, je srednjeveški kamnit grad v Limburgu ob Lahnu v zvezni deželi Hessen, okrožje Limburg-Weilburg, Nemčija.

Poglej Prusija in Grad Limburg

Grad Malbork

| name.

Poglej Prusija in Grad Malbork

Grad Stahleck

Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.

Poglej Prusija in Grad Stahleck

Greifswald

Greifswald je mesto in mestni okraj v severovzhodni Nemčiji.

Poglej Prusija in Greifswald

Grigorij Potemkin

Grigorij Aleksandrovič, knez Potemkin-Tavričeski (Grigórij Aleksándrovič Potjomkin, knjaz' Potjomkin-Tavríčeskij)"Potemkin".

Poglej Prusija in Grigorij Potemkin

Grodziskie

Grodziskie (poljska izgovorjava; druga imena Grätzer, Grodzisz) je zgodovinska vrsta piva s Poljskega, ki je običajno narejen iz pšeničnega slada dimljenega s hrastom.

Poglej Prusija in Grodziskie

Gustav Freytag

Gustav Freytag, nemški pisatelj, publicist, urednik, novinar in univerzitetni profesor, * 13.

Poglej Prusija in Gustav Freytag

Gustav VI. Adolf Švedski

Gustav VI.

Poglej Prusija in Gustav VI. Adolf Švedski

Habsburška monarhija

Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.

Poglej Prusija in Habsburška monarhija

Halberstadt

Halberstadt je mesto v nemški deželi Saška - Anhalt, glavno mesto okrožja Harz.

Poglej Prusija in Halberstadt

Hamburška mestna hiša

Mestna hiša v Hamburgu (nemško Hamburger Rathaus) je sedež lokalne vlade Svobodnega in Hanseatskega mesta Hamburg, Nemčija.

Poglej Prusija in Hamburška mestna hiša

Hamburg

Hamburg, uradno Svobodno in hanseatsko mesto Hamburg (nemško Freie und Hansestadt Hamburg) Constitution of Hamburg), je drugo največje mesto v Nemčiji po Berlinu z 1,8 milijona prebivalcev, na osmem mestu v Evropski uniji in kot tudi največje mesto sindikatov, ki ni eno glavnih mest v svojih državah članicah.

Poglej Prusija in Hamburg

Hanija

Pogled na pristanišče Hanija (grško Χανιά) je drugo največje mesto na Kreti in glavno mesto istoimenske prefekture.

Poglej Prusija in Hanija

Hannover

Hannover je glavno in največje mesto nemške zvezne dežele Spodnja Saška in 535.061 (2017) prebivalcev in s tem trinajsto največje mesto Nemčije in tretje največje mesto Severne Nemčije za Hamburgom in Bremnom.

Poglej Prusija in Hannover

Hans Steinacher

Hans Steinacher (* 22. maj 1892 v Plajberku pri Beljaku na Koroškem; † 10. januar 1971 v Žitari vasi) je bil nemškonacionalni, nacistični in populistični koroški politik ter eden od voditeljev nemško-nacionalne strani v bojih za Koroško po 1. svetovni vojni.

Poglej Prusija in Hans Steinacher

Harald Quandt

Harald Quandt, nemški industriálec in podjetnik, * 1. november 1921 Charlottenburg, Prusija, Bwin, Weimarska republika, Nemčija, † 22. september 1967, Cuneo, Italija.

Poglej Prusija in Harald Quandt

Haute-Marne

Haute-Marne (oznaka 52) je francoski departma, imenovan po reki Marni, ki teče skozenj.

Poglej Prusija in Haute-Marne

Hedeby

Hedeby (staro skandinavsko: Heiðabýr, nemško Haithabu ali Haddeby) je bilo pomembno trgovsko naselje v dansko-severno nemškem obmejnem pasu v času Vikingov.

Poglej Prusija in Hedeby

Heinrich Hoffmann

Heinrich Hoffmann, nemški psihiater, pesnik in pisatelj, * 13. junij 1809, Frankfurt ob Majni, † 20. september 1894, Frankfurt na Majni.

Poglej Prusija in Heinrich Hoffmann

Helmno

Helmno (poljsko Chełmno, nemško Kulm) je mesto v severni Poljski z 18.915 prebivalci (december 2021).

Poglej Prusija in Helmno

Helmuth Johann Ludwig von Moltke

Helmuth Johann Ludwig von Moltke, (znan tudi kot Helmuth von Moltke mlajši), nemški general, * 25. maj 1848, Mecklenburg-Schwerin, † 18. junij 1916, Berlin.

Poglej Prusija in Helmuth Johann Ludwig von Moltke

Helski polotok

Satelitska slika Helskega polotoka Lega Helskega polotoka na Poljskem Helski polotok poleti Plaža v bližini mesta Hel Helski polotok (poljsko Półwysep Helski, Mierzeja Helska; kašubsko Hélskô Sztremlëzna; nemško Halbinsel Hela, Putziger Nehrung) je ozek in podolgovat peščeni polotok oziroma kosa, ki leži na obali Baltskega morja v Pomorjanskem vojvodstvu na Poljskem.

Poglej Prusija in Helski polotok

Henrik II. Pobožni

Henrik II.

Poglej Prusija in Henrik II. Pobožni

Henrik von Plauen

Henrik von Plauen (nemško Heinrich) je bil od leta 1410 do 1413 27.

Poglej Prusija in Henrik von Plauen

Henslova utrdba

Henslova utrdba (Fort Hensel) pri Naborjetu (Malborgeth, Malborghetto) je bila ena izmed šestih koroških utrdb, ki so varovale dostop do Trbiža in naprej v središče Avstrije.

Poglej Prusija in Henslova utrdba

Hermann Goetz

Hermann Gustav Goetz, nemški skladatelj, * 7. december 1840, Königsberg, Prusija (zdaj Kaliningrad, Rusija), † 3. december 1876, Hottingen v bližini Züricha, Švica.

Poglej Prusija in Hermann Goetz

Hermann von Salza

Hermann von Salza je bil četrti veliki mojster tevtonskih vitezov, na položaju od leta 1201 do 1239, * okoli 1165, † 20. marec 1239.

Poglej Prusija in Hermann von Salza

Hiddensee

Grb občine ''Otok Hiddensee'' Hiddensee je otok v nemškem Baltskem morju ob zahodni obali Rügna.

Poglej Prusija in Hiddensee

Hohenzollerji

Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.

Poglej Prusija in Hohenzollerji

Hrvaška

Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.

Poglej Prusija in Hrvaška

Humboldtovska univerza

Humboldtovska univerza je ime za univerzitetni princip, ki združuje raziskovanje in poučevanje.

Poglej Prusija in Humboldtovska univerza

Huzarji

Pruski huzarji iz prve polovice 18. stoletja Huzar (izvirno madžarsko Huszar) je bil sprva pripadnik težke konjenice, ki je bila organizirana na Madžarskem v 15. stoletju in v sredini 16. stoletja v Nemčiji; v tem stoletju se je reorganizirala v lahko konjenico.

Poglej Prusija in Huzarji

Ignacy Krasicki

Ignacy Krasicki, poljski pesnik, pisatelj, dramatik, škof, novinar, enciklopedist in prevajalec, * 3. februar 1735, Dubiecko, † 14. marec 1801, Berlin.

Poglej Prusija in Ignacy Krasicki

Immanuel Kant

Immanuel Kant, nemški filozof, * 22. april 1724, Königsberg, vzhodna Prusija, danes Kaliningrad, Rusija, † 12. februar 1804, Königsberg.

Poglej Prusija in Immanuel Kant

Jacob Grimm

Jacob Ludwig Karl Grimm, nemški jezikoslovec in pravljičar, * 4. januar 1785, † 20. september 1863.

Poglej Prusija in Jacob Grimm

Jagelonci

Jagelonska dinastija ali preprosto Jagelonci (poljsko Jagiellonowie, litovsko Jogailaičių dinastija) so bili vladarska dinastija.

Poglej Prusija in Jagelonci

Jan III. Sobieski

Jan III.

Poglej Prusija in Jan III. Sobieski

Janez Habsburško-Lotarinški

Nadvojvoda Janez Habsburško-Lotarinški, rojen kot Johann Baptist Josef Fabian Sebastian, ljudsko imenovan tudi nadvojvoda Janez, je bil avstrijski nadvojvoda in feldmaršal * 20.

Poglej Prusija in Janez Habsburško-Lotarinški

Jantarna soba

Jantarna soba (rusko: Янтарная комната, tr. Jantarnaja Komnata, nemško Bernsteinzimmer, poljsko Bursztynowa komnata) je bila soba, okrašena z jantarnimi ploščami, obloženimi z zlatimi listi in ogledali v Katarinini palači v Carskem selu blizu Sankt Peterburga.

Poglej Prusija in Jantarna soba

Jean Paul

Jean Paul, s polnim imenom Johann Paul Friedrich Richter, nemški pisatelj, * 21. marec 1763, Wunsiedel, Bavarska, Nemčija, † 14. november 1825, Bayreuth, Bavarska, Nemčija.

Poglej Prusija in Jean Paul

Joanis Metaksas

Joanis Metaksas, grški general, * 12. april 1871, † 29. januar 1941.

Poglej Prusija in Joanis Metaksas

Johann Christian Bach

Johann Christian Bach, nemški skladatelj, * 5. september 1735, Leipzig, † 1. januar 1782, London.

Poglej Prusija in Johann Christian Bach

Johann Daniel Titius

Johann Daniel Titius (tudi Tietz), nemški astronom, fizik in biolog, * 2. januar 1729, Konitz, Prusija (sedaj Hojnice, Poljska), † 11. december 1796, Wittenberg, Saška (sedaj Nemčija).

Poglej Prusija in Johann Daniel Titius

Johann Gottfried Herder

‎ Johann Gottfried von Herder, nemški pesnik, prevajalec, teolog in filozof, * 25. avgust 1744, Mohrungen, Vzhodna Prusija, † 18. december 1803, Weimar.

Poglej Prusija in Johann Gottfried Herder

Johann Gottlieb Fichte

Johann Gottlieb Fichte, nemški filozof, * 19. maj 1762, Rammenau, Saška, Nemčija, † 27. januar 1814, Berlin, Nemčija.

Poglej Prusija in Johann Gottlieb Fichte

Johann Heinrich Lambert

Lambertov verižni ulomek iz ''Mémoires sur quelques propriétés remarquables des quantités transcendantes, circulaires et logarithmiques'' (1761, tiskano leta 1768) Johann Heinrich Lambert, francosko-švicarsko-nemški matematik, fizik, astronom in filozof, * 26.

Poglej Prusija in Johann Heinrich Lambert

Johann Joachim Winckelmann

Johann Joachim Winckelmann, nemški umetnostni zgodovinar, arheolog, * 9. december 1717, † 8. junij 1768.

Poglej Prusija in Johann Joachim Winckelmann

Johannes Bell

Johannes Bell, nemški politik in pravnik, * 23. september 1868 Essen, Prusija † 21. oktober 1949 Würgassen.

Poglej Prusija in Johannes Bell

Johannes Peter Müller

Johannes Peter Müller, nemški fiziolog, anatom in ihtiolog, * 14. julij 1801, Koblenz, Prvo Francosko cesarstvo, † 28. april 1858, Berlin, Prusija.

Poglej Prusija in Johannes Peter Müller

Joseph Conrad

Joseph Conrad (poljsko Józef Teodor Konrad Korzeniowski), poljsko-britanski pisatelj, * 3. december 1857, Terehove pri Berdičivu, Kijevska gubernija, Ruski imperij (zdaj Ukrajina), † 3. avgust 1924, Bishopsbourne, Anglija.

Poglej Prusija in Joseph Conrad

Južna Nizozemska

Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.

Poglej Prusija in Južna Nizozemska

Julien Offray de La Mettrie

Julien Offray de La Mettrie, francoski zdravnik in filozof, * 25. december 1709, Saint-Malo, Bretanija, Francija, † 11. november 1751, Berlin, Prusija.

Poglej Prusija in Julien Offray de La Mettrie

Julius Plücker

Julius Plücker, nemški fizik in matematik, * 16. junij 1801, Elberfeld, (sedaj del Wuppertala), vojvodina Berg, Renska Prusija, † 22. maj 1868, Bonn, Nemčija.

Poglej Prusija in Julius Plücker

Kaliningrad

Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.

Poglej Prusija in Kaliningrad

Kalisz

Kalisz je mesto v osrednji Poljski in drugo največje mesto v Velikopoljskem vojvodstvu.

Poglej Prusija in Kalisz

Karel III. Španski

Karel III.

Poglej Prusija in Karel III. Španski

Karel X. Gustav Švedski

Karel X. Gustav ali Karel Gustav (švedsko Karl X Gustav) je bil od leta 1654 do svoje smrti kralj Švedske, * 8. november 1622, Nyköpinški grad, Švedska, † 13. februar 1660, Göteborg, Švedska.

Poglej Prusija in Karel X. Gustav Švedski

Karel XII. Švedski

Karel XII.

Poglej Prusija in Karel XII. Švedski

Karel XIV. Janez Švedski

Charles-Jean Baptiste Bernadotte, francoski maršal ter švedski in norveški kralj, * 26. januar 1763, Pau, Francija, † 8. marec 1844, Stockholm, Švedska.

Poglej Prusija in Karel XIV. Janez Švedski

Karl Becker

Karl Heinrich Emil Becker, nemški general, inženir, pedagog in akademik, * 14. december 1879, Speyer, † 8. april 1940, Berlin.

Poglej Prusija in Karl Becker

Karl Friedrich Schinkel

Karl Friedrich Schinkel (13. marec 1781 - 9. oktober 1841) je bil pruski arhitekt, urbanist in slikar, ki je oblikoval tudi pohištvo in scenografijo.

Poglej Prusija in Karl Friedrich Schinkel

Karl Ludwig Hencke

Karl Ludwig Hencke, nemški ljubiteljski astronom, * 8. april 1793, Driesen, Brandenburg (sedaj Drezdenko, Poljska), † 21. september 1866, Marienwerder, Prusija, (sedaj Kwidzyn, Poljska).

Poglej Prusija in Karl Ludwig Hencke

Karl Marx

Karl Heinrich Marx, nem.

Poglej Prusija in Karl Marx

Karlistične vojne

Karlistične vojne predstavljajo serijo državljanskih spopadov v Španiji v 19. stoletju.

Poglej Prusija in Karlistične vojne

Katarina Velika

Katarina II.

Poglej Prusija in Katarina Velika

Kazimir IV. Poljski

Kazimir IV.

Poglej Prusija in Kazimir IV. Poljski

Kielski sporazum

Kielski mirovni sporazum ali Kielski mir (švedsko in norveško Kielfreden orfreden i Kiel, angleško Treaty of Kiel) je bil sporazum, sklenjen 14.

Poglej Prusija in Kielski sporazum

Klemen Droste zu Vischering

Clemens Vischering - celotno ime Clemens August Freiherr Droste zu Vischering, skrajšano Clemens August zu Droste-Vischering oziroma Clemens August Droste zu Vischering (slovensko: Klemen Droste pri Vischeringu * 21. januar 1773 Erbdrostenhof pri Münsteru in naslednjega dne krščen v cerkvi St.

Poglej Prusija in Klemen Droste zu Vischering

Kneževina Moldavija

Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.

Poglej Prusija in Kneževina Moldavija

Koblenz

Koblenz (nemško Koblenz; tudi Coblenz ali fr. Coblence) je nemško mesto, ki leži na bregovih Rena ob sotočju z Mozelo, kjer je Nemški ogel (Deutsches Eck) s konjeniškim spomenikom cesarju Viljemu I. Koblenz je ustanovil Druz okoli 8.

Poglej Prusija in Koblenz

Kolera

Kolera je akutna nalezljiva epidemična črevesna bolezen.

Poglej Prusija in Kolera

Konrad Emil Bloch

Konrad Emil Bloch, nemško-ameriški biokemik, * 21. januar 1912, Neisse, Prusija (danes Poljska), † 15. oktober 2000, Burlington, Massachusetts, ZDA.

Poglej Prusija in Konrad Emil Bloch

Konservatizem

Modra zastava je simbol konservatizma Konservatizem (tudi: konservativizem; latinsko: conservare.

Poglej Prusija in Konservatizem

Krakov

Krakov je eno najstarejših, drugo največje in z več vidikov tudi drugo najpomembnejše mesto na Poljskem ter glavno mesto Malopoljskega vojvodstva.

Poglej Prusija in Krakov

Krakovski sporazum

Krakovski sporazum Krakovski sporazum (poljsko Traktat krakowski) ali Krakovski mir je bil mirovni sporazum med Kraljevino Poljsko in velikim mojstrom Tevtonskega reda Albrehtom Hohenzollernom, podpisan 8.

Poglej Prusija in Krakovski sporazum

Kraljeva Prusija

Kraljeva Prusija, tudi Poljska Prusija, je bila provinca, ki je bila v skladu z določili Drugega torunjskega miru, s katerim se je končala trinajstletna vojna med Poljsko in Tevtonskim viteškim redom, leta 1466 priključena k Poljski.

Poglej Prusija in Kraljeva Prusija

Kraljevina Češka

Kraljevina Češka (češko České království, latinsko Regnum Bohemiae) je bila v srednjem in zgodnjem novem veku monarhija v Srednji Evropi in predhodnica sodobne Republike Češke.

Poglej Prusija in Kraljevina Češka

Kraljevina Bavarska

Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.

Poglej Prusija in Kraljevina Bavarska

Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Ogrska (1526-1867) ali Habsburška Ogrska bilo v Svetem rimskem cesarstvu del Habsburške monarhije, ki je leta 1804 postala Avstrijsko cesarstvo.

Poglej Prusija in Kraljevina Ogrska (1526–1867)

Kraljevina Saška

Kraljevina Saška, vladavina Wettincev v obdobju 1806-1918, naslednica volilne kneževine Saške po razpadu Svetega rimskega cesarstva.

Poglej Prusija in Kraljevina Saška

Krimska vojna

Krimska vojna je bila vojna, ki je sredi 19. stoletja potekala med Ruskim imperijem in Združenim kraljestvom, Francijo, Osmanskim cesarstvom in Kraljevino Sardinijo.

Poglej Prusija in Krimska vojna

Krona kraljevine Poljske

Krona kraljevine Poljske (poljsko Korona Królestwa Polskiego, latinsko Corona Regni Poloniae), skrajšano Poljska krona ali Kraljevina Poljska, pogovorno Krona, je ime zgodovinskih poznosrednjeveških ozemelj v domeni poljskega kralja, vključno s samo Kraljevino Poljsko.

Poglej Prusija in Krona kraljevine Poljske

Kujavija

Kujavija (poljsko Kujawy, nemško Kujawien, latinsko Cuiavia) je zgodovinska regija v severni osrednji Poljski na levem bregu Visle in vzhodno od reke Noteć in jezera Gopło.

Poglej Prusija in Kujavija

Kulturni boj

Kultúrni bôj je obdobje v slovenski zgodovini s konca 19. stoletja, v 80. in 90. letih, ko je Rimsko-katoliška cerkev (RKC) skušala prevzeti večji vpliv v kulturnem in političnem življenju.

Poglej Prusija in Kulturni boj

Kurlandija

Regije Latvije Kurlandija (latvijsko Kurzeme) je poleg Semgalije (Zemgale), osrednje Livonije (Vidzeme) in Latgalije (Latgale) ena od štirih zgodovinskih pokrajin Latvije.

Poglej Prusija in Kurlandija

Kurt Lewin

Kurt Lewin, nemški psiholog, * 9. september 1890, Mogilno, Prusija (danes Poljska), † 12. februar 1947, Newtonville, Massachusetts, ZDA.

Poglej Prusija in Kurt Lewin

Lübeck

Lübeck (dansko Lybæk; uradno poim. Hanzeatsko mesto Lübeck) je drugo največje mesto v severnonemški zvezni deželi Schleswig-Holstein, univerzitetno mesto in eno večjih nemških pristanišč.

Poglej Prusija in Lübeck

Leopold Kronecker

Leopold Kronecker, nemški matematik in logik, * 7. december 1823, Liegnitz, Prusija (sedaj Legnica, Poljska), † 29. december 1891, Berlin, Nemčija.

Poglej Prusija in Leopold Kronecker

Leopold Staff

Leopold Henryk Staff, poljski pesnik, dramatik, prevajalec in esejist * 14. november 1878, Lvov, Avstro-Ogrska, † 31. maj 1957, Skarżysko-Kamienna, Poljska.

Poglej Prusija in Leopold Staff

Leopold von Ranke

Franz Leopold Ranke, od 1865 Leopold von Ranke (* 21. december 1795, Wiehe; † 23. maj 1886, Berlin), je bil nemški zgodovinar, zgodovinopisec Prusije in drugih dežel, visokošolski predavatelj in tajni svetovalec pruskega kralja.

Poglej Prusija in Leopold von Ranke

Limburg (Nizozemska)

Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.

Poglej Prusija in Limburg (Nizozemska)

Limburg ob Lahnu

Limburg ob Lahnu (nem. Limburg an der Lahn, uradno skrajšano Limburg a. d. Lahn) je sedež okrožja Limburg-Weilburg in mesto v zvezni deželi Hessen v Nemčiji.

Poglej Prusija in Limburg ob Lahnu

Litva

Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.

Poglej Prusija in Litva

Livonija

Livonija, (tudi Livlandija in Eifland, latinsko Livonia, litvansko Līvõmō, estonsko Liivimaa, latvijsko Livonija, rusko Ливония (Liwonija), poljsko Inflanty) je ime za zgodovinsko pokrajino v Baltiku.

Poglej Prusija in Livonija

Livonska vojna

Livonska vojna (1558–1583) je bila vojna za oblast v Stari Livoniji, sedanji Estoniji in Latviji.

Poglej Prusija in Livonska vojna

Ljubljanski kongres

Parada med Ljubljanskim kongresom Ljubljanski kongres leta 1821 je bil drugi izmed treh kongresov Svete alianse.

Poglej Prusija in Ljubljanski kongres

Lovske enote

Lovske enote (nemško Jäger-Einheiten) je oznaka za lahkopehotne vojaška enota, ki so značilne za Nemčijo, Avstrijo, Prusijo in Švico.

Poglej Prusija in Lovske enote

Lužica

jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Prusija in Lužica

Ludovika Švedska

Ludovika Jožefina Evgenija Švedska (Lovisa Josefina Eugenia), danska kraljica, * 31. oktober 1851, Stockholmska palača, Stockholm, Švedska, † 20. marec 1926, Amalienborška palača, København, Danska.

Poglej Prusija in Ludovika Švedska

Ludwig Feuerbach

Ludwig Andreas von Feuerbach, nemški filozof in antropolog, * 28. julij 1804, Landshut, Bavarska, † 13. september 1872, Nürnberg.

Poglej Prusija in Ludwig Feuerbach

Ludwig Otto Hesse

Ludwig Otto Hesse nemški matematik, * 22. april, 1811, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija) † 4. avgust 1874, München, Nemško cesarstvo (sedaj Nemčija).

Poglej Prusija in Ludwig Otto Hesse

Lustgarten

Lustgarten (Park užitkov) je park na Muzejskem otoku v središču Berlina v ospredju Altes Museum.

Poglej Prusija in Lustgarten

Maasburgi

Rodbina Maasburg je bila ena od plemiških rodbin na Slovenskem.

Poglej Prusija in Maasburgi

Mainz

Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.

Poglej Prusija in Mainz

Malbork

Malbork (latinsko Mariaeburgum, Mariae castrum, Marianopolis, nemško Marienburg) je okrajno mesto ob reki Nogat v Pomorjanskem vojvodstvu.

Poglej Prusija in Malbork

Manfred von Richthofen

Baron Manfred Albrecht von Richthofen, nemški plemič, častnik, vojaški pilot in letalski as * 2. maj 1892, Breslau, Nemško cesarstvo (zdaj Wrocław, Poljska) † 21. april 1918, greben Morlancourt pri Vaux-sur-Somme, Francija.

Poglej Prusija in Manfred von Richthofen

Mantova

Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.

Poglej Prusija in Mantova

Marija Terezija

Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.

Poglej Prusija in Marija Terezija

Marki Groll (TV igra)

Markí Groll je slovenska TV igra iz leta 1992, posneta po istoimenski noveli Juša Kozaka.

Poglej Prusija in Marki Groll (TV igra)

Marko Ćolić

Marko Ćolić, avstrijski general hrvaškega rodu, * 15. april 1766, Privlaka, † 14. september 1844, Petrovaradin.

Poglej Prusija in Marko Ćolić

Max Stirner

Johann Kaspar Schmidt (bolje znan pod imenom Max Stirner), nemški filozof, * 25. oktober 1806, Bayreuth, Bavarska, † 26. junij 1856, Berlin, Prusija.

Poglej Prusija in Max Stirner

Mazovija

Mazovija je zgodovinska regija v vzhodni Poljski.

Poglej Prusija in Mazovija

Mazurka Dombrowskega

Mazurka Dombrowskega (poljsko Mazurek Dąbrowskiego) je poljska domoljubna pesem, od leta 1927 uradna državna himna republike Poljske.

Poglej Prusija in Mazurka Dombrowskega

Münster

za drug pomen glej Bernski Münster Münster (/ mʊnstər /; nemški izgovor:; nizozemsko Mönster; latinsko Monasterium, iz grške μοναστήριον monastērion – 'samostan') je neodvisno mesto (Kreisfreie Stadt) v Severnem Porenju - Vestfaliji, v Nemčiji.

Poglej Prusija in Münster

Mehmed V.

Mehmed V. Reshad (turško Mehmed V Reşad ali Reşat Mehmet), 35.

Poglej Prusija in Mehmed V.

Mestna država

Mestna država je majhna suverena država, ki običajno obsega eno samo mesto in njegovo neodvisno ozemlje.

Poglej Prusija in Mestna država

Miecław

Miecław je bil točaj poljskega kralja Mješka II. Lamberta, ki je leta 1038 razglasil neodvisnost države, v kateri je vladal, od Vojvodine Poljske, * 10./11.

Poglej Prusija in Miecław

Mihael Küchmeister von Sternberg

Kralj Vladislav II. Jagelo in veliki vojvoda Witold (Aleksander) sta se leta 1416 zavezala, da bosta vzdrževala premirje z velikim mojstrom tevtonskih vitezov Mihaelom Küchmeistrom; Centralni arhivi zgodovinskih dokumentov Mihael Küchmeister von Sternberg je bil od leta 1414 do 1424 veliki mojster Tevtonskega viteškega reda, * 1360-1370, Šlezija, † 15.

Poglej Prusija in Mihael Küchmeister von Sternberg

Mihail Ilarionovič Kutuzov

Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.

Poglej Prusija in Mihail Ilarionovič Kutuzov

Mihail Ivanovič Kalinin

Mihail Ivanovič Kalinin (rusko Михаи́л Ив́анович Кали́нин), ruski boljševik in politik, * 19. november (7. november, ruski koledar) 1875, Gornja Trojca (Верхняя Троица), Korčevski okraj, Tverska gubernija, Rusija, † 3. junij 1946, Moskva, Sovjetska zveza.

Poglej Prusija in Mihail Ivanovič Kalinin

Mogilno

Mogilno (poljsko Mogilno) je majhno mesto v osrednji Poljski, od leta 1999 v Kujavsko-pomorjanskem vojvodstvu.

Poglej Prusija in Mogilno

Moselle

Moselle (oznaka 57) je francoski departma ob meji z Luksemburgom in Nemčijo, imenovan po reki Mozeli (francosko Moselle), ki teče skozenj.

Poglej Prusija in Moselle

Mozela

Mozela (francosko la Moselle, nemško Mosel, luksemburško Musel) je reka, ki teče skozi Francijo, Luksemburg in Nemčijo.

Poglej Prusija in Mozela

Mustafa III.

Mustafa III. (osmansko turško) je bil od leta 1757 do 1774 sultan Osmanskega cesarstva, * 28. januar 1717, Edirne, Osmansko cesarstvo, † 21. januar 1774, palača Topkapi Carigrad, Osmansko cesarstvo.

Poglej Prusija in Mustafa III.

Nadruvi

Nadruvi (nemško Nadrauen) so bili prusko pleme, naseljeni v Nadruviji, velikem ozemlju na skrajnem severu Prusije. Na reki Nemen (Nemunas) so na severu mejili na baltske Skalve, na vzhodu na Jatvinge in na jugu in zahodu na druga pruska plemena. Največ podatkov o njih je v Kroniki dežele Prusije Petra Dusburškega.

Poglej Prusija in Nadruvi

Napoleon Bonaparte

Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.

Poglej Prusija in Napoleon Bonaparte

Napoleonov pohod na Rusijo

''Požar v Moskvi, 15.-18. septembra 1812''. A. Smirnov, 1813. Napoleonov pohod na Rusijo, največji spopad med Napoleonovo in rusko vojsko (24. junij - 14. december 1812).

Poglej Prusija in Napoleonov pohod na Rusijo

Napoleonske vojne

Napoleonske vojne je naziv za niz vojn, ki so potekale v času vladanja Napoleona Bonaparta v Franciji.

Poglej Prusija in Napoleonske vojne

Natangi

Natangi ali Notangi (prusko Notangi, poljsko Natangowie, litovsko Notangai, nemško Natanger) so bili pruski klan, naseljen v Natangiji.

Poglej Prusija in Natangi

Nemčija

Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.

Poglej Prusija in Nemčija

Nemška cesarska krona

Nemška cesarska krona (v nemščini: deutsche Kaiserkrone) je bila simbolna krona Nemškega cesarstva.

Poglej Prusija in Nemška cesarska krona

Nemška vojaška odlikovanja

Seznam nemških vojaških odlikovanj zajema sezname po določenih obdobjih nemške vojne zgodovine.

Poglej Prusija in Nemška vojaška odlikovanja

Nemške oborožene sile (1871–1919)

Nemške oborožene sile ali Cesarska nemška vojska (Heer) je bil naziv za kopensko vojsko Nemškega cesarstva (znana tudi kot Cesarska vojska (Reichsheer) ali Cesarska nemška vojska).

Poglej Prusija in Nemške oborožene sile (1871–1919)

Nemški vogal

Nemški vogal (nemško Deutsches Eck) je rt v Koblenzu v Nemčiji, kjer se reka Mozela izliva v Ren.

Poglej Prusija in Nemški vogal

Nemško cesarstvo

Nemško cesarstvo (uradno nemško Deutsches Reich - Nemška država) oziroma drugi rajh je obstajalo v letih 1871-1918.

Poglej Prusija in Nemško cesarstvo

Nemško-britanski odnosi

Združeno Kraljestvo (oranžna) in Nemčija (zelena) Odnosi med Nemčijo in Veliko Britanijo so dvostranski odnosi med Nemčijo in Združenim kraljestvom.

Poglej Prusija in Nemško-britanski odnosi

Nemško-poljski odnosi

Nemčija (zelena) in Poljska (oranžna) Nemško-poljski odnosi se nanašajo na odnose med Nemčijo in Poljsko.

Poglej Prusija in Nemško-poljski odnosi

Neues Museum

Neues Museum (Novi muzej) je zaščitena stavba na Muzejskem otoku v zgodovinskem središču Berlina v Nemčiji.

Poglej Prusija in Neues Museum

Nikolaj I. Ruski

Nikolaj I. Ruski oziroma Nikolaj Pavlovič (rusko Николай Павлович), ruski car, poljski kralj, * 6. julij (25. junij, ruski koledar) 1796, Carsko selo pri Sankt Peterburgu, † 2. marec (18. februar) 1855, Sankt Peterburg.

Poglej Prusija in Nikolaj I. Ruski

Nikolaj Kopernik

Nikolaj Kopernik, latinizirano Nicolaus Copernicus, poljski astronom, matematik, pravnik, zdravnik, administrator in ekonomist, * 19. februar 1473, Torunj, Kraljevska Prusija (sedaj Poljska), † 24. maj 1543, Frombork, Kraljeva Prusija, Malborško vojvodstvo (zdaj Poljska).

Poglej Prusija in Nikolaj Kopernik

Noč dolgih nožev

Noč dolgih nožev (nemško) je ime za aretacijo in poboj pripadnikov SA v noči s 30.

Poglej Prusija in Noč dolgih nožev

Območje naselitve Lužiških Srbov

Uradno priznano območje naselitve Lužiških Srbov Območje naselitve Lužiških Srbov (v Brandenburgu se v nemščini uradno imenuje Siedlungsgebiet der Sorben/Wenden) je splošni izraz za območje v vzhodni Saški in južnem Brandenburgu, kjer živi avtohtono zahodnoslovansko ljudstvo Lužiških Srbov (znano v Brandenburgu tudi kot Vendi).

Poglej Prusija in Območje naselitve Lužiških Srbov

Opatija Maria Laach

Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.

Poglej Prusija in Opatija Maria Laach

Opatija Prüm

Opatija Prüm je nekdanji benediktinski samostan v Prümu, Lorena, zdaj v škofiji Trier, Nemčija, katerega sta 23.

Poglej Prusija in Opatija Prüm

Oskar I. Švedski

Oskar I. (rojen Joseph François Oscar Bernadotte), švedski in norveški kralj, * 4. julij 1799, Paris, Francija, † 8. julij 1859, Stockholm, Švedska.

Poglej Prusija in Oskar I. Švedski

Oto Bamberški

Oton Bamberški (1060 ali 1061 - 30. junij 1139) je bil nemški misijonar in papeški legat, ki je velik del srednjeveške Pomeranije spreobrnil v krščanstvo.

Poglej Prusija in Oto Bamberški

Otto Nicolai

Carl Otto Ehrenfried Nicolai, nemški skladatelj in dirigent, * 9. junij 1810, Königsberg, † 11. maj 1849, Berlin.

Poglej Prusija in Otto Nicolai

Otto von Below

Otto von Below, pruski general, * 18. januar 1857, Danzig (Gdańsk), Vzhodna Prusija, † 15. marec 1944, Danzig (Gdańsk).

Poglej Prusija in Otto von Below

Otto von Bismarck

Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.

Poglej Prusija in Otto von Bismarck

Otto Wallach

Otto Wallach, nemški kemik, nobelovec, * 27. marec 1847, Königsberg, Prusija, † 26. februar 1931, Göttingen, Nemčija Leta 1910 je prejel Nobelovo nagrado za kemijo za svoj prispevek na področju eteričnih olj ter odkritja načinov ekstrakcij terpenov.

Poglej Prusija in Otto Wallach

Paderborn

Paderborn je mesto v Severnemu Porenju - Vestfaliji (Nemčija), ki je tudi glavno mesto istoimenskega okrožja.

Poglej Prusija in Paderborn

Padova

Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.

Poglej Prusija in Padova

Palača Charlottenburg

Palača Charlottenburg (Schloss Charlottenburg) je baročna palača v Berlinu, v Charlottenburgu, v okrožju Charlottenburg-Wilmersdorf.

Poglej Prusija in Palača Charlottenburg

Palače in parki v Potsdamu in Berlinu

Palače in parki v Potsdamu in Berlinu (Schlösser und Gärten von Potsdam und Berlin) so skupina kompleksov palač in razširjenih urejenih vrtov v regiji Havelland okoli Potsdama in nemške prestolnice Berlin.

Poglej Prusija in Palače in parki v Potsdamu in Berlinu

Paladijevska arhitektura

Paladijevska arhitektura je evropski arhitekturni slog, izpeljan in zasnovan po zasnovi beneškega arhitekta Palladia (1508-1580).

Poglej Prusija in Paladijevska arhitektura

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Poglej Prusija in Palatinat

Panslavizem

evropskih držav. Južni Slovani (temnozeleno), Vzhodni Slovani (zeleno) in Zahodni Slovani (svetlozeleno). Panslavizem ali vseslovanstvo je politična ideologija, ki se je ukvarjala s celostjo in enotnostjo Slovanov.

Poglej Prusija in Panslavizem

Papež Gregor XVI.

Gregor XVI. (rojstno ime Bartolomeo Alberto Maruno Cappellari), redovnik benediktinski kalmaldulenec, kardinal, papež, * 18. september 1765, Belluno, † 1. junij 1846, Rim.

Poglej Prusija in Papež Gregor XVI.

Papež Klemen XIV.

Papež Klemen XIV. (rojen kot Giovanni Vincenzo Antonio Ganganelli, OFM Conv), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 31. oktober 1705, Sant'Arcangelo di Romagna, † 22. september 1774, Rim.

Poglej Prusija in Papež Klemen XIV.

Papež Pavel V.

Papež Pavel V. (Papa Paulus Quintus; rojen kot Camillo Borghese), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 17. september 1552, Rim, † 28. januar 1621 Rim (Papeška država).

Poglej Prusija in Papež Pavel V.

Papež Pij VIII.

| type.

Poglej Prusija in Papež Pij VIII.

Papež Pij X.

Papež Pij X. (Papa Pius Decimus), rojen kot Giuseppe Melchiorre Sarto, je bil italijanski škof, kardinal, patriarh, papež in svetnik; *2. junij 1835, Riese (danes: Riese Pio X; Lombardsko-beneško kraljestvo, Avstrijsko cesarstvo danes: Italija), †20. avgust 1914, Apostolska palača (Rim, Kraljevina Italija danes: Vatikan).

Poglej Prusija in Papež Pij X.

Papež Pij XII.

Papež Pij XII. (Papa Pius Duodecimus), rojen kot Eugenio Maria Giuseppe Giovanni Pacelli, italijanski rimskokatoliški duhovnik, nadškof, apostolski nuncij, kardinal in papež; * 2. marec 1876, Rim, Italija, † 9. oktober 1958, Castel Gandolfo, Lacij, Italija.

Poglej Prusija in Papež Pij XII.

Pariška komuna

Pariška komuna, ki je obstajala od 26.

Poglej Prusija in Pariška komuna

Pariški mirovni sporazum (1814)

Pariški mirovni sporazum, podpisan 30.

Poglej Prusija in Pariški mirovni sporazum (1814)

Paul Ehrlich

Paul Ehrlich, nemški bakteriolog in zdravnik, * 14. marec, 1854, Strehlen, Prusija, † 20. avgust, 1915, Bad Homburg, Prusija.

Poglej Prusija in Paul Ehrlich

Paul Friedrich August Ascherson

Paul Friedrich August Ascherson, nemški botanik, * 4. junij 1834, Berlin, † 6. marec 1913, Berlin.

Poglej Prusija in Paul Friedrich August Ascherson

Paul von Hindenburg

Paul Ludwig Hans Anton von Hindenburg und Beneckendorff, nemški maršal, plemič in politik, * 2. oktober, 1847, Posen, Nemško cesarstvo (sedaj Poljska), † 2. avgust, 1934 posestvo Neudeck, Prusija, Tretji rajh (sedaj Ogrodzieniec, Varminsko-mazursko vojvodstvo, Poljska).

Poglej Prusija in Paul von Hindenburg

Pavlo Skoropadski

Pavlo Petrovič Skoropadski je bil ukrajinski aristokrat kozaškega porekla, vojaški častnik, odlikovan v ruski carski armadi, državnik in general ukrajinske vojske.

Poglej Prusija in Pavlo Skoropadski

Peter Pavel Vergerij

Peter Pavel Vergerij, italijansko Pier Paolo Vergerio mlajši, beneški papeški nuncij in pozneje protestantski reformator, * ok.

Poglej Prusija in Peter Pavel Vergerij

Peter Simon Pallas

Peter Simon Pallas, nemški prirodoslovec in raziskovalec, * 22. september 1741, Berlin, Prusija, † 8. september 1811, Berlin.

Poglej Prusija in Peter Simon Pallas

Piotr Dunin

Piotr Dunin s Pravkovic je bil starosta Malborka (1478-1484), kastelan Sieradza (od 1478) in vojvoda Brestkujavskega vojvodstva, * okoli 1415, Krona kraljevine Poljske, † 1484, Krona kraljevine Poljske.

Poglej Prusija in Piotr Dunin

Plock

Plock (poljsko Płock) je zgodovinsko pomembno poljsko mesto ob reki Visli v Mazovskem vojvodstvu v osrednji Poljski.

Poglej Prusija in Plock

Podmorski komunikacijski kabel

Optična vlakna René Descartes (câblier), ki jo upravlja Orange Marine. Podmorski komunikacijski kabel je kabel, položen na morsko dno, ki povezuje dve zemeljski postaji na sprotnih straneh morja oz.

Poglej Prusija in Podmorski komunikacijski kabel

Pogezani

|group.

Poglej Prusija in Pogezani

Poljska

Republika Poljska je obmorska država v Srednji Evropi, leži med Nemčijo na zahodu, Češko in Slovaško na jugu, Ukrajino in Belorusijo na vzhodu, ter Baltskim morjem, Litvo in Rusijo (v obliki kaliningrajske eksklave) na severu.

Poglej Prusija in Poljska

Poljska književnost

Poljska književnost se je začela razvijati v okviru cerkvenega krščanskega pismenstva v latinščini.

Poglej Prusija in Poljska književnost

Poljska nasledstvena vojna

Poljska nasledstvena vojna je potekala med letoma 1733 in 1735 med Avstrijo in Rusijo na eni ter Francijo, Španijo in Savojo-Sardinijo na drugi strani.

Poglej Prusija in Poljska nasledstvena vojna

Poljska romantika (književnost)

Romantika na Poljskem (pl. Romantyzm) označuje literarno smer, ki se je začela z letom 1822 z izidom prve pesniške zbirke Adama Mickiewicza, zaključuje pa se z drugo poljsko vstajo proti ruskemu okupatorju leta 1863.

Poglej Prusija in Poljska romantika (književnost)

Poljski bratje

Poljski bratje (poljsko bracia polscy) so bili člani Male reformirane poljske cerkve, netrinitarne protestantske cerkve, ki je na Poljskem obstajala od leta 1565 do 1658.

Poglej Prusija in Poljski bratje

Poljski koridor

Poljski koridor je bilo območje na skrajnem severu sedanje Poljske, ki je obstajalo med letoma 1920 in 1939.

Poglej Prusija in Poljski koridor

Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pregled pomenov imen asteroidov (malih planetov) od številke 5501 do 6000, ki jim je Središče za male planete dodelilo številko in so pozneje dobili tudi uradno ime v skladu z dogovorjenim načinom imenovanja.

Poglej Prusija in Pomeni imen asteroidov: 5501–6000

Pomerelija

Pomerelija (nemško Pomerellen, Pommerellen, latinsko Pomerellia, Pomerania, poljsko Pomerelia (redko uporabljeno)) znana tudi kot Vzhodno Pomorjansko (poljsko Pomorze Wschodnie) in Nadvislansko Pomorjansko (poljsko Pomorze Nadwiślańskie), pred drugo svetovno vojno tudi kot Poljsko Pomorjansko, je zgodovinska podregija Pomorjanskega na južni obali Baltika.

Poglej Prusija in Pomerelija

Pomezani

Pomezani so bili pruski klan.

Poglej Prusija in Pomezani

Pomorjansko

Pomorjansko (poljsko Pomorze, nemško Pommern) je zgodovinska regija na južni obali Baltskega morja v srednji Evropi, razdeljena med Poljsko in Nemčijo.

Poglej Prusija in Pomorjansko

Poskusi atentatov na Hitlerja

To je nepopoln spisek poskusov atentata na kanclerja in diktatorja Adolfa Hitlerja.

Poglej Prusija in Poskusi atentatov na Hitlerja

Pour le Mérite

Pour le Mérite ali ''Modri Max'' Pour le Mérite je bilo najvišje vojaško odlikovanje Kraljevine Prusije, ki ga je leta 1740 ustanovil kralj Friderik II. Veliki.

Poglej Prusija in Pour le Mérite

Prekop Eider

Prekop Eider (imenovan tudi prekop Schleswig-Holstein) je bil umetna vodna pot na južnem Danskem (kasneje v severni Nemčiji), ki je povezovala Severno morje z Baltskim morjem prek rek Eider in Levensau.

Poglej Prusija in Prekop Eider

Provinca Brandenburg

Provinca Brandenburg (Provinz Brandenburg) je bila provinca Kraljevine Prusije in Svobodne države Prusije med letoma 1815 in 1946.

Poglej Prusija in Provinca Brandenburg

Prus (priimek)

Prus je priimek v Sloveniji, ki ga je po podatkih Statističnega urada Republike Slovenije na dan 1.

Poglej Prusija in Prus (priimek)

Prusi

Baltska plemena okrog leta 1200; meje med njihovimi ozemlji so približne. Prusi je skupen naziv za baltska plemena, ki so do srednjega veka živela ob spodnji Visli in Njemenu.

Poglej Prusija in Prusi

Prusija

Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.

Poglej Prusija in Prusija

Prusija (razločitev)

Prusija (razločitev).

Poglej Prusija in Prusija (razločitev)

Pruska zveza

Ustanovna listina Pruske zveze iz leta 1440 Pruska zveza (nemško Preußischer Bund, poljsko Związek Pruski) je bila organizacija, ki jo je 21.

Poglej Prusija in Pruska zveza

Pruski udar

Pruski udar se imenuje odstavitev pruske socialdemokratske vlade 20. julija 1932, ki jo je izpeljal zvezni kancler Franz von Papen s pooblastilom predsednika Nemčije Paula von Hindenburga.

Poglej Prusija in Pruski udar

Prva bitka pri Ypresu

Prva bitka pri Ypresu je bila bitka med prvo svetovno vojno na Zahodni fronti, ki je potekala od 19.

Poglej Prusija in Prva bitka pri Ypresu

Prvi torunjski mir

Prvi torunjski mir je mirovni sporazum, s katerem se je uradno končala poljsko-litovsko-tevtonska vojna med Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na eni strani in Državo Tevtonskega reda na drugi.

Poglej Prusija in Prvi torunjski mir

Quedlinburg

Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.

Poglej Prusija in Quedlinburg

Rügen

Satelitski posnetek V Narodnem parku Jasmund Rügen (lat. Rugia) je največji otok v Nemčiji.

Poglej Prusija in Rügen

Red črnega orla

Red črnega orla (nemško Hoher Orden vom Schwarzen Adler ali krajše Schwarzer Adlerorden) je bil najvišji viteški red Kraljevine Prusije.

Poglej Prusija in Red črnega orla

Red belega orla (Ruski imperij)

Red belega orla (rusko О́рден Бе́лого oрла́) je bil red Ruskega imperija, ki je temeljil na poljskem Redu belega orla.

Poglej Prusija in Red belega orla (Ruski imperij)

Red rdečega orla

Zvezda reda rdečega orla Red rdečega orla (Roter Adlerorden) je bil drugi najvišji viteški red (za redom črnega orla) Kraljevine Prusije, ki ga je 12.

Poglej Prusija in Red rdečega orla

Renesansa 12. stoletja

Renesansa 12.

Poglej Prusija in Renesansa 12. stoletja

Renska palača

Renska palača (francosko Palais du Rhin) je nekdanja cesarska palača v nemški (severovzhodni) četrti Strasbourga (Neustadt) na Trgu republike (Place de la République, nekdanji Kaiserplatz) in vzbuja občudovanje s svojo masivno kupolo.

Poglej Prusija in Renska palača

Renska zveza

Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.

Poglej Prusija in Renska zveza

Republika obeh narodov

Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.

Poglej Prusija in Republika obeh narodov

Respirator

Respirator je naprava, ki ščiti uporabnika pred vdihavanjem škodljivih snovi, kot so prah, hlapi, pare in/ali plini.

Poglej Prusija in Respirator

Richthofen

Richthofen (izvirno Prätorius von Richthofen) je stara prusko-nemška plemiška rodbina, katere izvor lahko sledimo v prvo polovico 16. stoletja.

Poglej Prusija in Richthofen

Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rudolf Julius Emmanuel Clausius, nemški matematik in fizik, * 2. januar 1822, Koslin (Köslin), Prusija (zdaj Koszalin, Poljska), † 24. avgust 1888, Bonn, Nemčija.

Poglej Prusija in Rudolf Julius Emmanuel Clausius

Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1710-1711), po glavnem dogodku vojne znana tudi kot prutska kampanja, je izbruhnila kot posledica poraza Švedske v bitki z Ruskim carstvom pri Poltavi in bega ranjenega Karla XII. Švedskega in njegovega velikega spremstva v osmansko trdnjavo Bender.

Poglej Prusija in Rusko-turška vojna (1710–1711)

Rusko-turška vojna (1735–1739)

Rusko-turška vojna 1735-1739 je bila vojna med Carsko Rusijo in Osmanskim cesarstvom, ki jo je sprožila osmanska vojna s Perzijo in stalni vpadi krimskih Tatarov na rusko ozemlje.

Poglej Prusija in Rusko-turška vojna (1735–1739)

Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1787-1792) je bila neuspel poskus Omanskega cesarstva, da bi ponovno osvojilo ozemlje, ki ga je izgubilo v prejšnji rusko-turški vojni (1768–1774).

Poglej Prusija in Rusko-turška vojna (1787–1792)

Rusko-turška vojna (1877–1878)

Rusko-turška vojna (1877-1878) (rusko Русско-турецкая война (1877—1878), Rusko-tureckaja vojna (1877—1878), turško 93 Harbi, Vojna '93, imenovana po letu 1293 po islamskem koledarju, bolgarsko Руско–турска Освободителна война, Rusko-turska osvoboditelna vojna) je bila vojna med Osmanskim cesarstvom in koalicijo vzhodnoevropskih pravoslavnih držav (Romunija, Bolgarija, Srbija in Črna gora) pod vodstvom Ruskega carstva.

Poglej Prusija in Rusko-turška vojna (1877–1878)

Saška (volilna kneževina)

Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.

Poglej Prusija in Saška (volilna kneževina)

Sambijci

Sambijci so bili prusko pleme, naseljeno na Sambijskem polotoku severno od Königsberga (danes Kaliningrad).

Poglej Prusija in Sambijci

Samogitija

Samogitija ali Žemaitija (samogitsko Žemaitėjė, litovsko Žemaitija) je ena od petih damografskih regij Litve in v preteklosti ena od dveh glavnih upravnih enot Velike litovske kneževine.

Poglej Prusija in Samogitija

Sanssouci

Novi dvorec v Parku Sanssouci Sanssouci (iz francosko sans souci – brez skrbi) je nekdanja poletna rezidenca pruskega kralja Friderika II. Velikega v Potsdamu blizu Berlina.

Poglej Prusija in Sanssouci

Schönbrunn

Rimski ostanki z vodnjakom Palača Schönbrunn na Dunaju je eden najpomembnejših avstrijskih kulturnih spomenikov in najbolj obiskana znamenitost Dunaja.

Poglej Prusija in Schönbrunn

Schleswig-Holstein

Schleswig-Holstein je nemška zvezna dežela.

Poglej Prusija in Schleswig-Holstein

Schlieffnov načrt

Schlieffnov načrt s predvidenimi francoskimi protiukrepi Schlieffnov načrt je bil strateški načrt nemškega generalštaba pred prvo svetovno vojno (leta 1905), katerega glavni namen je bil vojaški poraz tako Francije kot Rusije, njegov načrt bojevanja pa je predvideval tudi, da ne bosta odprti obe fronti istočasno.

Poglej Prusija in Schlieffnov načrt

Sedemletna vojna

Sedemletna vojna, vojna med dvema koalicijama evropskih držav, ki je v letih 1756 - 1763 potekala istočasno v Evropi in v prekomorskih kolonijah.

Poglej Prusija in Sedemletna vojna

Selim III.

Selim III. je bil reformno naravnan sultan Osmanskega cesarstva, ki je vladal od leta 1789 in 1807, 24. december 1761, † 28. julij 1808.

Poglej Prusija in Selim III.

Sen kresne noči (Mendelssohn)

Sen kresne noči je naslov programske glasbe Felixa Mendellssohna.

Poglej Prusija in Sen kresne noči (Mendelssohn)

Severne križarske vojne

Severne ali baltske križarske vojne so bile krščanske vojaške akcije kolonizacije in pokristjanjevanja, ki so jih izvajali katoliški vojaški redovi in kraljestva, predvsem proti poganskim baltskim, finskim in zahodnoslovanskim ljudstvom okoli južnih in vzhodnih obal Baltskega morja ter v manjši meri tudi proti pravoslavnim krščanskim Vzhodnim Slovanom.

Poglej Prusija in Severne križarske vojne

Severnonemška konfederacija

Severnonemška konfederacija (Norddeutscher Bund) je nastala avgusta 1866 kot vojaško zavezništvo 22 severnonemških držav pod vodstvom Prusije.

Poglej Prusija in Severnonemška konfederacija

Seznam astronomov

Seznam najbolj znanih svetovnih astronomov in astronomk.

Poglej Prusija in Seznam astronomov

Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Organizacija Združenih narodov za izobraževanje, znanost in kulturo (UNESCO) imenuje kraje svetovne dediščine, ki so pomembni kot svetovna naravna ali kulturna dediščina.

Poglej Prusija in Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem

Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.

Poglej Prusija in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki

Seznam matematikov

Seznam znanih matematikov zložen po slovenskem abecednem redu po priimkih.

Poglej Prusija in Seznam matematikov

Seznam propadlih držav

Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).

Poglej Prusija in Seznam propadlih držav

Seznam pruskih vladarjev

To je seznam pruskih vladarjev.

Poglej Prusija in Seznam pruskih vladarjev

Seznam slovenskih generalov

Seznam slovenskih generalov vsebuje vse generale slovenskega rodu, ki so služili v tujih in domačih (slovenskih) oboroženih silah.

Poglej Prusija in Seznam slovenskih generalov

Seznam vojaških odlikovanj

Seznam vojaških odlikovanj.

Poglej Prusija in Seznam vojaških odlikovanj

Siegfried Lenz

Siegfried Lenz, nemški pisatelj, * 17. marec 1926, Lyck, Vzhodna Prusija, † 7. oktober 2014, Hamburg, Nemčija.

Poglej Prusija in Siegfried Lenz

Sigismund II. Avgust

Sigismund II.

Poglej Prusija in Sigismund II. Avgust

Sistovski sporazum

Sistovski mirovni sporazum je bil dokument, s katerim se je uradno končala zadnja avstrijsko-turška vojna (1787-1791).

Poglej Prusija in Sistovski sporazum

Skandinavija

Zemljevid, ki prikazuje dve splošni definiciji "Skandinavije"; kulturna, zgodovinska in etnojezikovna regija v severni Evropi Skandinavija (danščina, švedščina in arhaična danonorveščina: Skandinavien; norveščina, ferščina in finščina: Skandinavia; Skandinavía; samijski jezik: Skadesi-suolu, Skađsuâl) je podregija v Severni Evropi z močnimi zgodovinskimi, kulturnimi in jezikovnimi vezmi med njenimi konstitutivnimi narodi.

Poglej Prusija in Skandinavija

Sladkor

Jedilni sladkor v kockah Sladkor, s kemijskim imenom saharoza, je naravno sladilo iz skupine ogljikovih hidratov.

Poglej Prusija in Sladkor

Slovenski eksonimi

Slovenski eksonimi in endonimi za zemljepisna imena izven Slovenije.

Poglej Prusija in Slovenski eksonimi

Sněžka

Sněžka (pol. Śnieżka, nem. Schneekoppe) je s 1603 metri nadmorske višine najvišja gora v pogorju Krkonošev in obenem najvišji vrh Češke.

Poglej Prusija in Sněžka

Sovjetsk

Sovjetsk, staro ime Tilzit je mesto v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.

Poglej Prusija in Sovjetsk

Sovjetski vojni zločini

Katinskem pokolu leta 1940 Sovjetski vojni zločini in zločini proti človeštvu, so bili zločini, ki jih je storila Sovjetska zveza in njene oborožene sile, od leta 1919 do razpada države leta 1991, kar vključuje dejanja, ki jih je storila Rdeča armada (pozneje imenovano sovjetska armada), kot tudi dejanja, ki jih je storila sovjetska tajna policija NKVD.

Poglej Prusija in Sovjetski vojni zločini

Sporazum treh črnih orlov

Manuel Braganški, portugalski princ in kandidat za poljsko-litovsko krono Sporazum treh črnih orlov ali Berlinski sporazum je bil tajni sporazum, podpisan septembra ali decembra 1732 med Avstrijskim cesarstvom, Ruskim carstvom in Kraljevino Prusijo.

Poglej Prusija in Sporazum treh črnih orlov

Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav II.

Poglej Prusija in Stanislav II. Avgust Poniatowski

Stanislav Leščinski

Stanislav Leščinski (poljsko Stanisław Leszczyński, litovsko Stanislovas Leščinskis, francosko Stanislas Leszczynski) ali Stanislav I. Poljski je bil kralj Poljske, veliki knez Litve, vojvoda Lorene in grof Svetega rimskega cesarstva, * 20. oktober 1677, Lvov, Republika obeh narodov, † 23.

Poglej Prusija in Stanislav Leščinski

Stara pinakoteka, München

Stara pinakoteka (nemško Alte Pinakothek) je muzej umetnosti na območju t.i. Kunstareala v Münchnu, Nemčija.

Poglej Prusija in Stara pinakoteka, München

Status quo ante bellum

Status quo ante bellum je latinski izraz, ki v dobesednem prevodu pomeni stanje, kakršno je bilo pred vojno.

Poglej Prusija in Status quo ante bellum

Stibor von Baysen

Stibor von Baysen (poljsko Ścibor Bażeński) je bil pruski plemič in drugi guverner Kraljeva Prusije, * 1405, Država tevtonskega reda, † 1480, Kraljeva Prusija.

Poglej Prusija in Stibor von Baysen

Stockholmski mirovni sporazum

Premirji iz Stockholma sta mirovna sporazuma, ki sta končala vojno med Švedsko in Volilno kneževino Hannover (leta 1719) in Prusijo (leta 1720).

Poglej Prusija in Stockholmski mirovni sporazum

Suvalščizna

Zemljevid Suvalščizne Sončni zahod nad jezerom Vigri Suvalk Suvalščizna (poljsko Suwalszczyzna, litovsko Suvalkija) je zgodovinska in kulturna pokrajina na severu Podlaškega vojvodstva na Poljskem (severno od reke Biebrze) in v najjužnejšem delu Litve, ki je nastala v 15.

Poglej Prusija in Suvalščizna

Sveta aliansa

Sveta aliansa je bila politična in vojaška zveza, ki so jo 26.

Poglej Prusija in Sveta aliansa

Sveto rimsko cesarstvo

Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.

Poglej Prusija in Sveto rimsko cesarstvo

Tevtonski viteški red

Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.

Poglej Prusija in Tevtonski viteški red

Theo Mackeben

Theo Mackeben, nemški skladatelj, dirigent in pianist, * 5. januar 1897, Starogard Gdański, Prusija, † 10. januar 1953, Berlin, Nemčija.

Poglej Prusija in Theo Mackeben

Transilvanski Sasi

Transilvanski Sasi (nemško Siebenbürger Sachsen, transilvansko saško Siweberjer Såksen, romunsko Sași ardeleni, Sași Transilvăneni/Transilvani, madžarsko Erdélyi szászok) so prebivalci nemške narodnosti, ki so se naselili v Transilvaniji (nemško Siebenbürgen) od sredine 12.

Poglej Prusija in Transilvanski Sasi

Trdnjava

Tloris in prerez idealne trdnjave z različnimi deli in njimi povezani tehnični izrazi Trdnjava je splošni izraz za posebej močno utrjeno mesto z vojaško posadko za obrambo.

Poglej Prusija in Trdnjava

Trinajstletna vojna

Trinajstletna vojna (nemško Dreizehnjähriger Krieg, poljsko wojna trzynastoletnia), imenovana tudi vojna mest, je bil vojaški konflikt med Prusko zvezo in Kraljevino Poljsko na eni in Tevtonskim viteškim redom na drugi strani, ki je trajal od leta 1454 do 1466.

Poglej Prusija in Trinajstletna vojna

Turinška kotlina

Turinška kotlina (nemško Thüringer Becken) je geološka depresija v osrednjem in severozahodnem delu Turingije v Nemčiji, ki jo prečka več rek, od katerih je najdaljša Unstrut.

Poglej Prusija in Turinška kotlina

Ulrik I. Celjski

Ulrik I. Celjski, Celjski grof, * okoli 1331, † 1368.

Poglej Prusija in Ulrik I. Celjski

Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald

Univerza Ernsta Morita Arndta Greifswald (Universitas gryphiswaldensis ali Academica gryphica) je univerza s sedežem v Hanzeatskem mestu Greifswald v nemški deželi Mecklenburgu - Predpomorjanski.

Poglej Prusija in Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald

Univerza v Københavnu

Univerza v Københavnu je javna univerza v danski prestolnici København.

Poglej Prusija in Univerza v Københavnu

Usedom

Szczecinskega zaliva z otokoma Usedom in Wollin Usedom je otok v Baltskem morju.

Poglej Prusija in Usedom

Ustava tretjega maja

Ustava 3.

Poglej Prusija in Ustava tretjega maja

Utrechtski mir

Utrechtski mir zaobsega vrsto mirovnih sporazumov, sklenjenih v času od aprila 1713 do septembra 1714 v Utrechtu ter Rastattu in Badnu med Francijo, Veliko Britanijo, Španijo, Svetim rimskim cesarstvom in drugimi evropskimi silami; sporazumi so zaključili vojno za nasledstvo v Španiji (1701-14).

Poglej Prusija in Utrechtski mir

Valentin Zarnik

Valentin Zarnik, slovenski pravnik, politik in pisatelj, * 14. februar 1837, Repnje, † 30. marec 1888, Ljubljana.

Poglej Prusija in Valentin Zarnik

Varmija

Varmija (poljsko Warmia, nemško Ermland, staroprusko Wārmi, litovsko Varmė) je zgodovinska pokrajina v severni Poljski.

Poglej Prusija in Varmija

Velika litovska kneževina

Velika litovska kneževina (starobelorusko Велїкое кнꙗзство Лїтовское) je bila od 13. stoletja do leta 1795 država na območju današnje Litve, Belorusije ter deloma Ukrajine, Poljske (Podlaško vojvodstvo) in Rusije (Smolenska oblast).

Poglej Prusija in Velika litovska kneževina

Velika severna vojna

Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.

Poglej Prusija in Velika severna vojna

Velikopoljska

Pjastov v ''Codex diplomaticus Maioris Poloniae'' Velikopoljska (poljsko Wielkopolska, nemško Großpolen, latinsko Polonia Maior) je bila zgodovinska regija v zahodni osrednji Poljski.

Poglej Prusija in Velikopoljska

Viljem I. Nemški

Viljem I. Nemški, pruski kralj in nemški cesar, * 22. marec 1797, Berlin, Prusija † 9. marec 1888, Berlin, Nemško cesarstvo.

Poglej Prusija in Viljem I. Nemški

Viljem II. Nemški

Viljem II., zadnji nemški cesar in zadnji pruski kralj, na oblasti od 1888 do 1918, * 27. januar 1859, Berlin, Prusija † 4. junij 1941, Doorn, Nizozemska.

Poglej Prusija in Viljem II. Nemški

Visoki srednji vek

Evropa leta 1190 Visoki srednji vek ali obdobje visokega srednjega veka je bilo obdobje evropske zgodovine, ki je trajalo od približno 1000 do 1250 n.št.

Poglej Prusija in Visoki srednji vek

Vojaška galerija, Zimski dvorec

''Vojaška galerija, Zimski dvorec''(Gregorij Černecov, 1827) Vojaška galerija je galerija (prostor in zbirka) portretov 332 generalov patriotske vojne leta 1812, ki se nahaja v Zimskem dvorcu v Sankt Peterburgu, Rusija.

Poglej Prusija in Vojaška galerija, Zimski dvorec

Vojaški red

Vojaški ali viteški redovi so redovniške skupnosti, ki so nastale v času križarskih vojn in so v svojih ustanovah povezovale pravila redovniškega življenja in viteštva.

Poglej Prusija in Vojaški red

Vojna Šeste koalicije

Vojna Šeste koalicije, v Nemčiji znana tudi kot vojna za osvoboditev, je bila vojna med koalicijo Avstrije, Prusije, Rusije, Združenega kraljestva, Portugalske, Švedske, Španije in številnih nemških držav in Francijo in njenimi zaveznicami, ki je trajala od marca 1813 do maja 1814.

Poglej Prusija in Vojna Šeste koalicije

Vojna lakote

Vojna lakoteChristiansen, Eric (1997).

Poglej Prusija in Vojna lakote

Vojna prve koalicije

Prva koalicija (1793-1797) je vojaška zveza več evropskih dežel, ki so organizirale prvo večje sodelovanje v boju proti revolucionarni Francoski prvi republiki.

Poglej Prusija in Vojna prve koalicije

Vojvoda (vojaški čin)

heraldiki Vojvoda (latinsko belli dux) je izraz slovanskega porekla, s katerim so prvotno naslavljali vojaškega poveljnika.

Poglej Prusija in Vojvoda (vojaški čin)

Vojvodina Legnica

Vojvodina Legnica (poljsko Księstwo Legnickie, češko Lehnické knížectví, nemško Herzogtum Liegnitz) je bila ena od šlezijskih vojvodin.

Poglej Prusija in Vojvodina Legnica

Vojvodina Varšava

Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.

Poglej Prusija in Vojvodina Varšava

Volkssturm

Pripadnik ''Volkssturma'' z orožjem (1944) Volkssturm (»Bliskoviti ljudje«, »Ljudski napad«, »Ljudska« ali »Državna milica«) je bila nacionalna milica, ki jo je v zadnjih mesecih druge svetovne vojne ustanovila nacistična Nemčija.

Poglej Prusija in Volkssturm

Vosges

Vosges (oznaka 88) je francoski departma, imenovan po hribovju Vogezov, ki zavzemajo njegov dobršen del.

Poglej Prusija in Vosges

Vroclav

Vroclav na Poljskem Mestna hiša v Vroclavu Osrednji mestni trg Vroclav Vroclav (šlezijsko in) je največje mesto in zgodovinska prestolnica Šlezije na Poljskem (do 1945 v Nemčiji) in rečno pristanišče na reki Odri.

Poglej Prusija in Vroclav

Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)

Vzhodna fronta je bila eno izmed šestih glavnih bojišč druge svetovne vojne.

Poglej Prusija in Vzhodna fronta (druga svetovna vojna)

Vzhodna Prusija

Vzhodna Prusija (nemško Ostpreußen, poljsko Prusy Wschodnie, litovsko Rytų Prūsija, latinsko Borussia orientalis, rusko Восточная Пруссия, Vostóčnaja Prússija) je bila od leta 1773 do 1829 provinca Kraljevine Prusije in od leta 1878 skupaj s kraljestvom del Nemškega cesarstva.

Poglej Prusija in Vzhodna Prusija

Walter Braemer

Walter Braemer, nemški general, * 7. januar 1883, Königsberg, Prusija, † 13. junij 1955, Hamburg.

Poglej Prusija in Walter Braemer

Włodzimierz Krzyżanowski

Włodzimierz Bonawentura Krzyżanowski, poljski vojaški voditelj in general Zvezne vojske ZDA, * 8. julij 1824, Rożnovo, Poljska, † 31. januar 1887, New York, ZDA.

Poglej Prusija in Włodzimierz Krzyżanowski

Weimarska republika

Weimarska republika je neuradno ime za republiko Nemčijo, ki je nastala po 1. svetovni vojni.

Poglej Prusija in Weimarska republika

Wilhelm Röntgen

Wilhelm Conrad Röntgen, nemški fizik, * 27. marec 1845, Lennep, renska Prusija (sedaj predel Remscheida, Nemčija), † 10. februar 1923, München, Weimarska republika (sedaj Nemčija).

Poglej Prusija in Wilhelm Röntgen

Wilhelm von Biela

Baron Wilhelm von Biela, avstrijski častnik in ljubiteljski astronom, * 19. marec 1782, Roßla, Prusija, (danes Nemčija), † 18. februar 1856, Benetke, (tedaj pod Avstrijskim cesarstvom), Italija.

Poglej Prusija in Wilhelm von Biela

Wilhelm von Humboldt

Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.

Poglej Prusija in Wilhelm von Humboldt

Wilhelm von Tegetthoff

baron Wilhelm von Tegetthoff (Wilhelm Joseph Franz Seraph Gabriel von Tegetthoff), avstrijsko-cesarski in avstro-ogrski mornariški častnik in viceadmiral,* 23. december 1827, Maribor, tedaj Avstrijsko cesarstvo, † 7. april 1871, Dunaj.

Poglej Prusija in Wilhelm von Tegetthoff

Wilhelm Wundt

Wilhelm Maximilian Wundt, nemški psiholog in filozof, * 16. avgust 1832, Neckarau pri Mannheimu, Prusija, † 31. avgust 1920, Großbothen pri Leipzigu, Nemčija.

Poglej Prusija in Wilhelm Wundt

Wolfgang Knoll

Wolfgang Knoll, nemški politik in okoljevarstvenik, * 21. marec 1929, Hirschberg, Šlezija, Prusija, Weimarska Nemčija (danes Jelenia Góra, Poljska), † 25. julij 2019, Kelkheim, Hessen, Nemčija.

Poglej Prusija in Wolfgang Knoll

Worms

Worms je mesto v Porenje - Pfalško, v Nemčiji, ki se nahaja ob Zgornjem Renu približno 60 kilometrov jugo-jugozahodno od Frankfurta ob Majni.

Poglej Prusija in Worms

Wormska pogodba (1743)

Wormska pogodba, politično in vojaško zavezništvo med Veliko Britanijo, Avstrijo in Sardinskim kraljestvom, sklenjeno med avstrijsko nasledstveno vojno, 13. septembra 1743 v Wormsu.

Poglej Prusija in Wormska pogodba (1743)

Zavezniški nadzorni svet

Zavezniški nadzorni svet (Allied Control Council) je bil 14.

Poglej Prusija in Zavezniški nadzorni svet

Zgodovina komunizma

komunizma Zgodovina komunizma obsega najrazličnejše ideologije in politična gibanja, ki si delijo temeljne teoretske vrednote skupnega lastništva bogastva, gospodarskega podjetja in lastnine.

Poglej Prusija in Zgodovina komunizma

Zgodovina Nemčije

Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.

Poglej Prusija in Zgodovina Nemčije

Zgodovina Poljske

Tobias Mayer: Zemljevid Poljske leta 1757 Zgodovina Poljske je dolga več kot tisoč let.

Poglej Prusija in Zgodovina Poljske

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev (1386-1572) Dinastija Jageloncev je vladala Poljski in veliki kneževini Litvi v obdobju 1386-1572.

Poglej Prusija in Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev (1573-1795).

Poglej Prusija in Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev

Zgodovina Slovenije

Petra Kozlerja iz leta 1853 Zgodovina Slovenije je zgodovina vseh prebivalcev na ozemlju današnje Republike Slovenije in v njeni neposredni soseščini od prazgodovine do danes.

Poglej Prusija in Zgodovina Slovenije

Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi

Predmarčna doba je obdobje med propadom Ilirskih provinc (1814/15) in marčno revolucijo leta 1848, čas življenja in dela pesnika Franceta Prešerna (1800-1849).

Poglej Prusija in Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi

Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry

Zgodovinski rudnik srebra (poljsko Zabytkowa Kopalnia Srebra) je rudnik svinca, srebra in cinka v Tarnowskie Góry, Šlezijsko vojvodstvo, Poljska.

Poglej Prusija in Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry

Zlata bula iz Riminija

Zlata bula iz Riminija je bil odlok cesarja Friderika II., objavljen v Riminiju marca 1226.

Poglej Prusija in Zlata bula iz Riminija

Zlata horda

Zlata horda (mongolsko Алтан Орд, Altan Ord, kazaško Алтын Орда, Altın Orda, tatarsko Алтын Урда, Altın Urda, rusko Золотая Орда, Zolotaja Orda, ukrajinsko Золота Орда, Zolota Orda) je bil prvotno mongolski in od 13.

Poglej Prusija in Zlata horda

Zlata Marija iz Essna

Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.

Poglej Prusija in Zlata Marija iz Essna

Zveza kuščarjev

Tisa v vasi Ryńsk, ki naj bi jo, po legendi, zasadili v spomin na ustanovitev Zveze kuščarjev Zveza kuščarjev ali Društvo kuščarjev (nemško Eidechsenbund, poljsko Związek Jaszczurczy, latinsko Societas Lacertarum) je bila organizacija pruskega plemstva iz dežele Helmno, ustanovljena 24.

Poglej Prusija in Zveza kuščarjev

11. marec

11.

Poglej Prusija in 11. marec

14. oktober

14.

Poglej Prusija in 14. oktober

1763

1763 (MDCCLXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na soboto, po 11 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.

Poglej Prusija in 1763

18. januar

18.

Poglej Prusija in 18. januar

18. junij

18.

Poglej Prusija in 18. junij

1862

1862 (MDCCCLXII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.

Poglej Prusija in 1862

19. julij

19.

Poglej Prusija in 19. julij

19. oktober

19.

Poglej Prusija in 19. oktober

1903

1903 (MCMIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek.

Poglej Prusija in 1903

1933

1933 (MCMXXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo.

Poglej Prusija in 1933

1947

1947 (MCMXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo.

Poglej Prusija in 1947

2. februar

2.

Poglej Prusija in 2. februar

22. maj

22.

Poglej Prusija in 22. maj

23. avgust

23.

Poglej Prusija in 23. avgust

23. oktober

23.

Poglej Prusija in 23. oktober

23. september

23.

Poglej Prusija in 23. september

24. april

24.

Poglej Prusija in 24. april

24. september

24.

Poglej Prusija in 24. september

25. december

25.

Poglej Prusija in 25. december

26. september

26.

Poglej Prusija in 26. september

3. julij

3.

Poglej Prusija in 3. julij

4. oktober

4.

Poglej Prusija in 4. oktober

6. februar

6.

Poglej Prusija in 6. februar

7. julij

7.

Poglej Prusija in 7. julij

Prav tako znan kot Brandenburg-Prusija, Kraljevina Prusija, Svobodna država Prusija, Vojvodina Prusija.

, Berlinska palača, Bitka pri Austerlitzu, Bitka pri Custozzi (1866), Bitka pri Jeni, Bitka pri Leipzigu, Bitka pri Leuthenu, Bitka pri Monoštru (1664), Bitka pri Visu (1866), Bitka pri Waterlooju, Bitka za Jičín, Bitka za Trutnov, Bonn, Brandenburg (volilna kneževina), Bremen-Verden, Britanska napoved vojne Nemčiji (1914), Budžak, Bukarešta, Carina (dajatev), Carinska služba, Carl von Clausewitz, Celle, Cerkev sv. Pavla, Frankfurt, Cerkvi miru, Cesarska zakladnica, Cesta dveh cesarjev (roman), Charles-Maurice de Talleyrand-Périgord, Chaumont, Haute-Marne, Chronicon terrae Prussiae, Citadela Petersberg, Clara Immerwahr, Clemens Maria Franz von Bönninghausen, Curzonova linija, Dagome iudex, Dan neodvisnosti, David Hilbert, Désirée Clary, Deželni glavar, Delitve Poljske, Demagog, Depeša iz Emsa, Dobrinski red, Dolina Jelenia Góra, Domačijska literatura, Država Tevtonskega reda, Državljanska vojna, Družba cesarja Viljema, Drugi torunjski mir, Dunajski kongres, Dyhrn, E. T. A. Hoffmann, Edgar Bauer, Edmund von Krieghammer, Edward Sapir, Egipčanski muzej, Berlin, Elektromotor, Elizabeta Ruska, Emil Adolf von Behring, Emilia Plater, Erfurt, Ernst Burggaller, Ernst Haeckel, Eugen Friedrich Karl Paul Ludwig von Württemberg, Evgenija Švedska, Feldmaršal, Felix Austria, Felix Salm-Salm, Ferdinand Georg Frobenius, Fontainebleau, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francoska revolucija, Francosko-pruska vojna, Frankfurt ob Majni, Frankfurt ob Odri, Frankfurtski parlament, František Benda, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Friderik III. Nemški, Friderik IV. Danski, Friderik Pregl, Friderik VI. Danski, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem III. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Friedrich Engels, Friedrich Ferdinand von Beust, Friedrich Hebbel, Friedrich Nietzsche, Friedrich Schleiermacher, Friedrich Wilhelm August Argelander, Friedrich Wilhelm Bessel, Fritz Albert Lipmann, Galicija, Günther Quandt, Gdansk, Gebhard Leberecht von Blücher, Gelderland, Geldern, Gerhard Domagk, Gerhart Hauptmann, Gestapo, Geto, Gniezno, Gora svete Ane, Šlezija, Gospod Tadej, Gottfried Keller, Grad Cēsis, Grad Limburg, Grad Malbork, Grad Stahleck, Greifswald, Grigorij Potemkin, Grodziskie, Gustav Freytag, Gustav VI. Adolf Švedski, Habsburška monarhija, Halberstadt, Hamburška mestna hiša, Hamburg, Hanija, Hannover, Hans Steinacher, Harald Quandt, Haute-Marne, Hedeby, Heinrich Hoffmann, Helmno, Helmuth Johann Ludwig von Moltke, Helski polotok, Henrik II. Pobožni, Henrik von Plauen, Henslova utrdba, Hermann Goetz, Hermann von Salza, Hiddensee, Hohenzollerji, Hrvaška, Humboldtovska univerza, Huzarji, Ignacy Krasicki, Immanuel Kant, Jacob Grimm, Jagelonci, Jan III. Sobieski, Janez Habsburško-Lotarinški, Jantarna soba, Jean Paul, Joanis Metaksas, Johann Christian Bach, Johann Daniel Titius, Johann Gottfried Herder, Johann Gottlieb Fichte, Johann Heinrich Lambert, Johann Joachim Winckelmann, Johannes Bell, Johannes Peter Müller, Joseph Conrad, Južna Nizozemska, Julien Offray de La Mettrie, Julius Plücker, Kaliningrad, Kalisz, Karel III. Španski, Karel X. Gustav Švedski, Karel XII. Švedski, Karel XIV. Janez Švedski, Karl Becker, Karl Friedrich Schinkel, Karl Ludwig Hencke, Karl Marx, Karlistične vojne, Katarina Velika, Kazimir IV. Poljski, Kielski sporazum, Klemen Droste zu Vischering, Kneževina Moldavija, Koblenz, Kolera, Konrad Emil Bloch, Konservatizem, Krakov, Krakovski sporazum, Kraljeva Prusija, Kraljevina Češka, Kraljevina Bavarska, Kraljevina Ogrska (1526–1867), Kraljevina Saška, Krimska vojna, Krona kraljevine Poljske, Kujavija, Kulturni boj, Kurlandija, Kurt Lewin, Lübeck, Leopold Kronecker, Leopold Staff, Leopold von Ranke, Limburg (Nizozemska), Limburg ob Lahnu, Litva, Livonija, Livonska vojna, Ljubljanski kongres, Lovske enote, Lužica, Ludovika Švedska, Ludwig Feuerbach, Ludwig Otto Hesse, Lustgarten, Maasburgi, Mainz, Malbork, Manfred von Richthofen, Mantova, Marija Terezija, Marki Groll (TV igra), Marko Ćolić, Max Stirner, Mazovija, Mazurka Dombrowskega, Münster, Mehmed V., Mestna država, Miecław, Mihael Küchmeister von Sternberg, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Mihail Ivanovič Kalinin, Mogilno, Moselle, Mozela, Mustafa III., Nadruvi, Napoleon Bonaparte, Napoleonov pohod na Rusijo, Napoleonske vojne, Natangi, Nemčija, Nemška cesarska krona, Nemška vojaška odlikovanja, Nemške oborožene sile (1871–1919), Nemški vogal, Nemško cesarstvo, Nemško-britanski odnosi, Nemško-poljski odnosi, Neues Museum, Nikolaj I. Ruski, Nikolaj Kopernik, Noč dolgih nožev, Območje naselitve Lužiških Srbov, Opatija Maria Laach, Opatija Prüm, Oskar I. Švedski, Oto Bamberški, Otto Nicolai, Otto von Below, Otto von Bismarck, Otto Wallach, Paderborn, Padova, Palača Charlottenburg, Palače in parki v Potsdamu in Berlinu, Paladijevska arhitektura, Palatinat, Panslavizem, Papež Gregor XVI., Papež Klemen XIV., Papež Pavel V., Papež Pij VIII., Papež Pij X., Papež Pij XII., Pariška komuna, Pariški mirovni sporazum (1814), Paul Ehrlich, Paul Friedrich August Ascherson, Paul von Hindenburg, Pavlo Skoropadski, Peter Pavel Vergerij, Peter Simon Pallas, Piotr Dunin, Plock, Podmorski komunikacijski kabel, Pogezani, Poljska, Poljska književnost, Poljska nasledstvena vojna, Poljska romantika (književnost), Poljski bratje, Poljski koridor, Pomeni imen asteroidov: 5501–6000, Pomerelija, Pomezani, Pomorjansko, Poskusi atentatov na Hitlerja, Pour le Mérite, Prekop Eider, Provinca Brandenburg, Prus (priimek), Prusi, Prusija, Prusija (razločitev), Pruska zveza, Pruski udar, Prva bitka pri Ypresu, Prvi torunjski mir, Quedlinburg, Rügen, Red črnega orla, Red belega orla (Ruski imperij), Red rdečega orla, Renesansa 12. stoletja, Renska palača, Renska zveza, Republika obeh narodov, Respirator, Richthofen, Rudolf Julius Emmanuel Clausius, Rusko-turška vojna (1710–1711), Rusko-turška vojna (1735–1739), Rusko-turška vojna (1787–1792), Rusko-turška vojna (1877–1878), Saška (volilna kneževina), Sambijci, Samogitija, Sanssouci, Schönbrunn, Schleswig-Holstein, Schlieffnov načrt, Sedemletna vojna, Selim III., Sen kresne noči (Mendelssohn), Severne križarske vojne, Severnonemška konfederacija, Seznam astronomov, Seznam krajev Unescove svetovne dediščine na Češkem, Seznam ljudi z vzdevkom Veliki, Seznam matematikov, Seznam propadlih držav, Seznam pruskih vladarjev, Seznam slovenskih generalov, Seznam vojaških odlikovanj, Siegfried Lenz, Sigismund II. Avgust, Sistovski sporazum, Skandinavija, Sladkor, Slovenski eksonimi, Sněžka, Sovjetsk, Sovjetski vojni zločini, Sporazum treh črnih orlov, Stanislav II. Avgust Poniatowski, Stanislav Leščinski, Stara pinakoteka, München, Status quo ante bellum, Stibor von Baysen, Stockholmski mirovni sporazum, Suvalščizna, Sveta aliansa, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Theo Mackeben, Transilvanski Sasi, Trdnjava, Trinajstletna vojna, Turinška kotlina, Ulrik I. Celjski, Univerza Ernsta Moritza Arndta Greifswald, Univerza v Københavnu, Usedom, Ustava tretjega maja, Utrechtski mir, Valentin Zarnik, Varmija, Velika litovska kneževina, Velika severna vojna, Velikopoljska, Viljem I. Nemški, Viljem II. Nemški, Visoki srednji vek, Vojaška galerija, Zimski dvorec, Vojaški red, Vojna Šeste koalicije, Vojna lakote, Vojna prve koalicije, Vojvoda (vojaški čin), Vojvodina Legnica, Vojvodina Varšava, Volkssturm, Vosges, Vroclav, Vzhodna fronta (druga svetovna vojna), Vzhodna Prusija, Walter Braemer, Włodzimierz Krzyżanowski, Weimarska republika, Wilhelm Röntgen, Wilhelm von Biela, Wilhelm von Humboldt, Wilhelm von Tegetthoff, Wilhelm Wundt, Wolfgang Knoll, Worms, Wormska pogodba (1743), Zavezniški nadzorni svet, Zgodovina komunizma, Zgodovina Nemčije, Zgodovina Poljske, Zgodovina Poljske v času dinastije Jageloncev, Zgodovina Poljske-Litve v času voljenih kraljev, Zgodovina Slovenije, Zgodovina Slovenije v predmarčni dobi, Zgodovinski rudnik srebra v Tarnowskie Góry, Zlata bula iz Riminija, Zlata horda, Zlata Marija iz Essna, Zveza kuščarjev, 11. marec, 14. oktober, 1763, 18. januar, 18. junij, 1862, 19. julij, 19. oktober, 1903, 1933, 1947, 2. februar, 22. maj, 23. avgust, 23. oktober, 23. september, 24. april, 24. september, 25. december, 26. september, 3. julij, 4. oktober, 6. februar, 7. julij.

Unijapedija je koncept, zemljevid ali semantično mrežo, organizirano kot enciklopedije - slovar. To je na kratko opredelitev vsakega koncepta in njegovih odnosov.

To je velikanski spletni mentalni zemljevid, ki služi kot osnova za koncept diagramov. To je prost za uporabo in vsak članek ali dokument, ki se lahko prenese. To je orodje, vir ali predlog za študije, raziskave, izobraževanje, učenje in poučevanje, ki jih učitelji, vzgojitelji, dijaki ali študenti lahko uporablja; Za akademskega sveta: za šolo, primarno, sekundarno, gimnazije, srednje tehnične stopnje, šole, univerze, dodiplomski, magistrski ali doktorski stopinj; za papir, poročil, projektov, idej, dokumentacije, raziskav, povzetkov, ali teze. Tu je definicija, razlaga, opis ali pomen vsakega pomembno, na kateri želite informacije in seznam njihovih povezanih konceptov kot pojmovnika. Na voljo v Slovenski, Angleščina, Španski, Portugalski, Japonski, Kitajski, Francosko, Nemški, Italijansko, Poljski, Nizozemski, Rusko, Arabsko, Hindi, Švedski, Ukrajinski, Madžarski, Katalonščina, Češka, Hebrejščina, Danski, Finski, Indonezijski, Norveški, Romunščina, Turški, Vietnamščina, Korejščina, Thai, Grški, Bolgarski, Hrvaški, Slovak, Litvanski, Filipino, Latvijski in Estonski Več jezikov kmalu.

Informacije temeljijo na člankih iz Wikipedije in drugih projektov Wikimedia in so na voljo pod licenco Creative Commons Priznanje-Deljenje pod enakimi pogoji.

Fundacija Wikimedia ne podpira in ni povezana z Unijapedija.

Google Play, Android in logotip Googla Play sta blagovni znamki podjetja Google Inc.

Pravilnik o zasebnosti