Kazalo
39 odnosi: Alzacija, Berlin, Brandenburg, Brandenburg (volilna kneževina), Francosko-nizozemska vojna, Frankfurt ob Odri, Friderik Henrik Oranski, Friderik I. Pruski, Giulio Raimondo Mazzarino, Grof, Habsburžani, Hohenzollerji, Hugenoti, Jakob II. Angleški, Kaliningrad, Kalvinizem, Leiden, Leopold I. Habsburški, Ludvik XIV. Francoski, Nantski edikt, Potsdam, Potsdamski edikt, Protireformacija, Prusija, Republika Nizozemska, Republika obeh narodov, Reunije, Seznam pruskih vladarjev, Strasbourg, Sveto rimsko cesarstvo, Szczecin, Vestfalski mir, Vojvoda, Volilni knez, 16. februar, 1620, 1640, 1688, 29. april.
- Hohenzollerji
- Rojeni leta 1620
- Umrli leta 1688
Alzacija
Alzacija (francosko Alsace, nemško Elsass, alzaško ’s Elsàss ali ’s Elses) je bila do leta 2015 severovzhodna francoska regija ob meji z Nemčijo in Švico.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Alzacija
Berlin
Berlin je glavno mesto Nemčije in ena od 16 nemških zveznih dežel.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Berlin
Brandenburg
Brandenburg; spodnjenemško: Brannenborg; spodnjelužiško: Bramborska; zgornjelužiško: Braniborska) je nemška zvezna dežela z dvema in pol milijonoma prebivalcev. Po površini je peta največja (skoraj 30.000 km2), po prebivalstvu pa šele deseta in je med najredkeje poseljenimi nemškimi deželami (redkeje od Slovenije).
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Brandenburg
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Brandenburg (volilna kneževina)
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Francosko-nizozemska vojna
Frankfurt ob Odri
Lega Frankfurta ob Odri v deželi Brandenburg in v Nemčiji Frankfurt ob Odri (nemško Frankfurt am Oder, lužiškosrbsko Frankobord) je mesto v nemški zvezni deželi Brandenburg, na reki Odri ter na nemško-poljski meji.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Frankfurt ob Odri
Friderik Henrik Oranski
Friderik Henrik Oranski (nizozemsko: Frederik Hendrik van Oranje), knez Oranski, * 29. januar 1584, Delft, 14. marec 1647, Haag.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Friderik Henrik Oranski
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Friderik I. Pruski
Giulio Raimondo Mazzarino
Giulio Raimondo Mazzarino, tudi Jules Mazarin, francoski kardinal in državnik italijanskega rodu, * 14. julij 1602, Pescina, Neapeljsko kraljestvo, † 9. marec 1661, Vincennes, Francija.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Giulio Raimondo Mazzarino
Grof
Gròf (ž. grofíca) je visok plemiški naziv, ki izvira iz nemščine Graf.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Grof
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Habsburžani
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Hohenzollerji
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Hugenoti
Jakob II. Angleški
Jakob II.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Jakob II. Angleški
Kaliningrad
Satelitska slika Kaliningrada Kaliningrad (do leta 1945 poznano po nemškem imenu Königsberg, in nato za kratek čas kot Kjonigsberg/Кёнигсберг) je pristaniško mesto in upravno središče ruske eksklave Kaliningrajske oblasti, ki leži med Poljsko in Litvo ob Baltskem morju.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Kaliningrad
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Kalvinizem
Leiden
Leiden je mesto in občina na Nizozemskem.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Leiden
Leopold I. Habsburški
Leopold I. Habsburški, rimsko-nemški cesar (1658), kralj Ogrske (1655), Češke (1656), Hrvaške in Slavonije (1657), * 9. junij 1640, Dunaj, † 5. maj 1705, Dunaj.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Leopold I. Habsburški
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Ludvik XIV. Francoski
Nantski edikt
Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Nantski edikt
Potsdam
Potsdam je glavno mesto nemške zvezne dežele Brandenburg.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Potsdam
Potsdamski edikt
Potsdamski edikt je izdal Friderik Viljem, Veliki volilni knez v Potsdamu 29.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Potsdamski edikt
Protireformacija
Protireformacija (tudi katoliška prenova) je bila notranja preureditev rimskokatoliške cerkve in odgovor na reformacijo.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Protireformacija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Prusija
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Republika Nizozemska
Republika obeh narodov
Republika obeh narodov je bila zvezna država, ki je združevala Kraljevino Poljsko in Veliko litovsko kneževino na območju današnje Belorusije, Litve, Poljske, večinoma Ukrajine ter deloma Latvije in zahodne Rusije.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Republika obeh narodov
Reunije
Reunije (fr. réunions) so priključitve ozemelj Svetega rimskega cesarstva in Španske Nizozemske Franciji, ki jih je francoski kralj Ludvik XIV. nasilno izvedel v letih 1679-81.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Reunije
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Seznam pruskih vladarjev
Strasbourg
Strasbourg (francosko Strasbourg, IPA; alzaško Strossburi; nemško Straßburg/Strassburg) je največje mesto in glavno mesto francoske regije Alzacije, prefektura in občina departmaja Spodnji Ren.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Strasbourg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Sveto rimsko cesarstvo
Szczecin
150px 150px Szczecin ali poslovenjeno Ščečin (kašubško Szczecëno,, izgovorjava Ščečin) je eno najstarejših in največjih mest na Poljskem ter glavno mesto Zahodnopomorjanskega vojvodstva.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Szczecin
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Vestfalski mir
Vojvoda
Vojvoda je titula suverenega vladarja evropske vojvodine.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Vojvoda
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in Volilni knez
16. februar
16.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in 16. februar
1620
1620 (MDCXX) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na soboto.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in 1620
1640
1640 (MDCXL) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na nedeljo, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na sredo.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in 1640
1688
1688 (MDCLXXXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na četrtek, po 10 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na nedeljo.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in 1688
29. april
29.
Poglej Friderik Viljem, Veliki volilni knez in 29. april