Kazalo
40 odnosi: Aleksander I. Ruski, Avstrijsko cesarstvo, Španija, Švedska, Baltsko morje, Bitka pri Borodinu, Dneper, Erfurt, Finska, Francija, Italija, Joachim Murat, Kaluga, Karl Philipp zu Schwarzenberg, Kozaki, Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly, Mihail Ilarionovič Kutuzov, Moskva, Napoleon Bonaparte, Nemen, Osmansko cesarstvo, Pariz, Peter Ivanovič Bagration, Poljaki, Polock, Pripjat, Prusija, Renska zveza, Riga, Ruski imperij, Sankt Peterburg, Smolensk, Sovjetsk, Vilna, Vojvodina Varšava, Zahodna Dvina, Аleksander Petrovič Tormasov, 14. december, 1812, 24. junij.
- Konflikti v 19. stoletju
- Vojne Francije
- Vojne Prusije
- Vojne Ruskega imperija
Aleksander I. Ruski
Aleksander I. Ruski oziroma Aleksander Pavlovič (rusko: Александр Павлович), ruski car, poljski kralj, * 23. december (12. december, ruski koledar) 1777, Sankt Peterburg, † 1. december (19. november) 1825, Taganrog. Aleksander I. je bil ruski car v letih 1801–1825 in poljski kralj v letih 1815–1825.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Aleksander I. Ruski
Avstrijsko cesarstvo
Avstrijsko cesarstvo je bila država, ki je obstajala od leta 1804 do leta 1867.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Avstrijsko cesarstvo
Španija
Kraljevina Španija, krajše Španija (špansko España) je obmorska država na jugozahodu Evrope, na Iberskem polotoku, ki si ga deli skupaj s Portugalsko na zahodu in Gibraltarjem na jugu.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Španija
Švedska
Kraljevina Švedska (švedsko Konungariket Sverige) je obmorska in največja (tako po površini - 450.000 kv. km, kot po prebivalstvu - okoli 10 milijonov) nordijska država v Skandinaviji v severni Evropi.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Švedska
Baltsko morje
Baltik - satelitski posnetek Báltsko mórje (ali Báltiško mórje) leži v severovzhodni Evropi, med Skandinavskim polotokom in osrednjo Evropo.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Baltsko morje
Bitka pri Borodinu
Bitka pri Borodinu je potekala 7. septembra 1812.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Bitka pri Borodinu
Dneper
Porečje reke Dneper Dneper (rusko Днепр – Dnjepr, belorusko Дняпро – Dnjapro, ukrajinsko Дніпро – Dnipro; imenovan tudi Slavutič) je 2290 km dolga reka, ki teče po ozemlju Rusije, Belorusije in Ukrajine.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Dneper
Erfurt
Erfurt je glavno in največje mesto v Turingiji v osrednji Nemčiji.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Erfurt
Finska
Republika Finska (finsko: Suomi, švedsko: Finland) je obmorska Nordijska država, ki na jugozahodu meji na Baltsko morje, na jugovzhodu na Finski zaliv, na zahodu na Botniški zaliv.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Finska
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Francija
Italija
Satelitski posnetek Apeninskega polotoka maja 2003 Itálija, uradno Italijanska republika, je unitarna parlamentarna republika v južni Evropi.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Italija
Joachim Murat
Joahim-Napoléon Murat (italijansko Gioacchino Napoleone Murat, nemško Joachim-Napoleon Murat), rojen kot Joachim Murat, * 25. marec 1767, La Bastide-Fortunière, Lot, Francosko kraljestvo, † 13. oktober 1815, Pizzo Calabro, Kraljestvo dveh Sicilij Bil je Napoleonov admiral in maršal cesarstva ter tudi prvi veliki vojvoda Berga (1806-1818) in kralj Neaplja (1808-1815).
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Joachim Murat
Kaluga
Kaluga (rusko Калуга, Kaluga) je mesto in upravno središče Kaluške oblasti Ruski federaciji.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Kaluga
Karl Philipp zu Schwarzenberg
Karl Philipp Fürst zu Schwarzenberg, avstrijski feldmaršal in politik, * 18. april 1771, † 15. oktober 1820.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Karl Philipp zu Schwarzenberg
Kozaki
Ilja Repin med letoma 1880 in 1891. Kozáki je naziv za skupino več ljudi, ki živijo na južnih stepah Vzhodne Evrope in Azijske Rusije, ki so poznani po samozadostnosti in vojaški spretnosti, še posebej v konjeništvu.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Kozaki
Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly
Knez Mihail Bogdanovič (Michael Andreas) Barclay de Tolly (Михаи́л Богда́нович Баркла́й-де-То́лли), ruski maršal in plemič škotskega rodu, * 1761, † 1818.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Mihail Bogdanovič Barclay de Tolly
Mihail Ilarionovič Kutuzov
Knez Mihail Ilarionovič Goleniščev-Kutuzov (svetlejši knez Goleniščev-Kutuzov-Smolenski) (rusko князь Михаи́л Илларио́нович Голени́щев-Куту́зов (светле́йший князь Голени́щев-Куту́зов-Смоле́нский)), ruski vojskovodja, feldmaršal, diplomat in plemič, * 16.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Mihail Ilarionovič Kutuzov
Moskva
Moskva (a) je glavno mesto in največje mesto v Rusiji, ima tudi status federalnega mesta v upravni delitvi Rusije.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Moskva
Napoleon Bonaparte
Napoléon Bonaparte, francoski vojaški in politični vodja, general in cesar Napoleon I., * 15. avgust 1769, Ajaccio, Korzika, Francija, † 5. maj 1821, Sveta Helena.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Napoleon Bonaparte
Nemen
Nemen (belorusko Нёман, Njeman, litovsko Nemunas, rusko Неман, Neman) je največja vzhodnoevropska reka.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Nemen
Osmansko cesarstvo
Ósmansko cesárstvo ali Otománsko cesárstvo (Devlet-i ʿAliyye-yi ʿOsmâniyye - Vzvišena osmanska država, sodobno turško: عپمانلى دولتى, Osmanlı Devleti - Osmanska država ali Osmanlı Imparatorluğu - Osmansko cesarstvo), je bila večetnična država, ki je obstajala od 27.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Osmansko cesarstvo
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Pariz
Peter Ivanovič Bagration
Princ Peter Ivanovič Bagration, ruski general, * 1765, Kizljar, Dagestan, Rusija, † 12. september 1812, vas Simi, Vladimirska gubernija, Rusija.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Peter Ivanovič Bagration
Poljaki
Poljaki so slovanski narod, ki živi predvsem na Poljskem in govori poljščino.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Poljaki
Polock
Polock (belorusko По́лацк, Pólack, rusko По́лоцк, Pólock, litovsko Polockas, poljsko Połock) je zgodovinsko mesto v Belorusiji ob reki Dvini.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Polock
Pripjat
Pripjat je lahko.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Pripjat
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Prusija
Renska zveza
Renska zveza (Rheinbund), (Confédération du Rhin) je bila velika, nestabilna država, ki je ležala na obeh bregovih Rena.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Renska zveza
Riga
Riga (/ ˈriːɡə /; latvijsko Rīga; livonsko Rīgõ) je glavno mesto Latvije v kateri živi 633.000 prebivalcev (stanje 2019), kar je tretjina prebivalstva, v urbanem/metropolitanskem območju, kamor sodi tudi letoviško mesto Jūrmala, pa približno milijon ali kar okoli polovica prebivalcev države.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Riga
Ruski imperij
Rúski impêrij (sodobno; starejše Россійская Имперія, in tudi sodobno, ali) je bila država, ki je obstajala med letoma 1721 in 1917.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Ruski imperij
Sankt Peterburg
Sankt Peterburg (rusko Санкт-Петербург – Sankt-Peterbúrg), v preteklosti znan kot Petrograd (1914–1924) in Leningrad (1924–1991), je mesto ob reki Nevi, na začetku Finskega zaliva v Baltskem morju.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Sankt Peterburg
Smolensk
Smolensk (Смоленск) je mesto in upravno središče Smolenske oblasti v Rusiji, ki leži ob reki Dneper, 360 kilometrov zahodno-jugozahodno od Moskve.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Smolensk
Sovjetsk
Sovjetsk, staro ime Tilzit je mesto v Kaliningrajski oblasti v Rusiji.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Sovjetsk
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Vilna
Vojvodina Varšava
Vojvodina Varšava (1807-1815) Vojvodino Varšavo je ustanovil Napoleon iz poljskih ozemelj, ki si jih ob drugi in tretji delitvi Poljske prisvojili Prusi; Prusi so se morali s tilsitskim mirovnim sporazumom (1807) ozemljem odpovedati, Napoleon pa jih je vrnil Poljakom, ki so se v vojni bojevali na njegovi strani.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Vojvodina Varšava
Zahodna Dvina
Zahodna Dvina ali Daugava (latgalijsko Daugova, poljsko Dźwina) je reka, ki izvira v Rusiji, teče skozi Belorusijo in se v Latviji pri Rigi izliva v Baltsko morje.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Zahodna Dvina
Аleksander Petrovič Tormasov
Grof Аleksander Petrovič Tormasov (Алекса́ндр Петро́вич Торма́сов), ruski general, * 1752, † 1819.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in Аleksander Petrovič Tormasov
14. december
14.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in 14. december
1812
1812 (MDCCCXII) je bilo prestopno leto, ki se je po gregorijanskem koledarju začelo na sredo, po 12 dni počasnejšem julijanskem koledarju pa na ponedeljek.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in 1812
24. junij
24.
Poglej Napoleonov pohod na Rusijo in 24. junij
Glej tudi
Konflikti v 19. stoletju
Vojne Francije
Vojne Prusije
Vojne Ruskega imperija
Prav tako znan kot Napoleonov vdor v Rusijo, Napoleonova invazija na Rusijo.