Kazalo
46 odnosi: Albert Medved, Albrecht von Wallenstein, Alexander Gottlieb Baumgarten, Askanijci, Štefan III. Bavarski, Brandenburg (razločitev), Delitve Poljske, Devetletna vojna, Francosko-nizozemska vojna, Friderik I. Pruski, Friderik II. Veliki, Friderik V. Pfalški, Friderik Viljem I. Pruski, Friderik Viljem, Veliki volilni knez, Gabriel Bethlen, Habsburška monarhija, Hohenzollerji, Ivan Češki, Karel IV. Luksemburški, Kazimir III. Poljski, Kneževina Moldavija, Ludvik IV. Wittelsbaški, Lustgarten, Mavricij Saški, Oton I. Veliki, Palatinat, Potop (zgodovina), Prusija, Prusija (razločitev), Radnoški sporazum, Saška (volilna kneževina), Saško zrcalo, Seznam pruskih vladarjev, Sigismund Luksemburški, Sveto rimsko cesarstvo, Tevtonski viteški red, Velika aliansa (1689), Venčeslav IV. Češki, Vladislav I. Poljski, Vojvodina Bavarska, Volilna kneževina, Volilni knez, Wittelsbachi, Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov, Zlata bula (1356), 1157.
Albert Medved
Žig Alberta Medveda z napisom ''Adelbertus D(e)i gr(ati)a marchio (in Brandenborch)''. Albert Medved ali Albert I. Brandenburški, mejni grof v Brandenburgu, * okrog 1100, najbrž Bernburg ob Saali, † 18. november 1170.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Albert Medved
Albrecht von Wallenstein
Albrecht Wenzel Eusebius von Wallenstein ali češko Albrecht Václav Eusebius z Valdštejna, češki vojskovodja in politik, * 24. september 1583, Heřmanice na severu Češke, † 25. februar 1634, Cheb na skrajnem zahodu Češke.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Albrecht von Wallenstein
Alexander Gottlieb Baumgarten
Alexander Gottlieb Baumgarten, nemški filozof, * 17. junij 1714, Berlin, Brandenburg, SRC, † 26. maj 1762, Frankfurt ob Odri, Brandenburg.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Alexander Gottlieb Baumgarten
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Askanijci
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Štefan III. Bavarski
Brandenburg (razločitev)
Brandenburg je lahko.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Brandenburg (razločitev)
Delitve Poljske
Rusija, Prusija in Avstrija so si ozemlje poljsko-litovske skupnosti delile trikrat.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Delitve Poljske
Devetletna vojna
Devetletna vojna ali vojna velike alianse ali pfalška nasledstvena vojna (1689-97) je tretja osvajalna vojna francoskega kralja Ludvika XIV. Med tem ko se je cesarska vojska bojevala proti Turkom na Balkanu, je Ludvik XIV.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Devetletna vojna
Francosko-nizozemska vojna
Francoski napad na Republiko Nizozemsko leta 1672. Francosko-nizozemska vojna, nizozemska vojna ali holandska vojna (1672-78) je druga osvajalna vojna Ludvika XIV. proti Nizozemski.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Francosko-nizozemska vojna
Friderik I. Pruski
Friderik I., kralj v Prusiji (od 1701, prej vojvoda v Prusiji), grof marke Brandenburg (kot Friderik III.), višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, * 11. julij 1657, Königsberg (današnji Kaliningrad), † 25. februar 1713, Berlin.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik I. Pruski
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik II. Veliki
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik V. Pfalški
Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem I., kralj v Prusiji, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva, *14. avgust 1688, Berlin, †31. maj 1740, Potsdam.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik Viljem I. Pruski
Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Friderik Viljem, grof marke Brandenburg, višji komornik in volilni knez Svetega rimskega cesarstva in vojvoda v Prusiji, * 16. februar 1620, Berlin, † 29. april 1688, Potsdam.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Friderik Viljem, Veliki volilni knez
Gabriel Bethlen
Gabriel Bethlen, (madžarsko Bethlen Gábor) transilvanski knez, ogrski kralj, * 15. november 1580, Marosillye, Kneževina Transilvanija (sedaj Ilia, Hunedoara, Romunija), † 15. november 1629, Alba Iulia.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Gabriel Bethlen
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Habsburška monarhija
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Hohenzollerji
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ivan Češki
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Karel IV. Luksemburški
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Kazimir III. Poljski
Kneževina Moldavija
Kneževina Moldavija, notranje avtonomna vladavina na ozemlju med Vzhodnimi Karpati in Dnjestrom, v obdobju 1360 – 1862.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Kneževina Moldavija
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Ludvik IV. Wittelsbaški
Lustgarten
Lustgarten (Park užitkov) je park na Muzejskem otoku v središču Berlina v ospredju Altes Museum.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Lustgarten
Mavricij Saški
Mavricij Saški, vojvoda in volilni knez Saške, * 21. marec, 1521, Freiberg, † 9. julij, 1553, pri Sievershausnu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Mavricij Saški
Oton I. Veliki
Oton I. Veliki, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, prvi cesar Svetega rimskega cesarstva, * 23. november 912, Wallhausen danes na Saškem - Anhaltu, † 7. maj 973, Memleben, danes na Saškem - Anhaltu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Oton I. Veliki
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Palatinat
Potop (zgodovina)
Potop (poljsko pоtор szwedzki, litovsko švedų tvanas) je skupno ime niza vojnih pohodov v poljsko-litovski Republiki obeh narodov sredi 17.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Potop (zgodovina)
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Prusija
Prusija (razločitev)
Prusija (razločitev).
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Prusija (razločitev)
Radnoški sporazum
Rákóczijev grad v Radnótu Radnoški sporazum je bil mirovni sporazum, podpisan med drugo severno vojno 6.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Radnoški sporazum
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Saška (volilna kneževina)
Saško zrcalo
brandenburški mejni grof s posodo tople vode; SPODAJ: novi kralj pred veljaki. Saško zrcalo (nemško: Sachsenspiegel) je najstarejša in najpomembnejša nemška pravna knjiga srednjega veka.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Saško zrcalo
Seznam pruskih vladarjev
To je seznam pruskih vladarjev.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Seznam pruskih vladarjev
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Sigismund Luksemburški
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Sveto rimsko cesarstvo
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Tevtonski viteški red
Velika aliansa (1689)
Velika aliansa (1689), imenovana tudi dunajska, je bila vojaška zveza med cesarjem Svetega rimskega cesarstva, Nizozemsko, Anglijo, usmerjena proti ekspanzionistični politiki francoskega kralja Ludvika XIV. Predhodnica velike alianse je bila t. i. augsburška aliansa, sklenjena 9.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Velika aliansa (1689)
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Venčeslav IV. Češki
Vladislav I. Poljski
Vladislav I. Poljski ali Vladislav Łokietek, poljski kralj, * ~1261, †2. marec 1333, Krakov.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Vladislav I. Poljski
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Volilna kneževina
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Volilni knez
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Wittelsbachi
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in Zlata bula (1356)
1157
1157 (MCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Brandenburg (volilna kneževina) in 1157