Kazalo
164 odnosi: Aachen, Aachenska mestna hiša, Abcoude, Abraham (škof), Albano Laziale, Arleško kraljestvo, Avgust (naslov), Árpádovci, Švabska vojvodina, Babenberžani, Bavarski narodni muzej, Bazilika san Zeno, Verona, Berengar I., Bertold Bavarski, Bitka pri Lechfeldu, Boleslav I. Češki, Brandenburg (volilna kneževina), Brižinski spomeniki, Bruno Veliki, Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode, Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg, Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt, Cerkev svetega Pantaleona, Köln, Chur, Dirk I., Eberhard Bavarski, Frankovsko cesarstvo, Géza Ogrski, Gernrode, Gračišće, Grad Moritzburg, Grajski hrib Quedlinburg, Hamaland, Henrik I. Bavarski, Henrik I. Nemški, Henrik II. Bavarski, Henrik II. Sveti, Henrik III. Bavarski, Henrik III. Nemški, Henrik IV. Nemški, Henrik VII. Luksemburški, Heveli, Investiturni boj, Italijanski kralji, Izola, Jelling, Karantanija, Karel Veliki, Karlov relikviarij, Karolinška renesansa, ... Razširi indeks (114 več) »
Aachen
Aachen je bil rezidenca Karla Velikega in od 936 do 1531 mesto, kjer je bilo kronanih 31 nemških kraljev Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Aachen
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Aachenska mestna hiša
Abcoude
Abcoude, cerkev: vaška cerkev Abcoude je trško naselje in nekdanja občina na Nizozemskem v provinci Utrecht.
Poglej Oton I. Veliki in Abcoude
Abraham (škof)
Abraham, 15.
Poglej Oton I. Veliki in Abraham (škof)
Albano Laziale
Albano Laziale (Albanum v latinščini, Arbanassi v rimskem dialektu) je mesto in občina v pokrajini Roma italijanske dežele Lacij.
Poglej Oton I. Veliki in Albano Laziale
Arleško kraljestvo
Arleško kraljestvo, Kraljevina Arelat, Kraljevina Burgundija (druga) so nazivi za zgodovinsko državo, ki se je od konca 9.
Poglej Oton I. Veliki in Arleško kraljestvo
Avgust (naslov)
Kovanec cesarja Dioklecijana z napisom DIOCLETIANUS AUGOSTUS Avgust (latinsko, mn., slovensko veličasten, mogočen, velespoštovan) je bil starorimski naslov, ki je bil hkrati naslov in ime prvega rimskega cesarja Gaja Avgusta Oktavijana.
Poglej Oton I. Veliki in Avgust (naslov)
Árpádovci
Árpádovci, dinastija, ki je na prehodu v 10.
Poglej Oton I. Veliki in Árpádovci
Švabska vojvodina
Švabska vojvodina (nemško: Herzogtum Schwaben) je bila ena od petih plemenskih vojvodin srednjeveškega nemškega kraljestva.
Poglej Oton I. Veliki in Švabska vojvodina
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Oton I. Veliki in Babenberžani
Bavarski narodni muzej
Bavarski narodni muzej (nemško Bayerisches Nationalmuseum) v Münchnu je eden najpomembnejših muzejev dekorativne umetnosti v Evropi in eden največjih muzejev umetnosti v Nemčiji in hrani zbirke umetnostne in kulturne zgodovine na približno 13.000 m².
Poglej Oton I. Veliki in Bavarski narodni muzej
Bazilika san Zeno, Verona
Bazilika San Zeno (znana tudi kot San Zeno Maggiore ali San Zenone) je manjša v Veroni v severni Italiji.
Poglej Oton I. Veliki in Bazilika san Zeno, Verona
Berengar I.
Berengar I. (latinsko Berengarius, Perngarius, italijansko Berengario) je bil od leta 887 kralj Italije, * okoli 845, † 7. april 924.
Poglej Oton I. Veliki in Berengar I.
Bertold Bavarski
Bertold (tudi Perhtold), karantanski (koroški) (927-938/morda do 947) in bavarski vojvoda (938-947).
Poglej Oton I. Veliki in Bertold Bavarski
Bitka pri Lechfeldu
Bitka pri Lechfeldu (tudi Bitka na Leškem polju) je bila niz vojaških spopadov od 10.
Poglej Oton I. Veliki in Bitka pri Lechfeldu
Boleslav I. Češki
Boleslav I. Okrutni (češko Boleslav I. Ukrutný) iz dinastije Přemyslidov je bil od leta 935 do svoje smrti vladar (češko kníže, vojvoda) Vojvodine Češke, * 915, † 972.
Poglej Oton I. Veliki in Boleslav I. Češki
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Oton I. Veliki in Brandenburg (volilna kneževina)
Brižinski spomeniki
Začetek II. brižinskega spomenika, ki je najdaljši in tudi najbolj znan:"Etjè bi det naš ne səgréšil, tè u weki jèmu bè žíti,..." Brižinski spomeniki so najstarejši znani ohranjeni zapisi v slovenščini in najstarejši latinični zapis v katerem koli slovanskem jeziku.
Poglej Oton I. Veliki in Brižinski spomeniki
Bruno Veliki
Bruno Veliki, nadškof Kölna, vojvoda Lotaringije, * 925, † 11. oktober 965, Reims.
Poglej Oton I. Veliki in Bruno Veliki
Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv.
Poglej Oton I. Veliki in Cerkev sv. Cirijaka, Gernrode
Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg
Cerkev sv.
Poglej Oton I. Veliki in Cerkev sv. Servacija, Quedlinburg
Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Pogled na mesto Halberstadt (pred 1900), Martinovo cerkev (levo), Dom in Marijino cerkev Dom zu Halberstadt Trg pred cerkvijo Notranjost Stolnica svetega Štefana in svetega Siksta v Halberstadtu je ena redkih velikih cerkvenih zgradb francoske sheme v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Cerkev svetega Štefana in Siksta, Halberstadt
Cerkev svetega Pantaleona, Köln
Gotska korna pregrada Cerkev sv.
Poglej Oton I. Veliki in Cerkev svetega Pantaleona, Köln
Chur
Chur (izg. Kur; nemško Chur; retoromansko Cuira, lokalno? Cuera; italijansko Coira; francosko Coire; ali latinsko Curia Raetorum) je glavno in največje mesto (z okoli 40.000 prebivalci) švicarskega kantona Graubünden.
Poglej Oton I. Veliki in Chur
Dirk I.
Dirk I. ali Thidericus Fresonie (ok. 875 - ok. 923 ali Andernach, 5. oktober 939) je bil frizijski grof, ki je od okoli leta 896 vladal številnim območjem v obalni regiji Zahodne Frizije, kasnejši grofiji Holandije.
Poglej Oton I. Veliki in Dirk I.
Eberhard Bavarski
Eberhard, bavarski vojvoda (937-938).
Poglej Oton I. Veliki in Eberhard Bavarski
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Frankovsko cesarstvo
Géza Ogrski
Géza, veliki knez Madžarov (972- 997), * ca.
Poglej Oton I. Veliki in Géza Ogrski
Gernrode
Gernrode je zgodovinsko mesto in nekdanja občina v okrožju Harz, v deželi Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Gernrode
Gračišće
Gračišće (italijansko Gallignana) je istrsko naselje na Hrvaškem, sedež istoimenske občine, ki upravno spada pod Istrsko županijo.
Poglej Oton I. Veliki in Gračišće
Grad Moritzburg
Moritzburg je utrjen grad v Halleju (Nemčija).
Poglej Oton I. Veliki in Grad Moritzburg
Grajski hrib Quedlinburg
Pogled iz ''Wassertorstraße'' na vzhod grajskega hriba Grajski hrib Quedlinburg (nemško Schlossberg) je vzpetina severnega predela Harza.
Poglej Oton I. Veliki in Grajski hrib Quedlinburg
Hamaland
Hamaland je bila grofija Karolinškega cesarstva, kasneje je postal upravno okrožje.
Poglej Oton I. Veliki in Hamaland
Henrik I. Bavarski
Henrik I. Bavarski, bavarski vojvoda, * 919/921, Nordhausen, † 1. november 955, Regensburg.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik I. Bavarski
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik I. Nemški
Henrik II. Bavarski
Henrik II.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik II. Bavarski
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik II. Sveti
Henrik III. Bavarski
Henrik, koroški vojvoda (kot I.), bavarski vojvoda (kot III.), * 940, † 5. oktober 989.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik III. Bavarski
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik IV. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Oton I. Veliki in Henrik VII. Luksemburški
Heveli
Ozemlje Hevelov in Sprevanov okoli leta 1150 Heveli ali Heveljani, včasih tudi Havolani (nemško Heveller ali Stodoranen, poljsko Hawelanie ali Stodoranie, češko Havolané ali Stodorané) so bili pleme Polabskih Slovanov, od 8.
Poglej Oton I. Veliki in Heveli
Investiturni boj
Investiturni boj ali investiturno tekmovanje je najpomembnejši konflikt med cerkvijo in državo v srednjeveški Evropi.
Poglej Oton I. Veliki in Investiturni boj
Italijanski kralji
Naslov italijanskega kralja ali kralja Italije je bil v zgodovini večkrat rabljen.
Poglej Oton I. Veliki in Italijanski kralji
Izola
Izola (nekdaj Isola d'Istria) je obmorsko mesto v Slovenski Istri s skoraj 12.000 prebivalci, v mestu je sedež istoimenske občine.
Poglej Oton I. Veliki in Izola
Jelling
Jelling je mesto v osrednji Jutlandiji na Danskem s 3658 prebivalci (1. januar 2022), v župniji Jelling, približno 10 km severozahodno od Vejleja.
Poglej Oton I. Veliki in Jelling
Karantanija
Karantánija (tudi Korotán, starocerkvenoslovansko *Korǫtanъ) je bila slovanska plemenska kneževina oziroma vojvodina v Vzhodnih Alpah.
Poglej Oton I. Veliki in Karantanija
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Oton I. Veliki in Karel Veliki
Karlov relikviarij
Karlov relikviarij v koru aachenske stolnice Karlov relikviarij v korni dvorani aachenske stolnice je dal narediti kralj Friderik II. Naročen in končan je bil leta 1215, izdelal ga je aachenski zlatar, ko je ded Friderika II.
Poglej Oton I. Veliki in Karlov relikviarij
Karolinška renesansa
Karolinška renesansa je bila prva od treh srednjeveških renesans, obdobje kulturne dejavnosti v Karolinškem cesarstvu.
Poglej Oton I. Veliki in Karolinška renesansa
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Oton I. Veliki in Köln
Kölnska mestna hiša
Kölnska mestna hiša (nemško: Kölner Rathaus) je zgodovinska zgradba v Kölnu v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Kölnska mestna hiša
Kneževina Ogrska
Kneževina OgrskaS.
Poglej Oton I. Veliki in Kneževina Ogrska
Kneževina Transilvanija
Kneževina Transilvanija, tudi Sedmograška, notranje avtonomna vladavina na Balkanu v obdobju 1570 – 1867.
Poglej Oton I. Veliki in Kneževina Transilvanija
Konrad I. Koroški
Konrad I. (– 12. ali 15. december 1011), član dinastije Salijcev, je bil od leta 1004 do smrti koroški vojvoda.
Poglej Oton I. Veliki in Konrad I. Koroški
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Oton I. Veliki in Konrad I. Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Oton I. Veliki in Konrad II. Nemški
Konstanški Münster
Konstanški Münster ali Münster Naše ljube Gospe je bila do 13.
Poglej Oton I. Veliki in Konstanški Münster
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Oton I. Veliki in Koroška (vojvodina)
Krona Svetega rimskega cesarstva
Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.
Poglej Oton I. Veliki in Krona Svetega rimskega cesarstva
Leopold I. Avstrijski
Leopold Slavni (nemško Erlauchte) iz rodbine Babenberžanov je bil od leta 976 do svoje smrti avstrijski mejni grof, * okoli 940, † 10. julij 994, Würzburg, Frankonija.
Poglej Oton I. Veliki in Leopold I. Avstrijski
Limburška stolnica
Južna stran in kor Limburška stolnica, po svojem zavetniku imenovana tudi Stolnica svetega Jurija, je v škofiji Limburg nad starim mestom Limburg ob Lahnu in stoji ob limburškem gradu.
Poglej Oton I. Veliki in Limburška stolnica
Liutprand Kremonski
Liutprand Kremonski, tudi: Liudprandus, Liudprand, Liuprand, Lioutio, Liucius, Liuzo in Lioutsios "Liutprand of Cremona" v: The Oxford Dictionary of Byzantium, Oxford University Press, New York & Oxford, 1991, p. 1241.
Poglej Oton I. Veliki in Liutprand Kremonski
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Oton I. Veliki in Lotar Supplinburški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Oton I. Veliki in Lotaringija
Madžari
Madžari, 21 stoletje Madžari (madžarsko Magyarok), znani tudi kot Ogri, so narod, katerega pripadniki živijo večinoma na Madžarskem.
Poglej Oton I. Veliki in Madžari
Magdeburška slonovina
Magdeburška slonovina je niz 16 slonokoščenih plošč, ki prikazujejo epizode Kristusovega življenja.
Poglej Oton I. Veliki in Magdeburška slonovina
Magdeburške pravice
Krakovski lokacijski privilegij, napisan v latinščini (1257). Fragment »Privilegija Mestu Polocku na Magdeburške pravice« (''Привиле Месту Полоцкому на право Магдебоское''«) (1498). Stara Magdeburška mestna hiša, 2012 Magdeburške pravice ali Magdeburški zakon je bil seznam mestnih privilegijev, ki ga je objavil sveti rimski cesar Oton I.
Poglej Oton I. Veliki in Magdeburške pravice
Magdeburg
Magdeburg (nizko saško Meideborg) je glavno mesto in s skoraj 240.000 prebivalci drugo največje mesto dežele Saška - Anhalt v Nemčiji, malenkost za približno enako velikim Hallejem.
Poglej Oton I. Veliki in Magdeburg
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Poglej Oton I. Veliki in Magnus Saški
Mantova
Mantova (italijansko Mantova; emilijansko in latinsko Mantua) je mesto in občina v Lombardiji v Italiji z okoli 50.000 prebivalci in glavno mesto pokrajine istega imena.
Poglej Oton I. Veliki in Mantova
Matilda Toskanska
Matilda Toskanska ali Matilda iz Canose, mejna grofica Toskane, * 1046, † 24. julij 1115, Bondeno di Roncore (med Mantovo in Modeno).
Poglej Oton I. Veliki in Matilda Toskanska
Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Avstrija je bila srednjeveška mejna marka ali krajina, okoli reke Donave, med njenim pritokom reko Anižo in Dunajskim gozdom, v okviru sedanjega območja sodobne Avstrijske dežele Zgornja Avstrija in Spodnja Avstrija.
Poglej Oton I. Veliki in Mejna grofija Avstrija
Mejna grofija Istra
Mejna grofija Istra (ali Istrska marka) je nastala kot karolinška mejna marka, ki je obsegala območje Istrskega polotoka in okoliških območij, ki jih je osvojil Pipin Langobardski, sin Karla Velikega leta 789.
Poglej Oton I. Veliki in Mejna grofija Istra
Milčani
Gustav Droysen (1886): Milčanska dežela v Misenski marki Milčani (češko Milčané, poljsko Milczanie, nemško Milzener) so bili zahodnoslovansko pleme, naseljeno v sedanji Zgornji Lužici.
Poglej Oton I. Veliki in Milčani
Mješko I.
Mješko I. (poljsko Mieszko I), knez oziroma vojvoda na Poljskem, * ~ 930, † 25. maj 992.
Poglej Oton I. Veliki in Mješko I.
Mračno stoletje
Mračno stoletje imenujejo zgodovinarji obdobje v zgodovini papeštva, ki je s svojimi neprimernimi postopki papežev in vladarjev tej dobi vtisnilo svoj pečat.
Poglej Oton I. Veliki in Mračno stoletje
Muiden
Poplavljanje okolice Muidena v staroholandski vodni črti za uspešno blokiranje francoskih čet leta 1672. Muiden je mesto in nekdanja občina na Nizozemskem v provinci Severna Holandija.
Poglej Oton I. Veliki in Muiden
Musée de Cluny
Musée de Cluny, tudi Clunyjski muzej (francoska izgovorjava), uradno Musée de Cluny-Musée National du Moyen Âge (lit. Muzej Cluny-Narodni muzej srednjega veka), je muzej srednjeveške umetnosti v Parizu.
Poglej Oton I. Veliki in Musée de Cluny
Nakon
Nakon ali Nako je bil knez/vojvoda Obodritov, ki je skupaj z bratom Stojgnevom vodil upor slovanske plemenske zveze proti Germanom, še posebej proti Hermanu Billungu, vojvodi Saške,Małecki, Jan Marian.
Poglej Oton I. Veliki in Nakon
Nikifor II. Fokas
Nikifor II.
Poglej Oton I. Veliki in Nikifor II. Fokas
Občina Suhi Mlin
Suhi Mlin (narečno Sühi mlin, nemško Minihof-Liebau, madžarsko Liba, hrvaško Loveča) je trg in trška občina na Gradiščanskem, ki spada pod okraj Ženavci (Jennersdorf), v Avstriji.
Poglej Oton I. Veliki in Občina Suhi Mlin
Oton
Oton je moško osebno ime.
Poglej Oton I. Veliki in Oton
Oton I. Koroški
Oton Wormski ali Oton I. Koroški, koroški vojvoda, grof v Wormsu in drugih grofijah v Porenju, mejni grof v Veroni, * okrog 950, † 4. november 1004.
Poglej Oton I. Veliki in Oton I. Koroški
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Oton I. Veliki in Oton II.
Otoni
Otoni ali Otonska rodbina (nemško Ottonen) je bila Saška rodbina nemških kraljev (919-1024), poimenovana po treh njenih kraljih in svetih rimskih cesarjih po imenu Oton, zlasti njegovem prvem cesarju Otonu I..
Poglej Oton I. Veliki in Otoni
Otonska arhitektura
Zahodna fasada stolnice v Trierju, Unescova svetovna dediščina Cerkev sv. Mihaela, Hildesheim, Unescova svetovna dediščina Cerkev svetega Jurija v Oberzellu, Reichenau, Unescova svetovna dediščina Otonska arhitektura je del slogovnega sklopa masivne arhitekture, oblikovane iz karolinških prototipov z novimi bizantinskimi vplivi.
Poglej Oton I. Veliki in Otonska arhitektura
Otonska renesansa
Procesijski križ iz emajla (''Senkschmelzen-Kreuz''), nekdanja opatija Essen, okoli 1000 Otonska renesansa je bila renesansa bizantinske in poznoantične umetnosti v Srednji in Južni Evropi, ki je spremljala vladavino prvih treh Svetih rimskih cesarjev Otonske (ali Saške dinastije: Otona I.
Poglej Oton I. Veliki in Otonska renesansa
Otonska umetnost
Otonska umetnost je slog predromanske germanske umetnosti, ki zajema tudi nekatera dela iz nizozemskih dežel, severne Italije in vzhodne Francije.
Poglej Oton I. Veliki in Otonska umetnost
Ottobeuren
Ottobeuren je trg na zgornješvabskem okrožju Unterallgäu na Bavarskem in sedež upravne skupnosti Ottobeuren, ki vključuje tudi skupnosti Böhen in Hawangen.
Poglej Oton I. Veliki in Ottobeuren
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Oton I. Veliki in Palatin (naziv)
Papež Agapit II.
Agapit II. (Agapetus Secundus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 8. november 955 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 10. maja 946 do svoje smrti 8. novembra 955.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Agapit II.
Papež Aleksander II.
Papež Aleksander II. ((Papa Alexander Secundus) rojen kot Anzelm od Baggia (Anselmus de Baggio; Anselmo di Baggio), italijanski škof, kardinal in papež, * med 1010 in 1015 Baggio (Milano, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija), † 21. april 1073 Rim (Lacij, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Oton I. Veliki in Papež Aleksander II.
Papež Štefan VIII.
Štefan VIII. (Stephanus Octavus), včasih imenovan tudi Štefan IX., je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 9. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † oktober 942 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 14.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Štefan VIII.
Papež Benedikt V.
Benedikt V. (Benedictus Quintus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * konec 9. stoletja ali začetek 10. stoletja Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo), † 4. julij 966 Hamburg (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Nemčija) Bil je papež od svoje izvolitve 22.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Benedikt V.
Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VI. (Papa Benedictus Sextus), rimski katoliški menih, Rimljan germanskega oziroma nemškega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 8. julij 974 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 972 do smrti 8.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Benedikt VI.
Papež Benedikt VII.
Papež Benedikt VII. (Papa Benedictus Septimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 10. julij 983 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 974 do smrti 10.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Benedikt VII.
Papež Gregor V.
Papež Gregor V. (Papa Gregorius Quintus), rojen kot Bruno Koroški, katoliški škof in papež nemškega porekla; * okrog 971 Karantanija, Sveto rimsko cesarstvo, † 18. februar 999 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve 3.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Gregor V.
Papež Janez XII.
Janez XII. (Joannes Duodecimus), italijanski rimskokatoliški kardinal in papež; * 937 Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 14. maj 964 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Papež je bil od 16. novembra 955 do 6. novembra 963, ko je bil na Otonov pritisk odstavljen; po njegovem in v skladu z veljavnimi kanonskimi predpisi pa je vladal vse do smrti, 14.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XII.
Papež Janez XIII.
Papež Janez XIII. (Papa Joannes XIII), rimski oziroma (italijanski) katoliški škof in papež; * med 930 in 935 Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 6. september 972 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve septembra 965 do smrti 6.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XIII.
Papež Janez XIV.
Papež Janez XIV. (Papa Joannes Decimus Quartus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Pavia (Italijansko kraljestvo, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 20. avgust 984 Rim (Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve novembra 983 do smrti 20.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XIV.
Papež Janez XV.
Papež Janez XV. (Papa Joannes Quintus Decimus), katoliški Rimljan italijanskega porekla, škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Vzhodno Frankovsko kraljestvo), † 1. april 996 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Bil je papež od svoje izvolitve avgusta 985 do smrti 1.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Janez XV.
Papež Leon VIII.
Leon VIII. (Leo Octavus), italijanski rimskokatoliški škof in papež; * 10. stoletje Rim (Papeška država, Frankovsko cesarstvo, † 1. marec 965 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Od svoje izvolitve, 4. decembra 963, do smrti Janeza XII. 14.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Leon VIII.
Papež Nikolaj II.
Papež Nikolaj II. (Papa Nicolaus Secundus) rojen kot Gerard Burgundski (Gerardus Burgundus; Gerhard von Burgund; Gerardo di Borgogna; Gérard de Bourgogne) je bil francoski škof, kardinal in papež, * okrog 980, Chevron (Château de Chevron, Arleško kraljestvo, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Francija), † 27.
Poglej Oton I. Veliki in Papež Nikolaj II.
Papež Silvester II.
Papež Silvester II. ((Papa Silvester Secundus) rojen kot Gerbert d'Aurillac; tudi Gilbert, (Gerbertus), francoski menih, papež in vsestranski znanstvenik (zlasti matematik), * okoli 938, Aurillac (Auvergne, Francosko kraljestvo, † 12. maj 1003, Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Oton I. Veliki in Papež Silvester II.
Plemenska vojvodina Saška
Plemenska vojvodina Saška okrog leta 1000. Plemenska vojvodina Saška, imenovana tudi Stara Saška, je bila srednjeveška vojvodina, ki je bila v obdobju od konca 9. stoletja do leta 1180 na ozemlju med spodnjim Renom, spodnjo Labo in porečjem Eiderja.
Poglej Oton I. Veliki in Plemenska vojvodina Saška
Polabski Slovani
William R. Shepherd: Zemljevid zahodne srednje Evrope od leta 919 do 1125 Polabski Slovani (spodnjelužiško Połobske słowjany, poljsko Słowianie połabscy, češko Polabští slované, nemško Elbslawen), znani tudi kot Vendi, so bili zahodnoslovanska lehitska plemena, naseljena v spodnjem porečju Labe v sedanji vzhodni Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Polabski Slovani
Pontonski most
Stalni pontonski most preko Visle, Poljska Pontonski most, poznan tudi kot plavajoči most, je oblika mostu, ki je sestavljen iz plavajočih delov, povezanih med seboj ter s pomočjo plošč ali desk prirejen za promet ljudi in vozil.
Poglej Oton I. Veliki in Pontonski most
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Oton I. Veliki in Porenje
Porfirogenet
Konstantin VII. Porfirogenet Porfirogenet (grško Πορφυρογέννητος, rojen v škrlatu, latinizirano v Porphyrogenitus) je bil bizantinski častni naslov sinov in hčera (Πορφυρογέννητη, porfirogeneta), rojenih v času, ko je njihov oče že bil bizantinski cesar.
Poglej Oton I. Veliki in Porfirogenet
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Oton I. Veliki in Prümski sporazum
Predromanska umetnost
Predromanska umetnost in arhitektura je obdobje evropske umetnosti bodisi iz nastanka merovinškega kraljestva okoli leta 500 ali iz karolinške renesanse v poznem 8.
Poglej Oton I. Veliki in Predromanska umetnost
Prelaz Brenner
Prelaz Brenner (italijansko Passo del Brennero ali kratko Brennero, nemško Brennerpass), leži na mejnem prehodu v vzhodnih Alpah med avstrijsko zvezno deželo Tirolsko in italijansko avtonomno pokrajino Trentinsko - Zgornje Poadižje.
Poglej Oton I. Veliki in Prelaz Brenner
Protipapež Benedikt X.
Protipapež Benedikt X. (Antipapa Benedictus Decimus), rojen kot Janez Mincij pl.
Poglej Oton I. Veliki in Protipapež Benedikt X.
Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Bonifacij VII. (Antipapa Bonifacius Septimus), je bil italijanski rimskokatoliški duhovnik, kardinal in protipapež; * med 920 in 930 Rim, (Lacij, Papeška država, Frankovsko kraljestvo danes: Italija) kot Franco (tudi Francone) Ferrucci, † 20. julij 985 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo, danes: Italija) Protipapež je bil 974 ter 984–985; dolgo časa so ga imeli za pravega papeža in zato si je naslednji Bonifacij privzel ime Bonifacij VIII..
Poglej Oton I. Veliki in Protipapež Bonifacij VII.
Protipapež Gregor VI.
Protipapež Gregor VI. (Antipapa Gregorius Sextus), je bil italijanski rimskokatoliški kardinal in protipapež; * Rim 10. stoletje, † po 1018 Protipapež je bil od maja do decembra 1012 – po nekaterih virih do aprila 1013; morda je bil ta čas celo pravi in zakoniti papež, vendar ga pogrešamo v papeških seznamih.
Poglej Oton I. Veliki in Protipapež Gregor VI.
Protipapež Honorij II.
Protipapež Honorij II. (Antipapa Honorius Secundus), rojen kot Peter Kadal (Petrus Cadalus ali Cadalous; Pietro Cadalo – s poudarkom na prvem ali na zadnjem zlogu: Càdalo oziroma Cadalò), italijanski rimskokatoliški škof in papež, ki so ga pozneje smatrali za protipapeža; * Sabbion di Cologna Veneta (Verona, Sveto rimsko cesarstvo) okrog 1010, † 1072 Parma Papež je bil od 28.
Poglej Oton I. Veliki in Protipapež Honorij II.
Protipapež Janez XVI.
Protipapež Janez XVI. (Antipapa Joannes Sextus Decimus), je bil grški rimskokatoliški duhovnik, bendiktinski menih, kardinal in protipapež; * okrog 945 Rossano (Kalabrija Bizantinsko cesarstvo danes: Italija) kot Janez Filagat Ιωάννης Φιλάγαθος (Joanes Filagatos); Johannes Philagathus (Johanes Filagatus); Giovanni Filagato), † 26.
Poglej Oton I. Veliki in Protipapež Janez XVI.
Quedlinburg
Quedlinburg (nizka nemščina Queddelnborg, uradno tudi Welterbestadt Quedlinburg) je mesto, ki leži severno od hribovja Harz, v okrožju Harz na zahodu Saške - Anhalta v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Quedlinburg
Rammelsberg
Rammelsberg je hrib visok 635 metrov na severnem robu območja hribovja Harz, južno od zgodovinskega mesta Goslar v severni Nemčiji oziroma Spodnji Saški.
Poglej Oton I. Veliki in Rammelsberg
Renesansa 12. stoletja
Renesansa 12.
Poglej Oton I. Veliki in Renesansa 12. stoletja
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Oton I. Veliki in Rodbina Welf
Rudolfini
Rudolfini so burgundska veja starejše rodbine Welfov.
Poglej Oton I. Veliki in Rudolfini
Saška (razločitev)
Saška je lahko:;Geografija.
Poglej Oton I. Veliki in Saška (razločitev)
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Oton I. Veliki in Saška (volilna kneževina)
Salijci
Salijci (nemško Salier) so bili dinastija v visokem srednjem veku, ki je dala štiri nemške kralje (1024–1125), znana tudi kot Frankovska dinastija po družinskem izvoru in vlogi vojvod Frankonije.
Poglej Oton I. Veliki in Salijci
Samostan Einsiedeln
Samostan Einsiedeln (nemško Kloster Einsiedeln) je benediktinski samostan v vasi Einsiedeln v kantonu Schwyz v Švici.
Poglej Oton I. Veliki in Samostan Einsiedeln
Samostan Ottobeuren
Samostan Ottobeuren je benediktinska opatija v kraju Ottobeuren na Zgornjem Švabskem.
Poglej Oton I. Veliki in Samostan Ottobeuren
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Oton I. Veliki in Samostan Quedlinburg
Samostan Reichenau
Samostan in Münster Reichenau Prikaz samostana iz leta 1707 Münster sv. Marije in Marka (Reichenau) v Mittelzellu Samostan Reichenau (latinsko Monasterium Augiensis) je bil benediktinski samostan v Mittelzellu na otoku Reichenau v Bodenskem jezeru.
Poglej Oton I. Veliki in Samostan Reichenau
Samuel Bolgarski
Samuel ali Samuil (bolgarsko Самуил) je bil car (cesar) Prvega bolgarskega cesarstva, ki je vladal od leta 997 do 6.
Poglej Oton I. Veliki in Samuel Bolgarski
Sarzana
Sarzana (emiliansko Sarzana, ligursko Sarzann-a) je mesto in občina z okoli 22.000 prebivalci ter nekdanja kratkotrajna katoliška škofija v pokrajini La Spezia, v deželi Ligurija, v severozahodni Italiji, 15 kilometrov vzhodno od La Spezije, ob železniški progi v Piso, na točki, kjer se železniška proga proti Parmi odcepi na sever.
Poglej Oton I. Veliki in Sarzana
Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam ljudi, ki jim je zgodovina pridala naziv Veliki.
Poglej Oton I. Veliki in Seznam ljudi z vzdevkom Veliki
Seznam papežev
Južni Koreji Svetega sedeža Seznam papežev Rimskokatoliške cerkve.
Poglej Oton I. Veliki in Seznam papežev
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Oton I. Veliki in Seznam zgodovinskih vsebin
Speyer
Stolnica v Speyerju Speyer (do 1825 tudi Spires) je mesto v Porenju - Pfalški v Nemčiji, s približno 50.000 prebivalci.
Poglej Oton I. Veliki in Speyer
Spodnja Lorena
Razdelitev Lorene okoli leta 1000: Spodnja Lorena Je obarvana z rožnato, Zgornja Lorena pa s purpurno barvo Vojvodina Spodnja Lorena ali Spodnja Lotaringija, ustanovljena leta 959, je bila vojvodina srednjeveškega Nemškega kraljestva, ki je obsegala dele današnje Belgije, Nizozemske, severnega dela nemškega Porenja in severne Francije vzhodno od reke Šelde.
Poglej Oton I. Veliki in Spodnja Lorena
Stojgnev
Stojgnev je bil knez slovanskega plemena Obodritov ob spodnji Odri, ki je vladal v prvi polovici 10.
Poglej Oton I. Veliki in Stojgnev
Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Križni hodnik na južni strani ladje. Zatrepi na zadnji steni do bili do 19. stoletja leseni. Glavna ladja proti vzhodu Stolnica sv.
Poglej Oton I. Veliki in Stolnica sv. Mavricija in Katarine, Magdeburg
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Oton I. Veliki in Sveto rimsko cesarstvo
Taksony Madžarski
Taksony (tudi Taxis, Tocsun), veliki knez Madžarov (955- 971), * ?, † 971, pripadnik dinastije Árpádovcev.
Poglej Oton I. Veliki in Taksony Madžarski
Thietmar Merseburški
Thietmar, Dietmar ali Dithmar Mesreburški (nemško Thietmar von Merseburg) je bil od leta 1009 do svoje smrti knezoškof Merseburga, * 25. julij 975 ali 976, † 1. december 1018, Merseburg, Nemčija.
Poglej Oton I. Veliki in Thietmar Merseburški
Ulrik Augsburški
Sveti Urh (Ulrik) (tudi Ulrik Augsburški), bavarski svetnik, augsburški škof, * 890, Wittislingen ali Augsburg, 4. julij 973, Augsburg.
Poglej Oton I. Veliki in Ulrik Augsburški
Vendski križarski pohod
Vendski križarski pohod ali vendska križarska vojna (nemško Wendenkreuzzug) je bil vojaški pohod leta 1147 v eni od severnih križarskih vojn, ki ga je vodilo predvsem Nemško kraljestvo znotraj Svetega rimskega cesarstva in je bil uperjen proti Polabskim Slovanom ali Vendom.
Poglej Oton I. Veliki in Vendski križarski pohod
Verona
Zemljevid centra mesta Verona je mesto v severni Italiji, glavno mesto Veronske pokrajine v deželi Benečiji (Veneto) ter sedež škofije Verona.
Poglej Oton I. Veliki in Verona
Vilna
Vilna (litovsko Vilnius), glej tudi druga imena) je glavno mesto Litve in obenem njeno največje mesto s 580.000 prebivalci (2020). Širše funkcijsko mestno območje Vilne pa šteje preko 700.000 ljudi ali četrtino prebivalstva Litve. Vilna, ki leži na jugovzhodu Litve, je drugo največje mesto v baltskih državah (za Rigo).
Poglej Oton I. Veliki in Vilna
Vladimir I. Kijevski
Vladimir Svjatoslavič ali Vladimir I. Kijevski ali Vladimir Sveti ali Vladimir Veliki (rusko: Владимир Святославич), kijevski veliki knez, * okrog 956, Kijev, † 15. julij 1015, Berestova pri Kijevu. Vladimir je iz spopada bratov za oblast izšel kot zmagovalec. Leta 980 se je kot kijevski veliki knez proglasil za "kneza vse Rusije".
Poglej Oton I. Veliki in Vladimir I. Kijevski
Vojvodina Češka
Vojvodina Češka (češko České knížectví) je bila v zgodnjem in visokem srednjem veku monarhija in vojvodina Svetega rimskega cesarstva v Srednji Evropi. Vojvodino so okoli leta 870 ustanovili Čehi kot del Velikomoravske. Češka se je potem, ko je knez Spitihnjev I.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Češka
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Bavarska
Vojvodina Brabant
Vojvodina Brabant je bila država Svetega rimskega cesarstva, ustanovljena leta 1183.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Brabant
Vojvodina Ferrara
Vojvodina Ferrara (italijansko Ducato di Ferrara) je bila suverena država v današnji severni Italiji.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Ferrara
Vojvodina Spoleto
Vojvodina Spoleto (latinsko Ducatus Spolitanorum, italijansko Ducato di Spoleto) je bila langobardska vojvodina, ki jo je leta 570 ustanovil langobardski dux Faroald.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodina Spoleto
Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vojvodstvo Zgornja Lorena (Lotaringija), prvotno vojvodstvo Mozela, kasneje imenovano vojvodstvo Lorena (Duché de Lorraine), je bilo območje okoli Meuse in Mozele v današnji severovzhodni Franciji v srednjem veku.
Poglej Oton I. Veliki in Vojvodstvo Gornja Lorena (Lotaringija)
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Vzhodnofrankovska država
Widukind Corveyski
Cerkev Corveyske opatije Widukind Corveyski, srednjeveški saški kronist, avtor kronike Res gestae Saxonicae sive annalium libri tres (Dejanja Sasov ali letopisi v treh knjigah), pomembnega vira podatkov za zgodovino Nemčije 10.
Poglej Oton I. Veliki in Widukind Corveyski
Woerden
''2014 topografska karta občine Woerden'' Woerden je mesto in občina v osrednji Nizozemski.
Poglej Oton I. Veliki in Woerden
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Oton I. Veliki in Zgodovina Nemčije
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov (963 -1386) je prva faza v zgodovini Poljske.
Poglej Oton I. Veliki in Zgodovina Poljske v času dinastije Pjastov
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Oton I. Veliki in Zlata bula (1356)
Zlata Marija iz Essna
Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.
Poglej Oton I. Veliki in Zlata Marija iz Essna
10. avgust
10.
Poglej Oton I. Veliki in 10. avgust
2. februar
2.
Poglej Oton I. Veliki in 2. februar
23. november
23.
Poglej Oton I. Veliki in 23. november
7. maj
7.
Poglej Oton I. Veliki in 7. maj
Prav tako znan kot Oton I., Oton I. (svetorimski cesar), Oton I. Nemški, Oton Veliki.