Odpri v Google MapsKazalo
194 odnosi: Aachen (razločitev), Aachenska mestna hiša, Aachenska stolnična zakladnica, Aachenska stolnica, Aachenski kongres, Aachenski mir, Aachenski mir (1748), Aachenski mir (812), Albert iz Aachna, Albrecht Dürer, Antwerpenska mestna hiša, Apulijska romanika, Arhitektura stolnic in velikih cerkev, Armin Laschet, Arnold Sommerfeld, Šesta križarska vojna, Škofija Trst, Barbakan, Barbarosov lestenec, Bitka za Bastogne, Bizantinsko cesarstvo, Bocholt, Bukovništvo, Cape Town, Cerkev Germigny-des-Prés, Cerkev svetega Donata, Zadar, Cesarski prestol, Goslar, Cesarsko mesto Nürnberg, Civilizacija (TV serija), Désirée Clary, Delavska godba Trbovlje, Devolucijska vojna, Dresura, Eburoni, Elizabeta Poljska, Erich Fried, Ernani (opera), Evropske pešpoti, Evropski simboli, Ferdinand I. Habsburški, Filigran, Franche-Comté, Frankfurt ob Majni, Frankovsko cesarstvo, Freiburški potočki, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Gemäldegalerie, Berlin, Georg Friedrich Händel, Germigny-des-Prés, ... Razširi indeks (144 več) »
Aachen (razločitev)
Aachen je lahko.
Poglej Aachen in Aachen (razločitev)
Aachenska mestna hiša
Aachenska mestna hiša (nemško Aachener Rathaus) je gotska zgradba nasproti stolnice v Aachnu in je ena najosupljivejših zgradb v Starem mestu (Altstadtu) v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Aachen in Aachenska mestna hiša
Aachenska stolnična zakladnica
Aachenska stolnična zakladnica (nemško Aachener Domschatzkammer) je muzej rimskokatoliške škofije Aachen pod nadzorom stolnega kapitlja, v katerem je ena najpomembnejših zbirk srednjeveških cerkvenih umetnin v Evropi.
Poglej Aachen in Aachenska stolnična zakladnica
Aachenska stolnica
Aachenska stolnica (nemško Aachener Dom, angleško tudi Chatedral Aix-la-Chapelle) je rimskokatoliška cerkev v Aachnu v Nemčiji.
Poglej Aachen in Aachenska stolnica
Aachenski kongres
Aachenski kongres je bil prvi kongres svete alianse in tretji po vrsti, ki je potekal v Aachnu, od začetka oktobra do konca novembra 1818.
Poglej Aachen in Aachenski kongres
Aachenski mir
Aachenski mir je ime več mirovnih sporazumov, ki so bili podpisani v Aachnu.
Poglej Aachen in Aachenski mir
Aachenski mir (1748)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki je končal avstrijsko nasledstveno vojno in so ga udeleženke pogajanj podpisale v dneh od 18. oktobra do 20.
Poglej Aachen in Aachenski mir (1748)
Aachenski mir (812)
Aachenski mir je mirovni sporazum, ki sta ga v Aachnu leta 812 podpisala frankovski kralj Karel Veliki in bizantinski cesar Mihael I. Rangab.
Poglej Aachen in Aachenski mir (812)
Albert iz Aachna
Albert iz Aachna (francosko: Albert d'Aix, latinsko: Albericus ali Albertus Aquensis), kanonik in kustos katedrale v Aachnu in kronist prve križarske vojne iz 12.
Poglej Aachen in Albert iz Aachna
Albrecht Dürer
Albrecht Dürer, nemški slikar, grafik, matematik in teoretik, * 21. maj 1471, Nürnberg, Sveto rimsko cesarstvo (danes Nemčija), † 6. april 1528, Nürnberg.
Poglej Aachen in Albrecht Dürer
Antwerpenska mestna hiša
Antwerpenska mestna hiša (nizozemsko Stadhuis) stoji v Antwerpnu v Belgiji na zahodni strani trga Velikega trga (Grote Markt).
Poglej Aachen in Antwerpenska mestna hiša
Apulijska romanika
Apulijska romanika je umetniška kultura, ki se je v Apuliji razvila med 11.
Poglej Aachen in Apulijska romanika
Arhitektura stolnic in velikih cerkev
Arhitekturo stolnic, bazilik in velikih cerkev zaznamuje velik obseg zgradb in sledi eni izmed več razvejanih tradicij oblike, funkcije in sloga, ki vse izhajajo iz zgodnjekrščanske arhitekturne tradicije, ki je bila vzpostavljena v konstantinovem obdobju.
Poglej Aachen in Arhitektura stolnic in velikih cerkev
Armin Laschet
Armin Laschet, nemški politik; * 18. februar 1961, Aachen.
Poglej Aachen in Armin Laschet
Arnold Sommerfeld
Arnold Johannes Wilhelm Sommerfeld, nemški fizik, * 5. december 1868, Königsberg, Prusija (sedaj Kaliningrad, Rusija), † 26. april 1951, München, Nemčija.
Poglej Aachen in Arnold Sommerfeld
Šesta križarska vojna
Šesta križarska vojna (1228–1229), znana tudi kot križarska vojna Friderika II., je bila vojaška ekspedicija za ponovno zavzetje Jeruzalema in preostale Svete dežele.
Poglej Aachen in Šesta križarska vojna
Škofija Trst
Tržaška škofija obstaja od leta 524.
Poglej Aachen in Škofija Trst
Barbakan
Barbakan ali Barbakana ima v fortifikaciji dvojen pomen.
Poglej Aachen in Barbakan
Barbarosov lestenec
Barbarosov lestenec (nemško Barbarossaleuchter) je bil narejen po naročilu cesarja Friderika I. Barbarose in njegove žene Beatrice med letoma 1165 in 1170.
Poglej Aachen in Barbarosov lestenec
Bitka za Bastogne
Bitka za Bastogne (tudi obleganje Bastognea) je bila ključna bitka nemške ardenske ofenzive, ki so jo sprožili decembra 1944.
Poglej Aachen in Bitka za Bastogne
Bizantinsko cesarstvo
Bizantinsko cesarstvo ali Vzhodno Rimsko cesarstvo je bil vzhodni, pretežno grško govoreči del razpadlega Rimskega cesarstva.
Poglej Aachen in Bizantinsko cesarstvo
Bocholt
Bocholt (nizkonemško Bokelt) je mesto v Severnem Porenju - Vestfaliji v Nemčiji, nedaleč od meje z Nizozemsko.
Poglej Aachen in Bocholt
Bukovništvo
Bukovništvo je literarna dejavnost t. i. bukovnikov na Koroškem.
Poglej Aachen in Bukovništvo
Cape Town
Cape Town (koščina iKapa ali SaseKapa) je eno od treh glavnih mest Republike Južne Afrike (drugi dve sta Pretoria in Bloemfontein) ter glavno mesto province Zahodna Kaplandija.
Poglej Aachen in Cape Town
Cerkev Germigny-des-Prés
Cerkev v Germigny-des-Prés Cerkev Germigny-des-Prés (tudi Oratorij Germigny des Pres ali Teodulfova kapela) je predromanska, karolinška cerkev v današnji francoski občini Germigny-des-Prés v Loiretu (regija Centre-Val de Loire).
Poglej Aachen in Cerkev Germigny-des-Prés
Cerkev svetega Donata, Zadar
Cerkev sv. Donata z zvonikom stolnice Sv. Abastazije v ozadju Cerkev sv.
Poglej Aachen in Cerkev svetega Donata, Zadar
Cesarski prestol, Goslar
Cesarjev prestol (nemško Kaiserstuhl) je nastal med letoma 1060 in 1080 in je bil prestol nemških cesarjev in kraljev v kolegijski cerkvi svetega Simona in Jude (stolnica v Goslarju), ki je pripadal območju kraljeve pfalce v Goslarju.
Poglej Aachen in Cesarski prestol, Goslar
Cesarsko mesto Nürnberg
Cesarsko mesto Nürnberg (nemško Reichsstadt Nürnberg) je bilo svobodno cesarsko mesto – neodvisna mestna država – v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Aachen in Cesarsko mesto Nürnberg
Civilizacija (TV serija)
Civilizacija – v celoti, Civilizacija: osebni pogled Kennetha Clarka – je britanska televizijska dokumentarna serija iz leta 1969, ki jo je napisal in predstavil umetnostni zgodovinar Kenneth Clark.
Poglej Aachen in Civilizacija (TV serija)
Désirée Clary
Bernardine Eugénie Désirée Clary, švedska in norveška kraljica, * 8. november 1777, Marseille, Francija, † 17. december 1860, Stockholm, Švedska.
Poglej Aachen in Désirée Clary
Delavska godba Trbovlje
Delavska godba Trbovlje je ena najstarejših glasbenih skupin v Sloveniji.
Poglej Aachen in Delavska godba Trbovlje
Devolucijska vojna
Devolucijska vojnaje bila vojna med Francijo in Španijo v letih 1667 in 1668, s katero si je francoski kralj Ludvik XIV. prisvojil velik del Španske Nizozemske in Franche-Comtéja, provinc Svetega rimskega cesarstva (v lasti španskih kraljev).
Poglej Aachen in Devolucijska vojna
Dresura
Dresurna jahačica in žrebec luzitanske pasme Dresura je v širšem pomenu osnovni trening vsakega jahalnega konja, v ožjem pomenu pa je dresura oz.
Poglej Aachen in Dresura
Eburoni
Ambioriks Eburoni (latinsko: Eburones, grško: Ἐβούρωνες), belgijsko, verjetno keltsko pleme, ki je do rimske osvojitve Galije živelo v severovzhodni Galiji ob reki Meuse in sedanjih belgijski in nizozemski provinci Limburg.
Poglej Aachen in Eburoni
Elizabeta Poljska
Elizabeta Poljska (poljsko Elżbieta, madžarsko Erzsébet) je bila po poroki z ogrskim kraljem Karlom I. od leta 1320 do 1342 kraljica žena Ogrske in med vladanjem njenega sina Ludvika I. od leta 1370 do 1376 regentka Poljske, * 1305, † 29. december 1380.
Poglej Aachen in Elizabeta Poljska
Erich Fried
Erich Fried, avstrijski lirik, prevajalec in esejist, * 6. maj 1921, Dunaj, Avstrija, † 22. november 1988, Baden-Baden, Nemčija.
Poglej Aachen in Erich Fried
Ernani (opera)
Ernani je lirična opera v štirih dejanjih Giuseppeja Verdija.
Poglej Aachen in Ernani (opera)
Evropske pešpoti
Karta Evropskih pešpoti Logotip Evropske pešpoti Evropske pešpoti so mednarodni sistem pešpoti, namenjen rekreacijskemu pohodništvu prek različnih evropskih dežel.
Poglej Aachen in Evropske pešpoti
Evropski simboli
Število simbolov v Evropi se pojavlja od antike naprej.
Poglej Aachen in Evropski simboli
Ferdinand I. Habsburški
Ferdinand I. Habsburški, cesar Svetega rimskega cesarstva,* 24. marec 1503, Alcalá de Henares, Španija, † 25. julij 1564, Dunaj, Avstrija.
Poglej Aachen in Ferdinand I. Habsburški
Filigran
Etruščanski filigran, zlat uhan, 5. st. pr. n. št., Britanski muzej. Cvetne liste sestavljajo žice in fin list, preostali del so filigranska zrna. Srebrn konj in kočija, filigranski izdelek Srebrn krožnik, filigranski izdelek Filigran je od 2000 pr.
Poglej Aachen in Filigran
Franche-Comté
Franche-Comté je bila do leta 2015 vzhodna francoska regija ob meji s Švico.
Poglej Aachen in Franche-Comté
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Aachen in Frankfurt ob Majni
Frankovsko cesarstvo
Frankovsko cesarstvo ali Frankovsko kraljestvo je bila država, ki so jo v zgodnjem srednjem veku ustanovili Franki na ozemlju antične Galije in rimskih provinc (Retija in Gornja Germanija) v sedanji Franciji, Švici, Beneluksu in zahodni Nemčiji.
Poglej Aachen in Frankovsko cesarstvo
Freiburški potočki
Freiburški potočki (nemško Freiburg Bächle) so majhni, z vodo napolnjeni jarki ali umetni žlebiči v mestu Freiburg.
Poglej Aachen in Freiburški potočki
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Aachen in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Aachen in Friderik II. Hohenstaufen
Gemäldegalerie, Berlin
Gemäldegalerie (Galerija slik) je umetniški muzej v Berlinu v Nemčiji in muzej, kjer je razstavljen glavni izbor slik berlinskih državnih muzejev (Staatliche Museen zu Berlin).
Poglej Aachen in Gemäldegalerie, Berlin
Georg Friedrich Händel
alt.
Poglej Aachen in Georg Friedrich Händel
Germigny-des-Prés
Germigny-des-Prés je občina v departmaju Loiret v severni osrednji Franciji.
Poglej Aachen in Germigny-des-Prés
Grad Stahleck
Grad Stahleck (nemško Burg Stahleck) je utrjen grad ostrog iz 12.
Poglej Aachen in Grad Stahleck
Grad Valkhof
Valkhof s severovzhoda, oljna slika Lieva Verschuierja, 1670 Jana van Goyena, 1646 Valkhof (imenovan tudi Valkhofburg) je bila srednjeveška kraljeva palača v Nijmegenu na Nizozemskem.
Poglej Aachen in Grad Valkhof
Grand Tour
Grand Tour (francosko za 'veliko potovanje') je bilo ime za potovanje sinov evropskega plemstva, kasneje tudi višjega srednjega razreda, skozi srednjo Evropo, Italijo, Španijo in prav tako obvezno od renesanse dalje do Svete dežele.
Poglej Aachen in Grand Tour
Gro Harlem Brundtland
Gro Harlem Brundtland (rojena kot Gro Harlem), norveška političarka, diplomatka in zdravnica, * 20. april 1939, Oslo.
Poglej Aachen in Gro Harlem Brundtland
Grofija Flandrija
Grofija Flandrija (nizozemsko Graafschap Vlaanderen, francosko Comté de Flandre) je bila zgodovinska grofija na Nizozemskem.
Poglej Aachen in Grofija Flandrija
Gustav Freytag
Gustav Freytag, nemški pisatelj, publicist, urednik, novinar in univerzitetni profesor, * 13.
Poglej Aachen in Gustav Freytag
Gustav Sturm
Gustav Sturm, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 10. november 1921, Linz, † 20. januar 1973.
Poglej Aachen in Gustav Sturm
Hans von Funck
Baron Hans von Funck, nemški general, * 23. december 1891, Aachen, † 14. februar 1979, Viersen.
Poglej Aachen in Hans von Funck
Hemimorfit
Hemimorfit je cinkov silikatni mineral s kemijsko formulo Zn4Si2O7(OH)2•H2O, ki se je skupaj s smitsonitom od nekdaj kopal v zgornjih slojih cinkovih in svinčevih rudišč.
Poglej Aachen in Hemimorfit
Henrik II. Sveti
Henrik, vzhodnofrankovski (nemški) kralj (kot II.), cesar Svetega rimskega cesarstva, bavarski vojvoda (kot IV.), italijanski kralj, Sveti, * 6. maj 973, Abbach, † 13. julij 1024, Grona pri Göttingenu.
Poglej Aachen in Henrik II. Sveti
Henrik III. Nemški
Henrik III., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 28. oktober 1016 ali 1017, † 5. oktober 1056, Bodfeld, Harz. Ko je Henrik III. po očetovi smrti leta 1039 zavladal samostojno, je bil dobro izobražen in že izkušen vladar. Že 12 let je (sprva ob pomoči freisinškega škofa) upravljal vojvodino Bavarsko, vodil je že vojsko proti Češki, bil je že izvoljeni nemški kralj, burgundski kralj, vojvoda na Švabskem in kmalu nato tudi na Koroškem.
Poglej Aachen in Henrik III. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Aachen in Henrik IV. Nemški
Henrik V. Nemški
Henrik V., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 1081 ali 1086, † 23. maj 1125, Utrecht. Henrik V. se je povezal z upornimi plemiči in se z zvijačo polastil očetovega kraljevega prestola, da bi Nemčijo odrešil iz katoliške cerkve izobčenega vladarja.
Poglej Aachen in Henrik V. Nemški
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Aachen in Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Aachen in Henrik VII. Nemški
Henrik Vivarius
Henrik Vivarius, nemški jezuit in pedagog, * 1559, Aachen, † 15. januar 1622, Sélestat, Francija.
Poglej Aachen in Henrik Vivarius
Herman Van Rompuy
Herman Achille, Grof Van Rompuy (nizozemsko: Herman Achille, Graaf Van Rompuy); belgijski in evropski politik, državnik, * 31. oktober 1947.
Poglej Aachen in Herman Van Rompuy
Hišni hrib
Maribor z Razglednikom (1147 m; na sliki skrajno desno) Hišni hrib ali hišna gora je izpostavljena vzpetina v bližini vasi ali mesta, ki se običajno (vendar ne nujno) nahaja na teritoriju naselja, na območju, ki ni pozidano.
Poglej Aachen in Hišni hrib
Hildegarda Vinzgauska
Hildegarda Vinzgauska je bila druga (ali tretja) žena Karla Velikega in mati kralja Ludvika Pobožnega, * okrog 758, † 26. april 783, Thionville, Mozela.
Poglej Aachen in Hildegarda Vinzgauska
Hrvaška
Hrvaška, uradno Republika Hrvaška (Republika Hrvatska), je suverena država z okoli 3,9 milijona prebivalci (2021) na stičišču Srednje Evrope, Jugovzhodne Evrope in Sredozemskega morja.
Poglej Aachen in Hrvaška
Hugo Junkers
Hugo Junkers, nemški inženir, izumitelj, letalski konstruktor in podjetnik, * 3. februar 1859, Rheydt, Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija, † 3. februar 1935, Gauting, Bavarska, Nemčija.
Poglej Aachen in Hugo Junkers
Janez Schallermann
Janez Schallermann (* 1373 v Soestu; † 5. avgusta 1465) je bil Janez V. Krški škof.
Poglej Aachen in Janez Schallermann
Johannes Gutenberg
Johannes Gensfleisch zur Laden zum Gutenberg, nemški kovač, zlatar, tiskar, založnik in izumitelj, * okoli 1400, Mainz, Nemčija, † 3. februar 1468.
Poglej Aachen in Johannes Gutenberg
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Aachen in Južna Nizozemska
Kapela
Prekmurju Kapela (latinsko cappa - plašč; diminutiv - capella) označuje manjši bogoslužni prostor, ki je lahko neodvisna samostojna Božja hiša, lahko pa je stranski prostor kake večje cerkve, torej cerkvena stranska kapela.
Poglej Aachen in Kapela
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Aachen in Karel IV. Luksemburški
Karel Plešasti
Karel Plešasti je bil kralj Zahodnofrankovskega kraljestva (843–877), kralj Italije (875–877) in sveti rimski cesar (875-877, kot Karel II.), * 13. junij 823, Frankfurt, † 6. oktober 877, Avrieux.
Poglej Aachen in Karel Plešasti
Karel V. Habsburški
Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.
Poglej Aachen in Karel V. Habsburški
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Aachen in Karel Veliki
Karolinška arhitektura
Karolinška arhitektura je slog severnoevropske predromanske arhitekture iz obdobja karolinške renesanse poznega 8.
Poglej Aachen in Karolinška arhitektura
Karolinška minuskula
Stran iz rokopisa ''Muspilli'' iz leta 830. Na dnu je dodana stara bavarska pesem iz leta 870 9. stoletja Karolínška minúskula je pisava razvita kot pisni standard v Evropi tako, da bi bila latinica razpoznavna v več različnih območjih.
Poglej Aachen in Karolinška minuskula
Karolinška umetnost
Karolinška umetnost izvira iz Frankovskega cesarstva v obdobju približno 120 let, od približno leta 780 do 900 - v času vladavine Karla Velikega in njegovih neposrednih dedičev - popularno znana kot karolinška renesansa.
Poglej Aachen in Karolinška umetnost
Köln
Köln (kölnsko Kölle, slovenski poskus, ki pa ni obstal, tudi Kelmorajn) je največje mesto v nemški zvezni deželi Severno Porenje - Vestfalija in četrto največje mesto v Nemčiji (po Berlinu, Hamburgu in Münchnu).
Poglej Aachen in Köln
Kiparstvo
Peščeni grad Kipárstvo je veja upodabljajočih umetnosti, ki deluje v treh dimenzijah oziroma oblikuje volumen.
Poglej Aachen in Kiparstvo
Konrad I. Nemški
Konrad I. Mlajši (nemško Konrad) je bil od leta 911 do 918 kralj Vzhodnofrankovske države, * okoli 881, † 23. december 918.
Poglej Aachen in Konrad I. Nemški
Konrad II. Nemški
Konrad II., poznan tudi kot Konrad Starejši ali Konrad Salijec, cesar Svetega rimskega cesarstva, rimsko-nemški kralj, italijanski in burgundski kralj, * ~ 990, Speyer, † 4. junij 1039, Utrecht.
Poglej Aachen in Konrad II. Nemški
Konrad III. Nemški
Konrad III., nemški kralj, * 1093, † 15. februar 1152, Bamberg.
Poglej Aachen in Konrad III. Nemški
Kraljeva pfalca, Goslar
Kraljeva pfalca v Goslarju ali cesarska palača v Goslarju (nemško: Kaiserpfalz Goslar) je zgodovinski gradbeni kompleks ob vznožju hriba Rammelsberg na jugu mesta Goslar, severno od hribovja Harz v Nemčiji.
Poglej Aachen in Kraljeva pfalca, Goslar
Križna roža
''Križna roža'', Troyes, Šampanja, Francija, konec 13. stoletja Križna roža (nemško Kreuzblume, angleško Cross flower, rusko Krestotsvet) je naziv za okrasni element gotske in neogotske arhitekture v obliki štirih stiliziranih vejic ali listov, ki oblikujejo križ.
Poglej Aachen in Križna roža
Križni obok
Križni obok (ali križnogrebenasti obok, včasih znan tudi kot dvojni banjast obok) nastane s pravokotnim križanjem dveh banjastih obokov enake višine, to pomeni, da je sestavljen iz štirih obočnih kap.
Poglej Aachen in Križni obok
Krona Svetega rimskega cesarstva
Krona Svetega rimskega cesarstva je bila krona s krošnjo svetega rimskega cesarja od 11.
Poglej Aachen in Krona Svetega rimskega cesarstva
Kronologija druge svetovne vojne
Kronologija druge svetovne vojne zajema tudi dogodke, ki so se zgodili pred drugo svetovno vojno in po njej, a imajo z njo neposredno zvezo.
Poglej Aachen in Kronologija druge svetovne vojne
Kultna podoba
V čaščenju vere je kultna podoba od človeka narejen predmet, ki je čaščen ali oboževan kot božanstvo, duh ali demon, ki ga uteleša ali predstavlja.
Poglej Aachen in Kultna podoba
Leo Blech
Leo Blech, nemški operni skladatelj in dirigent, * 21. april 1871, Aachen, † 25. avgust 1958, Berlin, Nemčija.
Poglej Aachen in Leo Blech
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Aachen in Liège
Limburg (Nizozemska)
Limburg (Limburgish) je najjužnejša od 12 pokrajin Nizozemske.
Poglej Aachen in Limburg (Nizozemska)
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Aachen in Lotar I. Karolinški
Lotar Supplinburški
Lotar Supplinburški, Lotar III. ali II., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški kralj, saški vojvoda, * pred 9. junij 1075, Lutterloh, † 3. december 1137, Breitenwang, Tirolska.
Poglej Aachen in Lotar Supplinburški
Ludvik Žagar
Ludvik Žagar, slovenski kemik in pedagog, * 28. december 1910, Trst, † 15. avgust 1981, Merano, Italija.
Poglej Aachen in Ludvik Žagar
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Aachen in Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik Pobožni
Ludvik Pobožni (znan tudi kot Ludvik I., Ludvik Pravični in Ludvik Dobrodušni), je bil kralj Akvitanije (781-814) in kralj in cesar Frankov (814-840), * 778, Chasseneuil-du-Poitou pri Poitiersu, † 20. junij 840, Ingelheim.
Poglej Aachen in Ludvik Pobožni
Ludwig Mies van der Rohe
Ludwig Mies van der Rohe, nemško-ameriški arhitekt in pedagog, * 27. marec 1886, Aachen, Severno Porenje - Vestfalija, Nemčija, † 17. avgust 1969, Chicago, Illinois, ZDA.
Poglej Aachen in Ludwig Mies van der Rohe
Ludwig von Pastor
Ludwig Friedrich August von Pastor, od 1916 Freiherr Pastor von Camperfelden navadno Ludwig von Pastor (* 31. januar 1854 Aachen; † 29. september 1928 Innsbruck) je bil avstrijski katoliški zgodovinar in diplomat.
Poglej Aachen in Ludwig von Pastor
Maastricht
Maastricht (limburško narečje Mesjtreech, mastrihtsko narečje Mestreech, francosko Maastricht) je mesto in občina v jugovzhodni Nizozemski z nekaj več kot 120.000 prebivalci.
Poglej Aachen in Maastricht
Magnus Saški
Magnus Saški, saški vojvoda, * okrog 1045, † 23. avgust 1106, grad Ertheneburg nad Labo pri Schnakenbeku.
Poglej Aachen in Magnus Saški
Marko Boncelj
Marko Boncelj, slovenski inženir strojništva in tekstilni strokovnjak, * 29. maj 1913, Nürnberg, Nemčija, † 15. marec 1988, Zagreb.
Poglej Aachen in Marko Boncelj
Martyrium
Notranjost ''Santo Stefano Rotondo'' v Rimu, 5. stoletje Martyrium (latinščina) ali martyrion (grško), množina martyria, (mučenica), je cerkev ali svetišče, zgrajeno nad grobom krščanskega mučenca.
Poglej Aachen in Martyrium
Masikot
Masikot je svinčev mineral s kemijsko formulo PbO, ki nastaja s preperevanjem drugih svinčevih mineralov.
Poglej Aachen in Masikot
Metz
Metz je glavno mesto severovzhodne francoske regije Lorene, občina in prefektura departmaja Moselle.
Poglej Aachen in Metz
Moderni športni karate
Moderni športni karate je stilska smer karateja, utemeljena na športno-fizikalnih zakonitostih gibanja.
Poglej Aachen in Moderni športni karate
Mozanska umetnost
Westwerk opatijske cerkve sv. Gertrude, Nivelles Maastricht, bazilika Ljube gospe, vzhodni kor z romanskimi kapiteli Krstilnik v sv.Bartolomeju v Lüttichu, Reiner von Huy Mozanska umetnost (francosko art Mosan, nemško Maasländische Kunst) je regionalna umetnost in arhitekturni slog v porečju reke Meuse v Belgiji, na Nizozemskem in v Nemčiji, ključno področje je stara škofija Liège.
Poglej Aachen in Mozanska umetnost
Nadškofija Salzburg
Nadškofija Salzburg je nadškofija in metropolija Rimskokatoliške cerkve, ena izmed dveh v Avstriji (poleg Nadškofije Dunaj).
Poglej Aachen in Nadškofija Salzburg
Nagrada Karla Velikega
Srednjeveški pečat mesta Aachen, na katerem temelji oblika nagrade Nagrada Karla Velikega (polno ime Internationaler Karlspreis der Stadt Aachen, torej Mednarodna Karlova nagrada od mesta Aachen, od leta 1988 pa Mednarodna Karlova nagrada iz Aachna) je priznanje, ki nagrajuje prispevke k evropski integraciji.
Poglej Aachen in Nagrada Karla Velikega
Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nicejsko-carigrajska veroizpoved (tudi izpoved vere ali kratko vera, latinsko: credo) je krščanska molitev, ki obsega vse glavne prvine krščanskega verovanja.
Poglej Aachen in Nicejsko-carigrajska veroizpoved
Nijmegen
Nijmegen (v lokalnem dialektu Nimwèège, nemško: Nimwegen, latinsko: Noviomagus, francoščina: Nimègue, španščina in italijanščina: Nimega) je mesto in občina na Nizozemskem v provinci Gelderland, blizu meje z Nemčijo.
Poglej Aachen in Nijmegen
Norbert Burgmüller
August Joseph Norbert Burgmüller, nemški skladatelj, * 8. februar 1810, Düsseldorf, † 7. maj 1836, Aachen.
Poglej Aachen in Norbert Burgmüller
Obmejno mesto
Trst Obmejno mesto je mesto, ki leži v neposredni bližini meje med dvema državama, provincama ali regijama.
Poglej Aachen in Obmejno mesto
Opatija Maria Laach
Pregleden zemljevid območja Pogled na samostan iz zraka, 2011 Opatija Maria Laach (nemško Abtei Maria Laach, latinsko Abbatia Maria Lacensis ali Abbatia Maria ad Lacum) je benediktinska opatija na jugozahodni obali jezera Laach v bližini Andernacha v regiji Eifel dežele Porenje - Pfalška v Nemčiji.
Poglej Aachen in Opatija Maria Laach
Oton II.
Oton II., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 955, † 7. december 983, Rim.
Poglej Aachen in Oton II.
Oton III.
Oton III., vzhodnofrankovski kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * junij/julij 980, † 23. januar 1002, Civita Castellana.
Poglej Aachen in Oton III.
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Aachen in Oton IV. Nemški
Otto Schott
Friedrich Otto Schott, nemški kemik, * 17. december 1851, Witten, † 27. avgust 1935, Jena.
Poglej Aachen in Otto Schott
Otto von Bismarck
Knez Otto Eduard Leopold von Bismarck (imenovan tudi železni kancler), princ Bismarcka, grof Bismarck-Schönhausen, vojvoda Lauenburga (nemško Otto Fürst von Bismarck, Graf von Bismarck-Schönhausen, Herzog zu Lauenburg), pruski (nemški) diplomat, politik, kancler in pisatelj, * 1.
Poglej Aachen in Otto von Bismarck
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Aachen in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Aachen in Palatinat
Palatinska kapela, Aachen
Aachenska kapela (levo), videz je danes nekoliko spremenjen zaradi poznejših rekonstrukcij Palatinska kapela v Aachnu je zgodnjesrednjeveška kapela in del pfalce Karla Velikega v Nemčiji.
Poglej Aachen in Palatinska kapela, Aachen
Panevropska prometna mreža
Panevropski koridorji Panevropska prometna mreža predstavlja prednostni cilj investicij na področju skupne prevozne politike Evropske unije, kar naj bi prispevalo k učinkovitemu in celostnemu razvoju Evrope, predvsem z izgradnjo manjkajočih prevoznih povezav med članicami Evropske unije ter tranzitnimi državami.
Poglej Aachen in Panevropska prometna mreža
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Aachen in Papež Inocenc III.
Papež Klemen IX.
Papež Klemen IX. (Clemens IX; rojen kot Giulio Rospigliosi), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 28. januar 1600, Pistoia, † 9. december 1669, Rim. Papež je bil med letoma 1667 in 1669.
Poglej Aachen in Papež Klemen IX.
Papež Viktor II.
Papež Viktor II. ((Papa Victor Secundus) rojen kot Gebhard von Calw, Dollnstein und Hirschberg (Gebhard comte de Calw, Dollnstein et Hirschberg), je bil nemški škof, kardinal in papež, * okrog 1017, Nordgau ((Bavarska,Nemčija, Sveto rimsko cesarstvo), † 28. julij 1057 Arezzo (Toskana, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo; danes: Italija).
Poglej Aachen in Papež Viktor II.
Paul Deussen
Paul Deussen, nemški filozof, zgodovinar in indolog, * 7. januar 1845, Oberdreis, Nemška zveza, † 6. julij 1919, Kiel, Nemško cesarstvo.
Poglej Aachen in Paul Deussen
Peter Joseph William Debye
Peter »Pie« Joseph William Debye (rojen Petrus Josephus Wilhelmus Debije), nizozemsko-ameriški fizik in kemik, * 24. marec 1884, Maastricht, Nizozemska, † 2. november 1966, Ithaca, New York, ZDA.
Poglej Aachen in Peter Joseph William Debye
Piano nobile
Versajska palača, vrtna fasada s klasičnim piano nobile Izraz Piano nobile (italijansko 'plemenito nadstropje') je sinonim za Bel étage (francosko 'lepo nadstropje').
Poglej Aachen in Piano nobile
Pipin II. Akvitanski
Pipin II. ali Pipin Mlajši (francosko Pépin II d'Aquitaine) je bil frankovski kralj Akvitanije iz Karolinške dinastije, * 823, † po 864, Senlis.
Poglej Aachen in Pipin II. Akvitanski
Pipin Langobardski
Pipin, kralj Italije (781-810), * 777, † 8. julij 810, Milano.
Poglej Aachen in Pipin Langobardski
Pokol v Verdenu
Sachsenhain, spomenik na pokol v Verdenu pri Allerju, Nemčija Pokol v Verdenu (nemško Blutgericht von Verden) je bil pokol 4.500 ujetih Sasov oktobra 782.
Poglej Aachen in Pokol v Verdenu
Polstolp
Polstolp ali odprti stolpKaufmann, J.E. and Kaufmann, H.W. (2001).
Poglej Aachen in Polstolp
Porenje
Porenje (nemško Rheinland, francosko Rhénanie) je ime, ki se uporablja za nenatančno opredeljeno območje zahodne Nemčije vzdolž Rena, predvsem njegov srednji del.
Poglej Aachen in Porenje
Prümski sporazum
Prümski sporazum, sklenjen 19.
Poglej Aachen in Prümski sporazum
Prestol Karla Velikega
Prestol Karla Velikega (nemško Karlsthron ali Aachener Königsthron) je prestol, ki ga je postavil v 790-ih Karel Veliki in je del opreme dvorne kapele v Aachnu (danes v stolnici).
Poglej Aachen in Prestol Karla Velikega
Protipapež Pashal III.
Protipapež Pashal III., rojen kot Guido da Crema (slovensko: Gvido Kremski), protipapež katoliške Cerkve; * okrog 1100 (Crema, Lucca Toskana, Sveto rimsko cesarstvo); † 20. september 1168 Rim (Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo).
Poglej Aachen in Protipapež Pashal III.
Ravena
Ravena (Ravenna, romanjsko Ravèna) je mesto in je glavno mesto pokrajine Ravena v deželi Emilija - Romanja, v severni Italiji, ter pomembno industrijsko središče.
Poglej Aachen in Ravena
Rüdiger von Kirchmayr
Rüdiger von Kirchmayr, nemški častnik, vojaški pilot in letalski as, * 18. julij 1921, Klosterneuberg, Avstrija.
Poglej Aachen in Rüdiger von Kirchmayr
Rdeči egiptovski porfir
Rdeči egiptovski porfir (Lapis purpureus porphyrites) je vrsta kamna.
Poglej Aachen in Rdeči egiptovski porfir
Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Zasedanje Reichstaga v Regensburgu leta 1640 (po gravuri Matthäusa Meriana Cesarski zbor (latinsko Dieta Imperii ali Comitium Imperiale; nemško Reichstag) je bil posvetovalni organ Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Aachen in Reichstag (Sveto rimsko cesarstvo)
Roermond
Roermond (ali) je mesto, občina in škofija v provinci Limburg na Nizozemskem.
Poglej Aachen in Roermond
Rudolf Caracciola
Otto Wilhelm Rudolf Caracciola (splošno znan kot Rudolf Caracciola)Bolsinger and Becker (2002), str.
Poglej Aachen in Rudolf Caracciola
Rudolf I. Habsburški
Rudolf I. Habsburški je bil od leta 1273 do svoje smrti prvi nemški kralj iz dinastije Habsburžanov, * 1. maj 1218, grad Limburg (Baden), † 15. julij 1291, Speyer Rudolfova izvolitev je pomenila konec dolgega medvladja, ki se je začelo po smrti cesarja Friderika II. Hohenstaufena leta 1250.
Poglej Aachen in Rudolf I. Habsburški
Rudolf Jakhel (karateist)
Rudolf Jakhel, slovenski karateist in športni mentor, * 1942, Zagreb, Hrvaška (takrat NDH).
Poglej Aachen in Rudolf Jakhel (karateist)
Sainte-Chapelle
Sainte-Chapelle (v prevodu sveta kapela) je kraljeva kapela v gotskem slogu znotraj srednjeveške palače Palais de la Cité, rezidence francoskih kraljev do 14.
Poglej Aachen in Sainte-Chapelle
Samostan Quedlinburg
Samostan Quedlinburg (Stift Quedlinburg or Reichsstift Quedlinburg) je bila hiša posvetnih kanonistk (Frauenstift) v Quedlinburgu na ozemlju današnje Saški - Anhaltu v Nemčiji.
Poglej Aachen in Samostan Quedlinburg
Samostan Saint-Pierre de Brantôme
Samostan Saint-Pierre de Brantôme v departmaju Dordogne je nekdanji benediktinski samostan, ki ga je leta 769 ustanovil Karel Veliki v škofiji Périgueux.
Poglej Aachen in Samostan Saint-Pierre de Brantôme
Samostan Sankt Gallen
Samostan Sankt Gallen (nemško: Abtei St. Gallen) je razpuščen samostan (747–1805) v katoliškem verskem kompleksu v mestu St. Gallen v Švici.
Poglej Aachen in Samostan Sankt Gallen
Severno Porenje - Vestfalija
Severno Porenje - Vestfalija (Nordrhein-Westfalen) je parlamentarna republika in delno suverena država članica v Zvezni republiki Nemčiji.
Poglej Aachen in Severno Porenje - Vestfalija
Seznam kraterjev na asteroidu Matilda
Zemljevid asteroida z označenimi večjimi površinskimi oblikami Seznam udarnih kraterjev na asteroidu 253 Matilda.
Poglej Aachen in Seznam kraterjev na asteroidu Matilda
Seznam mest v Nemčiji
Seznam mest v Nemčiji.
Poglej Aachen in Seznam mest v Nemčiji
Seznam nekdanjih glavnih mest držav
Seznam nekdanjih glavnih mest držav.
Poglej Aachen in Seznam nekdanjih glavnih mest držav
Seznam propadlih držav
Seznam držav, ki ne obstajajo več (so propadle, razpadle...).
Poglej Aachen in Seznam propadlih držav
Seznam univerz v Nemčiji
Seznam univerz v Nemčiji.
Poglej Aachen in Seznam univerz v Nemčiji
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Aachen in Sigismund Luksemburški
Smitsonit
Smitsonit ali cinkov kalavec je cinkov karbonat ZnCO3, ki kot sekundarni mineral nastaja v oksidacijskih conah skladov cinkovih rud.
Poglej Aachen in Smitsonit
Spa
250px Spa je zdraviliško mesto in občina v vzhodni belgijski regiji Valoniji.
Poglej Aachen in Spa
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Aachen in Sveto rimsko cesarstvo
Svobodno cesarsko mesto
V Svetem rimskem cesarstvu se skupni izraz Svobodno cesarsko mesto (nemško: Freie und Reichsstädte ali Freie Reichsstadt, latinsko: urbs imperialis libera), uporablja od 15.
Poglej Aachen in Svobodno cesarsko mesto
Theodore von Kármán
Laboratoriju za readktivni pogon (JPL) leta 1940 Tehniške visoke šole v Aachnu Theodore von Kármán, madžarsko-nemško-ameriški letalski inženir, matematik in fizik, * 11. maj 1881, Budimpešta, Avstro-Ogrska (sedaj Madžarska), † 6. maj 1963, Aachen, Nemčija.
Poglej Aachen in Theodore von Kármán
Toledo
Toledo (latinsko Toletum, arabsko طليطلة, DIN Ṭulayṭela; lokalno? Tolede) je mesto v osrednji Španiji ob reki Tajo 70 km južno od Madrida.
Poglej Aachen in Toledo
Valonija
Valonija (francosko Région wallonne oz. Wallonie, valonsko Walonreye, nemško Wallonie(n), flamsko oz. nizozemsko Wallonië, luksemburško Wallounien) je regija v Belgiji.
Poglej Aachen in Valonija
Velika mošeja, Córdoba
Velika mošeja (špansko Mezquita–catedral de Córdoba ali Mezquita de Córdoba, tudi Stolnica Marijinega vnebovzetja) v Córdobi, Španija, je velika srednjeveška mošeja, ki so jo po rekonkvisti preuredili v stolnico.
Poglej Aachen in Velika mošeja, Córdoba
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Aachen in Venčeslav IV. Češki
Verdunska pogodba
Verdunska pogodba, podpisana avgusta 843, je bila prva od pogodb, ki so Karolinško cesarstvo razdelile na tri kraljestva med tri še žive sinove Ludvika Pobožnega, sina in naslednika Karla Velikega.
Poglej Aachen in Verdunska pogodba
Viljem II. Holandski
Viljem II. (februar 1227 - 28. januar 1256) je bil grof Holandije in Zeelanda od leta 1234 do svoje smrti.
Poglej Aachen in Viljem II. Holandski
Visé
Visé (nemško Weset, nizozemsko Wezet, valonsko Vizé), je frankofonsko mesto v belgijski regiji Valoniji (provinca Liège).
Poglej Aachen in Visé
Vita Karoli Magni
''Vita Karoli Magni'', ilustracija v rokopisu iz 13. stoletja Karel Veliki, podoba iz 15. stoletja v stolnici v Moulinu, Francija Vita Karoli Magni (slovensko Življenje Karla Velikega) je biografija Karla Velikega, kralja Frankov in cesarja Svetega rimskega cesarstva, ki jo je napisal Einhard.
Poglej Aachen in Vita Karoli Magni
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Aachen in Vojvodina Avstrija
Vseevropsko cestno omrežje
Oznaka evropske poti Mreža evropskih poti, Slovenija Mreža evropskih poti Vseevropsko cestno omrežje je cestno omrežje praviloma cest najvišjih kategorij v Evropi, Srednji in Mali Aziji.
Poglej Aachen in Vseevropsko cestno omrežje
Vzhodnofrankovska država
Razdelitev frankovskega cesarstva leta 843 Vzhodnofrankovska država ali Vzhodnofrankovsko kraljestvo (latinsko regnum francorum orientalium) je bila država, ki je nastala z delitvijo Frankovskega cesarstva leta 843 in je bila zgodnjesrednjeveška predhodnica Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Aachen in Vzhodnofrankovska država
Wilhelm Hünermann
Wilhelm Hünermann, nemški duhovnik in pisatelj, * 28. julij 1900, Kempen, Nemčija, † 28. november 1975.
Poglej Aachen in Wilhelm Hünermann
Wilhelm von Humboldt
Wilhelm von Humboldt, nemški jezikoslovec, * 22. junij 1767, Potsdam, † 8. april 1835, Tegel.
Poglej Aachen in Wilhelm von Humboldt
Zlata Marija iz Essna
Zlata Marija iz Essna je skulptura svete Marije in otroka Jezusa.
Poglej Aachen in Zlata Marija iz Essna
1. pehotna divizija (mehanizirana)
1. pehotna divizija (mehanizirana) (izvirno angleško 1st Infantry Division (Mechanized)) je divizija Kopenske vojske ZDA z najdaljšim stažem služenja.
Poglej Aachen in 1. pehotna divizija (mehanizirana)
1215
1215 (MCCXV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aachen in 1215
1248
1248 (MCCXLVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aachen in 1248
1257
1257 (MCCLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Aachen in 1257
1273
1273 (MCCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Aachen in 1273
1292
1292 (MCCXCII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aachen in 1292
1298
1298 (MCCXCVIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aachen in 1298
1309
1309 (MCCCIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Aachen in 1309
1314
1314 (MCCCXIV) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.
Poglej Aachen in 1314
1349
1349 (MCCCXLIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na četrtek.
Poglej Aachen in 1349
18. oktober
18.
Poglej Aachen in 18. oktober
20. oktober
20.
Poglej Aachen in 20. oktober
23. februar
23.
Poglej Aachen in 23. februar
3. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht)
3.
Poglej Aachen in 3. tankovskogrenadirska divizija (Wehrmacht)
8. marec
8.
Poglej Aachen in 8. marec
Prav tako znan kot Aix-la-Chapelle, Cahe.