Kazalo
44 odnosi: Andeški, Apulija, Štajerska (vojvodina), Bamberg, Braunschweig, Delta Nila, Donava, Fajda, Fevd, Filip Švabski, Frankfurt ob Majni, Friderik I. Barbarossa, Friderik II. Hohenstaufen, Heidelberg, Henrik Lev, Henrik VI. Hohenstaufen, Kairo, Kraljevina Sicilija, Landshut, Mainz, Nürnberg, Otokarji, Oton I., bavarski vojvoda, Oton IV. Nemški, Palatin (naziv), Palatinat, Papež Gregor IX., Papež Honorij III., Papež Inocenc III., Peta križarska vojna, Prva svetovna vojna, Regensburg, Rim, Rodbina Welf, Salzburg, St. Gallen, Staufovci, Sveta dežela, Vojvodina Bavarska, Wittelsbachi, 1173, 1231, 15. september, 23. december.
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Andeški
Apulija
Apúlija (italijansko Puglia, tudi Puglie) je ena od dvajsetih dežel, ki sestavljajo Italijo.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Apulija
Štajerska (vojvodina)
Vojvodski klobuk, pokrivalo štajerskih vojvod Štájerska, vojvodina Svetorimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Habsburške monarhije, ki je obstajala do leta 1918.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Štajerska (vojvodina)
Bamberg
Bamberg (srednjeveško Babenberg, bamberško Bambärch) je univerzitetno mesto (z Univerzo v Bambergu) in nekaj nad 70.000 prebivalci v Nemčiji, natančneje na zgornjem Frankovskem oz.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Bamberg
Braunschweig
Burg Dankwarderode. Stolnica v Braunschweigu s kipom leva. Braunschweig (nizka nemščina: Brunswiek; zastar. slov. tudi Brunsvik) je mesto z okoli 250.000 prebivalci v Spodnji Saški v Nemčiji, severno od hribovja Harz na najbolj oddaljeni plovni poti reke Oker, ki se povezuje s Severnim morjem preko rek Aller in Weser.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Braunschweig
Delta Nila
Delta Nila (arabsko: دلتا النيل Delta n-Nīl ali preprosto الدلتا ed-Delta) je rečna delta v severnem Egiptu (Spodnji Egipt), kjer se reka Nil razveja in odteče v Sredozemsko morje.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Delta Nila
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Donava
Fajda
Fajda (iz nem. die Fehde, spopad, sovraštvo) ali privatna vojna je bil srednjeveški pravni institut.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Fajda
Fevd
Frideriku I. Fevd je oblika svobodnega zájma, po katerem je fevdalizem dobil svoje ime.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Fevd
Filip Švabski
Filip Švabski, rimsko-nemški kralj in vojvoda Švabske (1198-1208) iz družine Hohenstaufen, rival cesarja Otona IV., izvoljeni škof škofije Würzburg in zato vojvoda Frankonije (1190-1191), mejni grof Toskane (1196-1208), * avgust 1177, † 21. junij 1208, Bamberg (umorjen).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Filip Švabski
Frankfurt ob Majni
Frankfurt ob Majni (nemško Frankfurt am Main; lokalno hessensko Frangford am Maa) je največje mesto v nemški zvezni deželi Hessen in peto največje mesto v Nemčiji.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Frankfurt ob Majni
Friderik I. Barbarossa
Friderik I. Barbarossa, cesar Svetega rimskega cesarstva in nemški kralj, * okoli 1122, † 10. junij 1190, Mala Azija.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Friderik I. Barbarossa
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Friderik II. Hohenstaufen
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Heidelberg
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Henrik Lev
Henrik VI. Hohenstaufen
Henrik VI.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Henrik VI. Hohenstaufen
Kairo
Kairo (arabsko, latinizirano al-Qāhirah) je glavno mesto Egipta.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Kairo
Kraljevina Sicilija
Kraljevina Sicilija je bila država, ki je zavzemala ves južni Apeninski polotok od današnjih ozemelj Pescare in Gaete proti jugu vključno s Sicilijo ter v času svojega najširšega obsega tudi Malto in Afriško obalo med Tripolijem in današnjo Annabo v Alžiriji.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Kraljevina Sicilija
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Landshut
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Mainz
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Nürnberg
Otokarji
Grb Otokarjev, bel panter na zelenem ozadju Otokarji, tudi Traungauci, bavarska plemiška rodbina, mejni grofje v Karantanski krajini in vojvode na Štajerskem v obdobju od 1050 do 1192.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Otokarji
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Oton I., bavarski vojvoda
Oton IV. Nemški
Oton IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, poitouski grof, akvitanski vojvoda, * 1175 ali kasneje, † 19. maj 1218, Harzburg.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Oton IV. Nemški
Palatin (naziv)
Palatin je naslov za dvorjana; najodličnejši med njimi je bil comes palatinus, namestnik vladarja, dvorni sodnik ali predsednik sodišča, najvišji uradnik, varuh kraljevih interesov.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Palatin (naziv)
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Palatinat
Papež Gregor IX.
Papež Gregor IX., rojen kot Ugolino di Conti, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * okrog 1145 Anagni, (Kampanija, Papeška država, Sveto rimsko cesarstvo) † 22. avgust 1241 Rim (Papeška država).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Papež Gregor IX.
Papež Honorij III.
Papež Honorij III., rojen kot Cencio Savelli, je bil rimski škof (papež) Rimskokatoliške cerkve, * 1148 Rim, † 18. marec 1227 Rim (Papeška država, Italija).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Papež Honorij III.
Papež Inocenc III.
Inocenc III. (Innocentius III); rojen kot Lotario dei Conti di Segni), papež Rimskokatoliške cerkve; * okrog 1160 Gavignano (Lacij, Papeška država), † 16. junij 1216, Perugia (Umbrija, Papeška država).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Papež Inocenc III.
Peta križarska vojna
Peta križarska vojna (1213–1221) je bil poskus krščanske Zahodne Evrope, da bi ponovno zavzela Jeruzalem in ostanek Svete dežele, tako da bi najprej porazila močni Ajubidski sultanat v Egiptu.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Peta križarska vojna
Prva svetovna vojna
Prva svetovna vojna, znana tudi kot vélika vojna, je bila prva globalna vojna, ki se je začela 28. julija 1914 in je trajala do 11. novembra 1918. Vanjo so bili vpleteni vsi večji imperiji tistega časa ter njihovi zavezniki, zaradi česar je sprva majhen evropski konflikt na Balkanu prerasel v vojno svetovnih razsežnosti.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Prva svetovna vojna
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Regensburg
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Rim
Rodbina Welf
Welfi so evropska vladarska rodbina, katere člani so bili mnogi nemški in britanski monarhi od 11.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Rodbina Welf
Salzburg
Pogled na mesto iz trdnjave Panorama Altstadta s trdnjavo in Kapuzinerberg Trdnjava Hohensalzburg Pogled na mesto iz Gersberga Salzburg (avstrobavarsko Soizbuag, zastarelo slovensko tudi Solnograd) je prestolnica istoimenske avstrijske zvezne dežele in obenem kot največje mesto v njej tudi edino s posebnim statutom.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Salzburg
St. Gallen
St.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in St. Gallen
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Staufovci
Sveta dežela
Sveta dežela je naziv za deželo, kjer je živel in deloval Jezus Kristus.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Sveta dežela
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Vojvodina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in Wittelsbachi
1173
1173 (MCLXXIII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na ponedeljek.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in 1173
1231
1231 (MCCXXXI) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na sredo.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in 1231
15. september
15.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in 15. september
23. december
23.
Poglej Ludvik I., bavarski vojvoda in 23. december
Prav tako znan kot Ludvik Kelheimer.