Kazalo
43 odnosi: Albreht III. Habsburški, Štefan III. Bavarski, Berry, Brescia, Ceh, Elizabeta Bavarska, francoska kraljica, Firence, Grofija Hainaut, Grofija Marche, Husiti, Ingolstadt, Ivan Neustrašni, Konstanški koncil, Landshut, Liège, Litva, Louvrska palača, Ludvik IV. Wittelsbaški, Mainz, München, Milano, Nadškofija München in Freising, Nürnberg, Ogrska, Padova, Palatinat, Papež Bonifacij IX., Pariz, Protipapež Janez XXIII., Protipapež Klemen VII., Regensburg, Rim, Sigismund Luksemburški, Svečnica, Tevtonski viteški red, Valenciennes, Venčeslav IV. Češki, Vojvodina Bavarska, Wittelsbachi, Zahodni razkol, 1. maj, 1368, 1447.
Albreht III. Habsburški
Albreht III.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Albreht III. Habsburški
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Štefan III. Bavarski
Berry
Zastava province Berry Berry je pokrajina in nekdanja provinca v osrednji Franciji s sedežem v Bourgesu, ki se je v času revolucije 4. marca 1790 razdelila na novoustanovljene departmaje.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Berry
Brescia
Brescia je mesto v regiji Lombardiji in je hkrati glavno mesto istoimenske pokrajine.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Brescia
Ceh
Ceh je bilo obrtno stanovsko in socialno združenje, ki je bilo značilno za obdobje srednjega veka.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Ceh
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica-soproga, * circa 1370, † 30. september 1435, Pariz.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Firence
Firence (italijansko Firenze; zastarelo slovensko Florenca; staroitalijansko Fiorenza) so glavno mesto italijanske dežele Toskana.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Firence
Grofija Hainaut
Grofija Hainaut (francosko Comté de Hainaut, nizozemsko Graafschap Henegouwen, nemško Grafschaft Hennegau, latinsko comitatus hanoniensis) je bila zgodovinsko gospostvo v srednjeveškem Svetem rimskem cesarstvu s prestolnico v Monsu (nizozemsko Bergen).
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Grofija Hainaut
Grofija Marche
Grofija Marche (francosko Comté de la Marche) je nekdanja srednjeveška grofija v Franciji, danes pretežno ozemlje departmaja Creuse; manjši del je v departmaju Haute-Vienne (okrožje Bellac), nekaj občin pa leži še v departmajih Vienne in Charente.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Grofija Marche
Husiti
Bitka med husiti (levo) in katoliškimi križarji: Jenski kodeks, 15. stoletje Dežele Češke krone med husitskimi vojnami; gibanje se je začelo v Pragi, se hitro razširilo proti jugu in nato po celi Kraljevini Češki in Deželah Češke krone Husiti (češko Husité ali Kališníci, keliharji, kalistinci) so bili češko predprotestantsko krščansko gibanje, ki je sledilo naukom reformatorja Jana Husa, najbolj znanega predstavnik češke reformacije.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Husiti
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Ingolstadt
Ivan Neustrašni
Ivan Burgundski Neustrašni, vojvoda Burgundije, * 28. maj 1371, Dijon, † 10. september 1419, Montereau, Francija.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Ivan Neustrašni
Konstanški koncil
Konstanški koncil ali Koncil v Konstanci oziroma Konstanški vesoljni cerkveni zbor je potekal od 5. novembra 1414 - 22. aprila 1418 v nemškem mestu Konstanci ob Bodenskem jezeru kot šestnajsti ekumenski koncil.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Konstanški koncil
Landshut
Landshut (bavarsko Landsad) je mesto na Bavarskem na jugovzhodu Nemčije v vzhodni in južni Bavarski ob reki Isar.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Landshut
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Liège
Litva
Litva (litovsko Lietuva), uradno Republika Litva (litovsko Lietuvos Respublika), je država v severni Evropi in najjužnejša od treh baltskih držav.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Litva
Louvrska palača
Louvrska palača (nekdanja kraljeva palača) stoji na desnem bregu Sene v Parizu, med vrtovi Tuilerijske palače in cerkvijo Saint-Germain l'Auxerrois.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Louvrska palača
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Ludvik IV. Wittelsbaški
Mainz
Mainz, glavno mesto nemške zvezne dežele Porenje - Pfalška in ima dobrih 200.000 prebivalcev.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Mainz
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in München
Milano
Milano (lokalno narečno-lombardsko, v več neitalijanskih jezikih in zastarelo slovensko: Milan), je drugo največje mesto v Italiji in glavno mesto italijanske dežele Lombardije.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Milano
Nadškofija München in Freising
Nadškofija München in Freising je nadškofija s sedežem v Münchnu na Bavarskem v Nemčiji.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Nadškofija München in Freising
Nürnberg
Nürnberg (narečno vzhodnofrankonsko Nämberch, zastarelo slovensko Norimberk) je mesto ob reki Pegnitz in kanalu Ren–Majna–Donava v nemški deželi Bavarski v upravnem območju Srednja Frankovska, približno 170 km severno od Münchna.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Nürnberg
Ogrska
Kraljevina Ogrska (ali Ungarie) je bila monarhija v Srednji Evropi, ki je obstajala od srednjega veka do sredine 20.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Ogrska
Padova
Padova (italijansko Padova, beneško Pàdova) je mesto in občina na severovzhodu Italije v deželi Benečiji.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Padova
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Palatinat
Papež Bonifacij IX.
Bonifacij IX., rojen kot Pietro Tomacelli je bil katoliški papež; * 1350 Neapelj (Neapeljsko kraljestvo, danes: Italija); † 1. oktober 1404, Rim (Italija, Papeška država – danes Vatikan).
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Papež Bonifacij IX.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Pariz
Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Janez XXIII. (rojen kot Baldassarre Cossa), vojak, kardinal, apostolski nuncij in protipapež, * okoli 1370, † 22. december 1419, Firence.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Protipapež Janez XXIII.
Protipapež Klemen VII.
Klemen VII., rojen kot Robert Ženevski, protipapež katoliške Cerkve; * 1342 grad Annecy, Savojska kneževina, Sveto rimsko cesarstvo, † 16. september 1394 Avignon (Papeška država).
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Protipapež Klemen VII.
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Regensburg
Rim
Rim je glavno mesto Italije, glavno mesto dežele Lacij (Lazio) in istočasno upravne skupnosti metropolitanskega mesta Rim.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Rim
Sigismund Luksemburški
Sigismund Luksemburški, ogrski, hrvaški, rimsko-nemški, češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. februar 1368, Nürnberg, † 9. december 1437, Znojmo, južna Moravska.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Sigismund Luksemburški
Svečnica
Giotto: Jezusovo darovanje v templju Svečnica, tudi Gospodovo darovanje je krščanski praznik.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Svečnica
Tevtonski viteški red
Red tevtonskih vitezov bolnišnice svete Marije Jeruzalemske (ali Deutscher Orden), znan še kot nemški viteški red, križniki, tevtonski vitezi je bil nekdaj katoliški viteški red, ki je bil ustanovljen v Sveti deželi med tretjo križarsko vojno, danes pa je zgolj katoliški verski red.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Tevtonski viteški red
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Valenciennes
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Venčeslav IV. Češki
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Vojvodina Bavarska
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Wittelsbachi
Zahodni razkol
Zahodni razkol je obdobje v zgodovini katoliške Cerkve, v katerem sta se za papeški naslov potegovala dva ali celo trije papeži, ki so imeli v več deželah tudi svoje pripadnike in je trajal od 1378 do 1417.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in Zahodni razkol
1. maj
1.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in 1. maj
1368
1368 (MCCCLXVIII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in 1368
1447
1447 (MCDXLVII) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na nedeljo.
Poglej Ludvik VII. Bavarski in 1447