Kazalo
35 odnosi: Belgi, Belgija, Burgundija, Filip Dobri, Franc I. Habsburško-Lotarinški, Francija, Francoščina, Francoska prva republika, Friderik III. Habsburški, Habsburžani, Henrik I. Nemški, Henrik IV. Nemški, Karel Drzni, Karel Veliki, Katolištvo, Latinščina, Liège, Lotar I. Karolinški, Lotaringija, Ludvik Otrok, Ludvik XIV. Francoski, Maksimilijan I. Habsburški, Mons, Nemčija, Nemščina, Nervijci, Nevstrija, Nizozemščina, Nizozemska, Nord, Rimsko cesarstvo, Salijski Franki, Srednji vek, Sveto rimsko cesarstvo, Valenciennes.
Belgi
Belgi je skupno ime za plemena, ki so poseljevala severno Galijo med Renom in Seno.
Poglej Grofija Hainaut in Belgi
Belgija
Bélgija, uradno Kraljevína Bélgija (flamsko/nizozemsko Koninkrijk België; francosko Royaume de Belgique; nemško Königreich Belgien), je država v severozahodni Evropi.
Poglej Grofija Hainaut in Belgija
Burgundija
Grb Burgundskega vojvodstva - kasnejše province Burgundije Burgundija znotraj Francije v 12. stoletju, zemljevid William R. Shepherda. Burgundija (francosko Bourgogne, nemško Burgund) je zgodovinsko francosko ozemlje, naseljeno zapovrstjo z Galci, Rimljani, različnimi germanskimi ljudstvi, od katerih so bili najpomembnejši Franki in Burgundi; slednji so dali ozemlju tudi ime.
Poglej Grofija Hainaut in Burgundija
Filip Dobri
Filip Dobri (znan tudi kot Filip III. Burgundski), vojvoda Burgundije, * 31. julij 1396, Dijon, Burgundija, † 15. junij 1467, Brugge, Flandrija.
Poglej Grofija Hainaut in Filip Dobri
Franc I. Habsburško-Lotarinški
Franc I. Avstrijski (polno ime Franz Joseph Karl von Habsburg-Lothringen), zadnji cesar Svetega rimskega cesarstva nemške narodnosti (kot Franc II.) in prvi avstrijski cesar (kot Franc I.), znani tudi kot dvojni cesar, * 12. februar 1768, Firence; † 2. marec 1835, Dunaj.
Poglej Grofija Hainaut in Franc I. Habsburško-Lotarinški
Francija
Francóska repúblika ali Fráncija (ali France) je obmorska država v Zahodni Evropi, ki na zahodu in severu meji na Atlantski ocean, na severovzhodu na Belgijo in Luksemburg, na vzhodu na Nemčijo, Švico, Italijo in Monako, ter na jugu na Sredozemsko morje, Španijo in Andoro.
Poglej Grofija Hainaut in Francija
Francoščina
Francóščina (francosko la langue française ali français) je jezik, ki je del romanske veje indoevropske jezikovne družine.
Poglej Grofija Hainaut in Francoščina
Francoska prva republika
Francoska prva republika je bila razglašena 21. septembra 1792 kot rezultat francoske revolucije in ukinitve monarhije.
Poglej Grofija Hainaut in Francoska prva republika
Friderik III. Habsburški
Friderik III.
Poglej Grofija Hainaut in Friderik III. Habsburški
Habsburžani
Habsburžani so bili ena najstarejših in največjih vladarskih dinastij v Evropi.
Poglej Grofija Hainaut in Habsburžani
Henrik I. Nemški
Henrik I., imenovan Ptičar, saški vojvoda, vzhodnofrankovski kralj, * 876, Memleben, † 2. julij 936, Memleben.
Poglej Grofija Hainaut in Henrik I. Nemški
Henrik IV. Nemški
Henrik IV., cesar Svetega rimskega cesarstva, nemški, italijanski, burgundski kralj, * 11. november 1050, Goslar, † 7. avgust 1106, Liège. Henrik IV. je znan po bojevanju s papeži in visokim plemstvom za ohranitev kraljeve in cesarske avtoritete in s tem povezanim romanjem v Cannoso.
Poglej Grofija Hainaut in Henrik IV. Nemški
Karel Drzni
Karel Burgundski Drzni, vojvoda Burgundije, * 10. november 1433, Dijon, † 5. januar 1477, pri Nancyju.
Poglej Grofija Hainaut in Karel Drzni
Karel Veliki
Karel Veliki ali Karel I. (francosko Charles Ier (le Grand) ali Charlemagne, iz latinskega Carolus Magnus), je bil kralj Frankov (768-814) in cesar (800-814), * 2. april 742/747/748Karl Ferdinand Werner.
Poglej Grofija Hainaut in Karel Veliki
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Grofija Hainaut in Katolištvo
Latinščina
Latinščina (latinsko lingua Latina) je antični indoevropski jezik in eden od dveh klasičnih jezikov Evrope.
Poglej Grofija Hainaut in Latinščina
Liège
Liège (valonsko Lidje), do 1949 Liége, je frankofonsko mesto v južni belgijski regiji Valoniji, administrativno središče province Liège.
Poglej Grofija Hainaut in Liège
Lotar I. Karolinški
Lotar I. (nizozemsko Lotharius, nemško Lothar, francosko Lothaire, italijansko Lotario) je bil kralj Bavarske (815-817), Italije (818–855), Srednje Frankovske (840–855) in cesar Svetega rimskega cesarstva (817-855, do leta 840 kot sovladar svojega očeta Ludvika Pobožnega), * 795, † 29.
Poglej Grofija Hainaut in Lotar I. Karolinški
Lotaringija
Lotaringija po Verdunskem sporazumu leta 843 in sporazumu iz Marsena 870, ko je bila razdeljena na francoski in nemški del Lotaringija je bila frankovsko kraljestvo v zahodni Evropi, ki je obstajalo v devetem stoletju.
Poglej Grofija Hainaut in Lotaringija
Ludvik Otrok
Ludvik Otrok, včasih tudi Ludvik III. ali Ludvik IV., je bil od leta 899 do svoje smrti kralj Vzhodnofrankovske države, * 893, † 20./24.
Poglej Grofija Hainaut in Ludvik Otrok
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Grofija Hainaut in Ludvik XIV. Francoski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Grofija Hainaut in Maksimilijan I. Habsburški
Mons
Mons je (flamsko in) je valonsko mesto in občina v belgijski provinci Hainaut, katere je tudi glavno mesto.
Poglej Grofija Hainaut in Mons
Nemčija
Zvezna republika Nemčija je ena od vodilnih svetovnih industrijskih držav, umeščena na sredo Evrope.
Poglej Grofija Hainaut in Nemčija
Nemščina
Némščina (nemško Deutsch) spada v zahodno vejo germanskih jezikov.
Poglej Grofija Hainaut in Nemščina
Nervijci
Galija v 1. stoletju pr. n. št. Nervijci, antično germansko pleme in eno najmočnejših belgijskih plemen.
Poglej Grofija Hainaut in Nervijci
Nevstrija
Nevstrija ali Nevstrazija (kar pomeni "nova ozemlja" v nasprotju z Avstrazija) je bila zahodni del kraljestva Frankov, ki je bila ustanovljena leta 511 po razdelitvi Merovinškega kraljestva Klodvika I. na njegove štiri sinove, po njegovi smrti.
Poglej Grofija Hainaut in Nevstrija
Nizozemščina
Nizozémščina (nizozemsko Nederlands) je zahodnogermanski jezik, ki ga govori okoli 20 milijonov govorcev po vsem svetu, predvsem pa na Nizozemskem in v Belgiji.
Poglej Grofija Hainaut in Nizozemščina
Nizozemska
Kraljevina Nizozemska (ali Nizozemska; nizozemsko Nederland) je evropska ustavna monarhija z ozemlji tudi izven Evrope.
Poglej Grofija Hainaut in Nizozemska
Nord
Nord (oznaka 59) je francoski departma.
Poglej Grofija Hainaut in Nord
Rimsko cesarstvo
Rimsko cesarstvo (latinsko, grško, Basileía tōn Rhōmaíōn) je bilo obdobje starega Rima, ki je sledilo Rimski republiki.
Poglej Grofija Hainaut in Rimsko cesarstvo
Salijski Franki
Some, kamor so prišli okoli leta 460 Naselitveni prostor Frankov v Toksandriji, kamor so se preselili potem, ko jim je cesar Julij Odpadnik priznal položaj ''dediticii'' Salijski Franki ali Salijci (latinsko, grško Salioi) so bili zahodna podskupina zgodnjih Frankov, ki so se v zgodovinskih zapisih prvič pojavili v 3.
Poglej Grofija Hainaut in Salijski Franki
Srednji vek
Romanska cerkev sv. Mihaela iz 11. stoletja v Hildesheimu, današnja Nemčija Siriji za Malteški viteški red Srednji vek je v evropski zgodovini obdobje od konca antike v 5.
Poglej Grofija Hainaut in Srednji vek
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Grofija Hainaut in Sveto rimsko cesarstvo
Valenciennes
Bazilika Notre-Dame du Saint-Cordon Muzej lepih umetnosti Valenciennes (nizozemsko Valencijn) je mesto in občina v severni francoski regiji Nord-Pas-de-Calais, podprefektura departmaja Nord.
Poglej Grofija Hainaut in Valenciennes