Kazalo
69 odnosi: Amboiški edikt, Anne de Montmorency, Šentjernejska noč, Španski imperij, Basel, Bitka pri Dreuxu, Bitka pri Ivryju, Blois, Bourboni, Cahors, Carcassonne, Cerkveni odpustki, Elizabeta I. Angleška, Evharistija, Fernando Álvarez de Toledo, Filip II. Španski, Flandrija, François, vojvoda Guiški, Franc I. Francoski, Franc II. Francoski, Francosko kraljestvo, Gaspard II. de Coligny, Guillaume Budé, Henrik II. Francoski, Henrik III. Francoski, Henrik IV. Francoski, Herezija, Hugenoti, Ikonoklazem, Jakob I. Angleški, Kalvinizem, Karel IX. Francoski, Katarina Medičejska, Katoliška liga, Katolištvo, Klasicizem, Kraljevina Anglija, Kraljevina Navarra, La Rochelle, Lex Salica, Longjumeau, Ludvik XIV. Francoski, Martin Luter, Mir iz Saint-Germain-en-Laya, Nantski edikt, Normandija, Nova zaveza, Noyon, Orléans, Palatinat, ... Razširi indeks (19 več) »
- 16. stoletje v Franciji
- Protireformacija
Amboiški edikt
Amboiški edikt ali Amboiški mir (francosko Ėdit d'Amboise, Paix d'Amboise) je bil edikt, ki ga je 19. marca 1563 v dvorcu Amboise podpisala Katarina Medičejska kot regentka svojega sina Karla IX. Edikt je končal prvo fazo francoskih verskih vojn in s tem, da je hugenotom zagotovil verske privilegije in svoboščine, začel obdobje uradnega miru v Franciji.
Poglej Francoske verske vojne in Amboiški edikt
Anne de Montmorency
Anne de Montmorency, duc de Montmorency, francoski maršal, * 15. marec 1493, † 12. november 1567.
Poglej Francoske verske vojne in Anne de Montmorency
Šentjernejska noč
Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.
Poglej Francoske verske vojne in Šentjernejska noč
Španski imperij
Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.
Poglej Francoske verske vojne in Španski imperij
Basel
Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela.
Poglej Francoske verske vojne in Basel
Bitka pri Dreuxu
Bitka pri Dreuxu je potekala 19. decembra 1562 med katoliško in protestantsko (hugenotsko) armado.
Poglej Francoske verske vojne in Bitka pri Dreuxu
Bitka pri Ivryju
Bitka pri Ivyrju se je zgodila 14.
Poglej Francoske verske vojne in Bitka pri Ivryju
Blois
Panorama Bloisa z reko Loaro, kamnitim mostom in katedralo sv. Ludvika Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher.
Poglej Francoske verske vojne in Blois
Bourboni
Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.
Poglej Francoske verske vojne in Bourboni
Cahors
Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.
Poglej Francoske verske vojne in Cahors
Carcassonne
Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.
Poglej Francoske verske vojne in Carcassonne
Cerkveni odpustki
Cerkveni odpustek iz leta 1925 Odpustek v katolištvu pomeni delno ali popolno odpuščanje časne kazni v vicah za že odpuščene grehe.
Poglej Francoske verske vojne in Cerkveni odpustki
Elizabeta I. Angleška
Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.
Poglej Francoske verske vojne in Elizabeta I. Angleška
Evharistija
Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.
Poglej Francoske verske vojne in Evharistija
Fernando Álvarez de Toledo
Fernando Álvarez de Toledo, 3.
Poglej Francoske verske vojne in Fernando Álvarez de Toledo
Filip II. Španski
Filip II.
Poglej Francoske verske vojne in Filip II. Španski
Flandrija
Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.
Poglej Francoske verske vojne in Flandrija
François, vojvoda Guiški
François, vojvoda Guiški in Aumalski in prvi princ Joinvilla (francosko François de Guise) je bil francoski general in državnik, pomemben voditelj med francosko-italijansko vojno 1551–1559 in francoskimi verskimi vojnami, umorjen med obleganjem Orleansa leta 1563, * 17. februar 1519, Bar-le-Duc (Meuse), † 24.
Poglej Francoske verske vojne in François, vojvoda Guiški
Franc I. Francoski
Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.
Poglej Francoske verske vojne in Franc I. Francoski
Franc II. Francoski
Franc II.
Poglej Francoske verske vojne in Franc II. Francoski
Francosko kraljestvo
Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.
Poglej Francoske verske vojne in Francosko kraljestvo
Gaspard II. de Coligny
Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.
Poglej Francoske verske vojne in Gaspard II. de Coligny
Guillaume Budé
Guillaume Budé (Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.
Poglej Francoske verske vojne in Guillaume Budé
Henrik II. Francoski
Henrik II.
Poglej Francoske verske vojne in Henrik II. Francoski
Henrik III. Francoski
Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.
Poglej Francoske verske vojne in Henrik III. Francoski
Henrik IV. Francoski
Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.
Poglej Francoske verske vojne in Henrik IV. Francoski
Herezija
Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.
Poglej Francoske verske vojne in Herezija
Hugenoti
Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.
Poglej Francoske verske vojne in Hugenoti
Ikonoklazem
Ikonoklazem (grško.
Poglej Francoske verske vojne in Ikonoklazem
Jakob I. Angleški
Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.
Poglej Francoske verske vojne in Jakob I. Angleški
Kalvinizem
Reformacija je zajela tudi Švico.
Poglej Francoske verske vojne in Kalvinizem
Karel IX. Francoski
Karel IX.
Poglej Francoske verske vojne in Karel IX. Francoski
Katarina Medičejska
Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.
Poglej Francoske verske vojne in Katarina Medičejska
Katoliška liga
Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).
Poglej Francoske verske vojne in Katoliška liga
Katolištvo
Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.
Poglej Francoske verske vojne in Katolištvo
Klasicizem
Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.
Poglej Francoske verske vojne in Klasicizem
Kraljevina Anglija
Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.
Poglej Francoske verske vojne in Kraljevina Anglija
Kraljevina Navarra
Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.
Poglej Francoske verske vojne in Kraljevina Navarra
La Rochelle
La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.
Poglej Francoske verske vojne in La Rochelle
Lex Salica
Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..
Poglej Francoske verske vojne in Lex Salica
Longjumeau
Longjumeau je južno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Essonne regije Île-de-France.
Poglej Francoske verske vojne in Longjumeau
Ludvik XIV. Francoski
Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.
Poglej Francoske verske vojne in Ludvik XIV. Francoski
Martin Luter
Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.
Poglej Francoske verske vojne in Martin Luter
Mir iz Saint-Germain-en-Laya
Mir iz Saint-Germain-en-Laya je mirovni sporazum med hugenoti in katoličani, sklenjen 8.
Poglej Francoske verske vojne in Mir iz Saint-Germain-en-Laya
Nantski edikt
Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.
Poglej Francoske verske vojne in Nantski edikt
Normandija
Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.
Poglej Francoske verske vojne in Normandija
Nova zaveza
Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.
Poglej Francoske verske vojne in Nova zaveza
Noyon
Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.
Poglej Francoske verske vojne in Noyon
Orléans
Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.
Poglej Francoske verske vojne in Orléans
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Francoske verske vojne in Palatinat
Papeška država
Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.
Poglej Francoske verske vojne in Papeška država
Papež Leon X.
Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.
Poglej Francoske verske vojne in Papež Leon X.
Papež Sikst V.
Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.
Poglej Francoske verske vojne in Papež Sikst V.
Pariz
Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.
Poglej Francoske verske vojne in Pariz
Pikardija
Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.
Poglej Francoske verske vojne in Pikardija
Pismo Rimljanom
Pismo Rimljanom je prvo in najdaljše pismo v Novi zavezi, hkrati pa verjetno tudi najpomembnejše.
Poglej Francoske verske vojne in Pismo Rimljanom
Pokol v Vassyju
''Pokol v Vassyju'', barvni bakrorez Fransa Hogenberga, konec 16. stoletja Pokol v Vassyju (francosko massacre de Wassy) je bil poboj hugenotov in drugih meščanov v oboroženi akciji, ki jo je 1.
Poglej Francoske verske vojne in Pokol v Vassyju
Portugalski imperij
Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.
Poglej Francoske verske vojne in Portugalski imperij
Protestantizem
Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.
Poglej Francoske verske vojne in Protestantizem
Republika Nizozemska
Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.
Poglej Francoske verske vojne in Republika Nizozemska
Rouen
Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.
Poglej Francoske verske vojne in Rouen
Sens
''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.
Poglej Francoske verske vojne in Sens
Stara zaveza
Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.
Poglej Francoske verske vojne in Stara zaveza
Sveto pismo
Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.
Poglej Francoske verske vojne in Sveto pismo
Theodore Beza
Theodore Beza (fr. Théodore de Beze), francoski teolog, prevajalec in učenjak, * 24. junij 1519, Vézelay, Francija, † 13. oktober 1605, Ženeva.
Poglej Francoske verske vojne in Theodore Beza
Tours
Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.
Poglej Francoske verske vojne in Tours
Valoijci
Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.
Poglej Francoske verske vojne in Valoijci
Vojna treh Henrikov
Vojna treh Henrikov (francosko Guerre des trois Henri), znana tudi kot osma francoska verska vojna (francosko Huitième guerre de religion), je bila vojna med tremi kandidati za francoski prestol, ki je trajala od leta 1585 do 1589.
Poglej Francoske verske vojne in Vojna treh Henrikov
Vulgata
Vulgata Sixtina Vulgata (latinsko za »splošno razširjena, sprejeta«, polno ime: Vulgata versio) je latinski prevod Svetega pisma z začetka 5.
Poglej Francoske verske vojne in Vulgata
Glej tudi
16. stoletje v Franciji
Protireformacija
Prav tako znan kot Hugenotske vojne.