Logo
Unijapedija
Komunikacija
na voljo v Google Play
Novo! Naložite Unijapedija na vašem Android ™!
Prost
Hitreje kot brskalnik!
 

Francoske verske vojne

Index Francoske verske vojne

Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.

69 odnosi: Amboiški edikt, Anne de Montmorency, Šentjernejska noč, Španski imperij, Basel, Bitka pri Dreuxu, Bitka pri Ivryju, Blois, Bourboni, Cahors, Carcassonne, Cerkveni odpustki, Elizabeta I. Angleška, Evharistija, Fernando Álvarez de Toledo, Filip II. Španski, Flandrija, François, vojvoda Guiški, Franc I. Francoski, Franc II. Francoski, Francosko kraljestvo, Gaspard II. de Coligny, Guillaume Budé, Henrik II. Francoski, Henrik III. Francoski, Henrik IV. Francoski, Herezija, Hugenoti, Ikonoklazem, Jakob I. Angleški, Kalvinizem, Karel IX. Francoski, Katarina Medičejska, Katoliška liga, Katolištvo, Klasicizem, Kraljevina Anglija, Kraljevina Navarra, La Rochelle, Lex Salica, Longjumeau, Ludvik XIV. Francoski, Martin Luter, Mir iz Saint-Germain-en-Laya, Nantski edikt, Normandija, Nova zaveza, Noyon, Orléans, Palatinat, ..., Papeška država, Papež Leon X., Papež Sikst V., Pariz, Pikardija, Pismo Rimljanom, Pokol v Vassyju, Portugalski imperij, Protestantizem, Republika Nizozemska, Rouen, Sens, Stara zaveza, Sveto pismo, Theodore Beza, Tours, Valoijci, Vojna treh Henrikov, Vulgata. Razširi indeks (19 več) »

Amboiški edikt

Amboiški edikt ali Amboiški mir (francosko Ėdit d'Amboise, Paix d'Amboise) je bil edikt, ki ga je 19. marca 1563 v dvorcu Amboise podpisala Katarina Medičejska kot regentka svojega sina Karla IX. Edikt je končal prvo fazo francoskih verskih vojn in s tem, da je hugenotom zagotovil verske privilegije in svoboščine, začel obdobje uradnega miru v Franciji.

Novo!!: Francoske verske vojne in Amboiški edikt · Poglej več »

Anne de Montmorency

Anne de Montmorency, duc de Montmorency, francoski maršal, * 15. marec 1493, † 12. november 1567.

Novo!!: Francoske verske vojne in Anne de Montmorency · Poglej več »

Šentjernejska noč

Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.

Novo!!: Francoske verske vojne in Šentjernejska noč · Poglej več »

Španski imperij

Španski imperij bil je prvi pravi svetovni kolonialni imperij in istočasno prva evropska država, v kateri sonce ni nikoli zašlo.

Novo!!: Francoske verske vojne in Španski imperij · Poglej več »

Basel

Basel (/ ˈbɑːzəl / BAH-zəl, nemška izg. ali Basle (/ bɑːl / BAHL; francosko Bâle; italijansko in retoromansko Basilea oz.) je mesto v severozahodni Švici ob reki Ren, blizu švicarsko-francosko-nemške tromeje. Je sedež istoimenskega kantona oziroma dveh polkantonov: Basel-mesto in Basel-okolica/dežela. Basel je tretje največje mesto v Švici (za Zürichom in Ženevo) s približno 180.000 prebivalci oziroma drugo v nemškojezičnem delu države. Mestna aglomeracija šteje več kot pol milijona ljudi, metropolitansko območje mesta pa preko 800.000 Uradni jezik Basla je švicarska različica standardne nemščine, glavni govorni jezik pa je lokalno baselsko narečje le-te. Basel običajno velja za kulturno prestolnico Švice. Znan je po številnih muzejih, od Kunstmuseuma, prve umetniške zbirke (1661) in največjega umetniškega muzeja v Švici do Fondation Beyeler (s sedežem v Riehenu) in muzeja Sodobne umetnosti, prvi javni muzej sodobne umetnosti v Evropi. Štirideset muzejev je razporejenih po celotnem kantonu, zaradi česar je Basel eno največjih kulturnih središč glede na svojo velikost in število prebivalcev v Evropi. Univerza v Baslu, najstarejša švicarska univerza (ustanovljena leta 1460), in večstoletna zavzetost mesta za humanizem sta iz Basla naredili varno zavetje v času političnih nemirov v drugih delih Evrope za tako ugledne ljudi, kot je bil Erazem Rotterdamski, družina Holbein, Friedrich Nietzsche, v 20. stoletju pa tudi Hermann Hesse in Karl Jaspers. Basel je bil sedež knezoškofije od 11. stoletja, Švicarski konfederaciji pa se je pridružil leta 1501. Mesto je bilo od renesanse trgovsko središče in pomembno kulturno središče ter postalo središče kemijske in farmacevtske industrije industrije v 20. stoletju. Leta 1897 je Theodor Herzl Basel izbral za kraj prvega svetovnega sionističnega kongresa, skupaj je bil kongres tam desetkrat v obdobju 50 let, več kot kjer koli drugje. V mestu je tudi svetovni sedež Banke za mednarodne poravnave. Ime mesta je mednarodno znano po institucijah, kot so Basel Accords, Art Basel in FC Basel. Leta 2019 je podjetje Mercer skupaj z Zürichom in Ženevo, Basel uvrstil med deset najbolj živahnih mest na svetu.

Novo!!: Francoske verske vojne in Basel · Poglej več »

Bitka pri Dreuxu

Bitka pri Dreuxu je potekala 19. decembra 1562 med katoliško in protestantsko (hugenotsko) armado.

Novo!!: Francoske verske vojne in Bitka pri Dreuxu · Poglej več »

Bitka pri Ivryju

Bitka pri Ivyrju se je zgodila 14.

Novo!!: Francoske verske vojne in Bitka pri Ivryju · Poglej več »

Blois

Panorama Bloisa z reko Loaro, kamnitim mostom in katedralo sv. Ludvika Blois je mesto in občina v osrednji francoski regiji Center, prefektura departmaja Loir-et-Cher.

Novo!!: Francoske verske vojne in Blois · Poglej več »

Bourboni

Bourboni ali Burboni so dinastija francoskega porekla, stranska veja Kapetinške dinastije.

Novo!!: Francoske verske vojne in Bourboni · Poglej več »

Cahors

Cahors (okcitansko Caors) je mesto in občina v južni francoski regiji Jug-Pireneji, prefektura departmaja Lot.

Novo!!: Francoske verske vojne in Cahors · Poglej več »

Carcassonne

Carcassonne (okcitansko Carcassona) je mesto in občina v južni francoski regiji Oksitanija, prefektura departmaja Aude.

Novo!!: Francoske verske vojne in Carcassonne · Poglej več »

Cerkveni odpustki

Cerkveni odpustek iz leta 1925 Odpustek v katolištvu pomeni delno ali popolno odpuščanje časne kazni v vicah za že odpuščene grehe.

Novo!!: Francoske verske vojne in Cerkveni odpustki · Poglej več »

Elizabeta I. Angleška

Elizabeta I. (tudi Gloriana, dobra kraljica Bess (Good Queen Bess) ali deviška kraljica (nikoli se ni poročila)), kraljica Anglije in Irske, * 7. september 1533, † 24. marec 1603.

Novo!!: Francoske verske vojne in Elizabeta I. Angleška · Poglej več »

Evharistija

Papež Benedikt XVI. daruje sveto mašo. Duhovnik Metodistične Cerkve pri posvetitvi kruha in vina Evharistija, tudi obhajilo, Rešnje telo, Sveta večerja ali Najsvetejši oltarni zakrament, je eden od najpomembnejših krščanskih zakramentov.

Novo!!: Francoske verske vojne in Evharistija · Poglej več »

Fernando Álvarez de Toledo

Fernando Álvarez de Toledo, 3.

Novo!!: Francoske verske vojne in Fernando Álvarez de Toledo · Poglej več »

Filip II. Španski

Filip II.

Novo!!: Francoske verske vojne in Filip II. Španski · Poglej več »

Flandrija

Flandrija ali Flamska (flamsko Vlaanderen; nizozemsko Vlaams Gewest, francosko Région flamande) je ena od treh regij, ki sestavljajo Kraljevino Belgijo - skupaj z regijo Valonijo in regijo Bruselj-glavno mesto, ki leži znotraj ozemlja Flandrije kot enklava, a je kljub temu njeno glavno mesto.

Novo!!: Francoske verske vojne in Flandrija · Poglej več »

François, vojvoda Guiški

François, vojvoda Guiški in Aumalski in prvi princ Joinvilla (francosko François de Guise) je bil francoski general in državnik, pomemben voditelj med francosko-italijansko vojno 1551–1559 in francoskimi verskimi vojnami, umorjen med obleganjem Orleansa leta 1563, * 17. februar 1519, Bar-le-Duc (Meuse), † 24. februar 1563, Saint-Hilaire-Saint-Mesmin (Loiret).

Novo!!: Francoske verske vojne in François, vojvoda Guiški · Poglej več »

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII. in svetorimskega cesarja Karla V.

Novo!!: Francoske verske vojne in Franc I. Francoski · Poglej več »

Franc II. Francoski

Franc II.

Novo!!: Francoske verske vojne in Franc II. Francoski · Poglej več »

Francosko kraljestvo

Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.

Novo!!: Francoske verske vojne in Francosko kraljestvo · Poglej več »

Gaspard II. de Coligny

Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.

Novo!!: Francoske verske vojne in Gaspard II. de Coligny · Poglej več »

Guillaume Budé

Guillaume Budé (Guilielmus Budaeus), francoski renesančni humanist, filolog, pravnik in filozof, * 26. januar 1467, Pariz, Francija, † 23. avgust 1540, Pariz.

Novo!!: Francoske verske vojne in Guillaume Budé · Poglej več »

Henrik II. Francoski

Henrik II.

Novo!!: Francoske verske vojne in Henrik II. Francoski · Poglej več »

Henrik III. Francoski

Henrik III.Francoski ali Henrik Valoijski (francosko Henri III, poljsko Henryk Walezy) je bil vojvoda Anžujski, v letih 1573–1574 kralj Poljske in od leta 1574 do svoje smrti kralj Francije in zadnji monarh iz Valoijske dinastije, * 19. september 1551, Fontainebleau, † 2. avgust 1589, Saint-Cloud.

Novo!!: Francoske verske vojne in Henrik III. Francoski · Poglej več »

Henrik IV. Francoski

Henrik IV., znan tudi po vzdevku Dobri kralj Henrik ali Henrik Veliki, (francosko Henri IV; Henri le Grand; gaskonjsko Enric Quate Lo Gran; * 13. december 1553, Pau, Navara, † 14. maj 1610, Pariz) je bil kralj Navarre (kot Henrik III.) od leta 1572 in kralj Francije od leta 1589 do 1610.

Novo!!: Francoske verske vojne in Henrik IV. Francoski · Poglej več »

Herezija

Herezíja je izraz za krivoverstvo, krivo vero.

Novo!!: Francoske verske vojne in Herezija · Poglej več »

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Novo!!: Francoske verske vojne in Hugenoti · Poglej več »

Ikonoklazem

Ikonoklazem (grško.

Novo!!: Francoske verske vojne in Ikonoklazem · Poglej več »

Jakob I. Angleški

Jakob, kralj Anglije kot Jakob I. in kralj Škotske kot Jakob VI., * 19. junij, 1566, † 27. marec, 1625 Jakob je bil sin kraljice Marije Škotske in Henrika Stuarta, lorda Darnleya ter prapravnuk irskega lorda in angleškega kralja Henrika VII., zato je kasneje nasledil vse tri prestole - Angleškega, Irskega in Škotskega.

Novo!!: Francoske verske vojne in Jakob I. Angleški · Poglej več »

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Novo!!: Francoske verske vojne in Kalvinizem · Poglej več »

Karel IX. Francoski

Karel IX.

Novo!!: Francoske verske vojne in Karel IX. Francoski · Poglej več »

Katarina Medičejska

Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.

Novo!!: Francoske verske vojne in Katarina Medičejska · Poglej več »

Katoliška liga

Oborožena procesija Katoliške lige v Parizu leta 1590, Musée Carnavalet. Katoliška liga (francosko Ligue catholique), včasih omenjena tudi kot Sveta liga (francosko La Sainte ligue), je bila glavni udeleženec francoskih verskih vojn (1562–1598).

Novo!!: Francoske verske vojne in Katoliška liga · Poglej več »

Katolištvo

Katólištvo je ena od treh vej krščanske vere.

Novo!!: Francoske verske vojne in Katolištvo · Poglej več »

Klasicizem

Klasicízem v umetnosti se v splošnem nanaša na visoko upoštevanje klasičnega obdobja, klasične antike v zahodni tradiciji, kot postavljanje standardov za okus, ki ga klasicisti poskušajo posnemati.

Novo!!: Francoske verske vojne in Klasicizem · Poglej več »

Kraljevina Anglija

Kraljevina Anglija (Kingdom of England) je bila država v južnem delu otoka Velika Britanija, ki sta jo sestavljali Anglija in Wales.

Novo!!: Francoske verske vojne in Kraljevina Anglija · Poglej več »

Kraljevina Navarra

Kraljevina Navarra (bas. Nafarroako Erresuma, špa. Reino de Navarra, fra. Royaume de Navare, lat. Regnum Navarrae) je bila ena izmed kraljevin srednjeveške Evrope na področju severnega in južnega pobočja zahodnih Pirenejev.

Novo!!: Francoske verske vojne in Kraljevina Navarra · Poglej več »

La Rochelle

La Rochelle, nočna panorama Mestna vrata ''La Porte Royale'', La Rochelle La Rochelle je pristaniško mesto in občina v zahodni francoski regiji Nova Akvitanija, prefektura departmaja Charente-Maritime.

Novo!!: Francoske verske vojne in La Rochelle · Poglej več »

Lex Salica

Hildeberta III. Salijski zakonik (latinsko Lex Salica) je zakonik Salijskih Frankov, ki ga je okoli leta 500 zbral prvi frankovski kralj Klodvik I..

Novo!!: Francoske verske vojne in Lex Salica · Poglej več »

Longjumeau

Longjumeau je južno predmestje Pariza in občina v osrednjem francoskem departmaju Essonne regije Île-de-France.

Novo!!: Francoske verske vojne in Longjumeau · Poglej več »

Ludvik XIV. Francoski

Ludvik XIV., francoski kralj, * 5. september 1638, Saint-Germain-en-Laye, † 1. september 1715, Versailles.

Novo!!: Francoske verske vojne in Ludvik XIV. Francoski · Poglej več »

Martin Luter

Martin Luter (s poslovenjenim priimkom), rojen kot Martin Luder, ki se je od leta 1517 začel podpisovati kot Luther, nemški duhovnik, avguštinec, teolog, biblicist, profesor, prevajalec, skladatelj, pesnik in začetnik reformacije, * 10. november 1483, Eisleben, Nemčija, † 18. februar 1546, Eisleben, Nemčija.

Novo!!: Francoske verske vojne in Martin Luter · Poglej več »

Mir iz Saint-Germain-en-Laya

Mir iz Saint-Germain-en-Laya je mirovni sporazum med hugenoti in katoličani, sklenjen 8.

Novo!!: Francoske verske vojne in Mir iz Saint-Germain-en-Laya · Poglej več »

Nantski edikt

Nantski edikt, 13. april 1598 Nantski edikt je 13. aprila 1598 izdal francoski kralj Henrik IV. Hugenotom zagotavlja svobodo veroizpovedi, ustrezni delež služb, časti in vojaških mest.

Novo!!: Francoske verske vojne in Nantski edikt · Poglej več »

Normandija

Normandija (iz stare francoščine Normanz, množina Normant, prvotno iz besede za "northman" v več skandinavskih jezikih) je geografska regija v Franciji, ki ustreza nekdanji vojvodini Normandiji.

Novo!!: Francoske verske vojne in Normandija · Poglej več »

Nova zaveza

Nova zaveza (hebrejsko, grško) pomeni zavezo, ki jo je po verovanju kristjanov Bog sklenil z ljudmi po posredovanju Jezusa Kristusa in je dopolnitev že prej sklenjene stare zaveze.

Novo!!: Francoske verske vojne in Nova zaveza · Poglej več »

Noyon

Noyon je naselje in občina v severnem francoskem departmaju Oise regije Pikardije.

Novo!!: Francoske verske vojne in Noyon · Poglej več »

Orléans

Orléans je zgodovinsko in glavno mesto osrednje francoske regije Center-Val de Loire, občina in prefektura departmaja Loiret in približno 120 kilometrov jugozahodno od Pariza.

Novo!!: Francoske verske vojne in Orléans · Poglej več »

Palatinat

Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.

Novo!!: Francoske verske vojne in Palatinat · Poglej več »

Papeška država

Papeška država je bila država, na čelu katere je bil papež, zaradi česar je bila v teku stoletij svojega obstoja večinoma združena s pojmom Katoliške Cerkve.

Novo!!: Francoske verske vojne in Papeška država · Poglej več »

Papež Leon X.

Papež Leon X. (rojen kot Giovanni de' Medici), italijanski rimskokatoliški duhovnik, škof, kardinal in papež, * 11. december 1475, Firence, † 1. december 1521, Rim.

Novo!!: Francoske verske vojne in Papež Leon X. · Poglej več »

Papež Sikst V.

Papež Sikst V. (rojen kot Felice Piergentile da Montalto oziroma: Felice Peretti, pa tudi samo Montalto, OFM Conv), italijanski minorit, rimskokatoliški duhovnik, škof in kardinal, * 13. december 1521, Grottamare, † 27. avgust 1590 Rim (Papeška država, danes: Italija) Papež je bil med letoma 1585 in 1590.

Novo!!: Francoske verske vojne in Papež Sikst V. · Poglej več »

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Novo!!: Francoske verske vojne in Pariz · Poglej več »

Pikardija

Zgodovinska provinca Pikardija (francosko Picardie) se je raztezala severno od Noyona do Calaisa, preko celotnega departmaja Somme in severno departmaja Aisne.

Novo!!: Francoske verske vojne in Pikardija · Poglej več »

Pismo Rimljanom

Pismo Rimljanom je prvo in najdaljše pismo v Novi zavezi, hkrati pa verjetno tudi najpomembnejše.

Novo!!: Francoske verske vojne in Pismo Rimljanom · Poglej več »

Pokol v Vassyju

''Pokol v Vassyju'', barvni bakrorez Fransa Hogenberga, konec 16. stoletja Pokol v Vassyju (francosko massacre de Wassy) je bil poboj hugenotov in drugih meščanov v oboroženi akciji, ki jo je 1.

Novo!!: Francoske verske vojne in Pokol v Vassyju · Poglej več »

Portugalski imperij

Ozemlja, trgovske baze in kolonije Portugalskega imperija v 16. stoletju Portugalski imperij je poimenovanje za zasedbo in izkoriščanje ozemelj, kl si jih je prisvojila Portugalska v času razvoja kot kolonialna država.

Novo!!: Francoske verske vojne in Portugalski imperij · Poglej več »

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Novo!!: Francoske verske vojne in Protestantizem · Poglej več »

Republika Nizozemska

Republika sedmih združenih provinc (nizozemsko: Republiek der Zeven Verenigde Provinciën) ali Združene Nizozemske (Verenigde Nederlanden) ali na kratko Republika Nizozemska je zveza formalno suverenih provinc, ki niso hotele imeti nad seboj oblasti monarha in so svoje možnosti videle v svobodnem razvoju trgovine, pomorstva, podjetništva in kmetijstva.

Novo!!: Francoske verske vojne in Republika Nizozemska · Poglej več »

Rouen

Rouen je zgodovinsko glavno mesto nekdanje pokrajine Normandije, sedanje severozahodne francoske regije Zgornje Normandije, občina in prefektura departmaja Seine-Maritime.

Novo!!: Francoske verske vojne in Rouen · Poglej več »

Sens

''Znotraj katedrale v Sensu'', Jean-Baptiste-Camille Corot, c. 1874. Sens je občina v departmaju Yonne v regiji Burgundija-Franche-Comté v severni osrednji Franciji, 120 km od Pariza.

Novo!!: Francoske verske vojne in Sens · Poglej več »

Stara zaveza

Stara zaveza v obliki zvitka Stara zaveza pomeni zavezo, ki jo je Bog sklenil z Judi.

Novo!!: Francoske verske vojne in Stara zaveza · Poglej več »

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Novo!!: Francoske verske vojne in Sveto pismo · Poglej več »

Theodore Beza

Theodore Beza (fr. Théodore de Beze), francoski teolog, prevajalec in učenjak, * 24. junij 1519, Vézelay, Francija, † 13. oktober 1605, Ženeva.

Novo!!: Francoske verske vojne in Theodore Beza · Poglej več »

Tours

Tours (/tʊər/ TOOR, francosko) je eno največjih mest v regiji Centre-Val de Loire v Franciji.

Novo!!: Francoske verske vojne in Tours · Poglej več »

Valoijci

Valoijci (francosko Maison de Valois) so bili kadetska veja in nasledniki Kapetingov, ki so vladali od leta 1328 do 1589.

Novo!!: Francoske verske vojne in Valoijci · Poglej več »

Vojna treh Henrikov

Vojna treh Henrikov (francosko Guerre des trois Henri), znana tudi kot osma francoska verska vojna (francosko Huitième guerre de religion), je bila vojna med tremi kandidati za francoski prestol, ki je trajala od leta 1585 do 1589.

Novo!!: Francoske verske vojne in Vojna treh Henrikov · Poglej več »

Vulgata

Vulgata Sixtina Vulgata (latinsko za »splošno razširjena, sprejeta«, polno ime: Vulgata versio) je latinski prevod Svetega pisma z začetka 5.

Novo!!: Francoske verske vojne in Vulgata · Poglej več »

Preusmerja sem:

Hugenotske vojne.

OdhodniDohodne
Zdravo! Smo na Facebooku zdaj! »