Delamo na obnovitvi aplikacije Unionpedia v trgovini Google Play
OdhodniDohodne
🌟Poenostavili smo našo zasnovo za boljšo navigacijo!
Instagram Facebook X LinkedIn

Gaspard II. de Coligny

Index Gaspard II. de Coligny

Gaspard de Coligny, gospod Châtillonski, je bil francoski plemič, admiral in hugenotski voditelj med francoskimi verskimi vojnami, * 16. februar 1519, Châtillon-Coligny|Châtillon-sur-Loing, Loiret, † 24. avgust 1572, Pariz.

Kazalo

  1. 29 odnosi: Admiral, Anne de Montmorency, Šentjernejska noč, Bitka pri Dreuxu, De iure - de facto, François, vojvoda Guiški, Franc I. Francoski, Franc II. Francoski, Francoske verske vojne, Francosko kraljestvo, Henrik I. Guiški, Henrik II. Francoski, Hugenoti, Kalvinizem, Karel IX. Francoski, Karel V. Habsburški, Katarina Medičejska, Loiret (departma), Lorena, Louvre, Mir iz Saint-Germain-en-Laya, Pariz, Protestantizem, Reformacija, Sveto pismo, 1519, 1572, 16. februar, 24. avgust.

Admiral

SV Admiral je najvišji pomorski čin v Slovenski vojski in v večini vojnih mornaric, hkrati pa tudi stopnja v vojaški hierarhiji; v kopenski vojski je enak činu generala.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Admiral

Anne de Montmorency

Anne de Montmorency, duc de Montmorency, francoski maršal, * 15. marec 1493, † 12. november 1567.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Anne de Montmorency

Šentjernejska noč

Umetniška upodobitev pokola, François Dubois Šentjernejska noč označuje atentat na hugenotskega poveljnika Gasparda de Coligny v noči na 24.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Šentjernejska noč

Bitka pri Dreuxu

Bitka pri Dreuxu je potekala 19. decembra 1562 med katoliško in protestantsko (hugenotsko) armado.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Bitka pri Dreuxu

De iure - de facto

De iure in de facto sta dve protipomenski latinski frazi, ki se uporabljata za pojasnitev pravnega in dejanskega stanja neke osebe ali stvari.

Poglej Gaspard II. de Coligny in De iure - de facto

François, vojvoda Guiški

François, vojvoda Guiški in Aumalski in prvi princ Joinvilla (francosko François de Guise) je bil francoski general in državnik, pomemben voditelj med francosko-italijansko vojno 1551–1559 in francoskimi verskimi vojnami, umorjen med obleganjem Orleansa leta 1563, * 17. februar 1519, Bar-le-Duc (Meuse), † 24.

Poglej Gaspard II. de Coligny in François, vojvoda Guiški

Franc I. Francoski

Franc I. Francoski, francoski kralj od 1515 do smrti, * 12. september 1494, Château de Cognac, † 31. marec 1547, Château de Rambouillet. Franc I. velja za prvega francoskega renesančnega monarha. Za časa njegove vladavine je Francija doživela neizmeren kulturni napredek. Bil je sodobnik Sulejmana Veličastnega, s katerim je oblikoval francosko-otomansko zavezništvo, kot tudi angleškega kralja Henrika VIII.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Franc I. Francoski

Franc II. Francoski

Franc II.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Franc II. Francoski

Francoske verske vojne

Francoske verske vojne so izraz, ki se uporablja za obdobje državljanske vojne med francoskimi katoličani in protestanti, običajno imenovanimi hugenoti, ki je trajala od leta 1562 do 1598.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Francoske verske vojne

Francosko kraljestvo

Francosko kraljestvo ali Kraljevina Francija (Gallia regnum; Kingdom of France; Royaume de France; Königreich Frankreich) je bilo v srednjem in novem veku absolutistična monarhija.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Francosko kraljestvo

Henrik I. Guiški

Henrik I. Guiški (francosko Henri Ier de Guise), včasih imenovan Le Balafré (Brazgotinec), je bil 3.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Henrik I. Guiški

Henrik II. Francoski

Henrik II.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Henrik II. Francoski

Hugenoti

Hugenoti so bili francoski protestanti kalvinistične veje iz 16.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Hugenoti

Kalvinizem

Reformacija je zajela tudi Švico.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Kalvinizem

Karel IX. Francoski

Karel IX.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Karel IX. Francoski

Karel V. Habsburški

Karel V. Habsburški, rimsko-nemški kralj in cesar (1519-56), španski kralj (kot Karel I., 1516-56), avstrijski nadvojvoda (kot Karel I., 1519-21), suveren številnih nizozemskih provinc (1506-55), * 24. februar 1500, Gent, Flandrija (današnja Belgija), † 21. september 1558, San Jerónimo de Yuste, Španija.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Karel V. Habsburški

Katarina Medičejska

Katarina Medičejska, urbinska princesa in kasneje francoska kraljica, * 13. april 1519, Firence, † 5. januar 1589, Blois ob Loiri.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Katarina Medičejska

Loiret (departma)

Loiret (/lwɑːˈreɪ/; francosko) je departma v regiji Centre-Val de Loire v severni osrednji Franciji.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Loiret (departma)

Lorena

Lorena (francosko Louréne, Lorraine, nemško Lottringe, luksemburško Loutrengen) je kulturno-zgodovinska regija v severovzhodni Franciji, od leta 2016 pa del regije Grand Est.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Lorena

Louvre

Louvre Musée du Louvre, uradno Grand Louvre ali enostavno Louvre je narodni muzej Francije, najbolj obiskan muzej na svetu in zgodovinski spomenik. Nahaja se v središču Pariza, na desnem bregu reke Sene v 1. okrožju. Približno 35.000 predmetov (od 3. tisočletja pr. n. št. do 19.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Louvre

Mir iz Saint-Germain-en-Laya

Mir iz Saint-Germain-en-Laya je mirovni sporazum med hugenoti in katoličani, sklenjen 8.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Mir iz Saint-Germain-en-Laya

Pariz

Pariz je glavno mesto in najbolj naseljeno mesto Francije, ocenjeno z 2.165.423 prebivalcev v letu 2019 na območju več kot 105 km², je leta 2020 30.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Pariz

Protestantizem

Protestantizem je krščansko gibanje, ki priznava Sveto pismo za edino avtoriteto in se je v času reformacije v srednji do pozni renesansi v Evropi odcepilo od rimskokatoliške cerkve.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Protestantizem

Reformacija

Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Reformacija

Sveto pismo

Naslovnica Dalmatinove BiblijeDalmatinovem prevodu celotnega Svetega pisma Sveto pismo ali Biblija (iz starogrške besede: biblia, kar pomeni knjige) je sveta knjiga krščanstva.

Poglej Gaspard II. de Coligny in Sveto pismo

1519

1519 (MDXIX) je bilo navadno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na soboto.

Poglej Gaspard II. de Coligny in 1519

1572

1572 (MDLXXII) je bilo prestopno leto, ki se je po julijanskem koledarju začelo na torek.

Poglej Gaspard II. de Coligny in 1572

16. februar

16.

Poglej Gaspard II. de Coligny in 16. februar

24. avgust

24.

Poglej Gaspard II. de Coligny in 24. avgust

Prav tako znan kot Gaspard Colingny, Gaspard de Coligny.