Kazalo
31 odnosi: Šlezija, Šlezijske vojne, Češka (zgodovinska dežela), Bayreuth, Donava, Ernst Gideon von Laudon, Franz Moritz von Lacy, Friderik Avgust I. Saški, Friderik II. Veliki, Habsburška monarhija, Hohenzollerji, Inn, Jožef II. Habsburško-Lotarinški, Južna Nizozemska, Katarina Velika, Laba, Lužica, Marija Terezija, Palatinat, Parma, Praga, Prednja Avstrija, Prusija, Saška, Saška (volilna kneževina), Salzach, Sveto rimsko cesarstvo, Vojna krajina, Volilna kneževina Bavarska, Volilni knez, Wittelsbachi.
- Vojne Prusije
- Wittelsbachi
Šlezija
Šlezija je zgodovinska pokrajina v Srednji Evropi.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Šlezija
Šlezijske vojne
Šlezijske vojne, tri vojne med Prusijo in Avstrijo za oblast v Šleziji.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Šlezijske vojne
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Češka (zgodovinska dežela)
Bayreuth
Bayreuth (zgornjefrankovsko; Bareid) je mesto na severnem Bavarskem v Nemčiji, ob reki Rdeči Majni v dolini med Frankovsko Juro in Fichtelgebirge.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Bayreuth
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Donava
Ernst Gideon von Laudon
Baron Ernst Gideon von Laudon (tudi Laudohn oz. Loudon), avstrijski feldmaršal nemško-škotskega rodu, * 13. februar 1717, † 14. julij 1790.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Ernst Gideon von Laudon
Franz Moritz von Lacy
Franz Moritz von Lacy, avstrijski feldmaršal, * 21. oktober 1725, † 24. november 1801.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Franz Moritz von Lacy
Friderik Avgust I. Saški
Friderik Avgust I. Saški, saški kralj (1805-1827), saški volilni knez (1763-1806, kot Friderik Avgust III.) in vojvoda vojvodine Varšave (1807-1813, kot Friderik Avgust I.), * 23. december 1750, Dresden, † 5. maj 1827, Dresden.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Friderik Avgust I. Saški
Friderik II. Veliki
Friderik Grigor II.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Friderik II. Veliki
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Habsburška monarhija
Hohenzollerji
Hohenzollerji so nemška vladarska rodbina, ki je poznana od 11.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Hohenzollerji
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Inn
Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Jožef II.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Jožef II. Habsburško-Lotarinški
Južna Nizozemska
Pod nazivom Južna Nizozemska je obravnavano zgodovinsko območje, ki je ostalo Habsburžanom od Sedemnajstih provinc po odcepitvi Republike Nizozemske leta 1581.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Južna Nizozemska
Katarina Velika
Katarina II.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Katarina Velika
Laba
Elba (dolnje nemško Elv) je ena glavnih rek Srednje Evrope.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Laba
Lužica
jezikovni otok (1880) v zeleni barvi, na sredini Lužica (Lausitz, Łužica, Łužyca, Łużyce, Lužice, Lusatia) je zgodovinska regija v Srednji Evropi, razdeljena med Nemčijo in Poljsko.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Lužica
Marija Terezija
Marija Terezija (nemško: Maria Theresia), vladarica habsburških dežel, * 13. maj 1717, Dunaj, † 29. november 1780, Dunaj.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Marija Terezija
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Palatinat
Parma
Parma (emilijansko Pärma) je mesto skoraj 200.000 prebivalci v severni italijanski deželi Emiliji - Romanji, ki slovi po pršutu, siru, arhitekturi, glasbi in okolici. Je sedež univerze, ki je ena najstarejših na svetu. Mesto istoimenska reka deli na dva dela. Okrožje na drugi strani reke se imenuje Oltretorrente.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Parma
Praga
Praga je glavno mesto in z okoli 1,3 milijona prebivalci tudi največje mesto na Češkem.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Praga
Prednja Avstrija
Prednja Avstrija, Nadaljnja Avstrija, Zunanja Avstrija ali Sprednja Avstrija (Vorderösterreich, prej die Vorlande tj. Predposesti, Prednje dežele mn.; Further Austria), je bilo skupno ime za zgodnjo (in kasnejšo) posest habsburške hiše v nekdanji Švabski vojvodini – matični vojvodini jugozahodne Nemčije, vključno z ozemlji v pokrajini Alzaciji zahodno od Rena in v Vorarlbergu.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Prednja Avstrija
Prusija
Različna ozemlja in vladavine z imenom Prusija so podane v Prusija (razločitev) Prusija, monarhija brandenburških Hohenzollerjev, od leta 1918 republika (Freistaat) v okviru Weimarske republike.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Prusija
Saška
Saška (Freistaat Sachsen; Swobodny stat Sakska) je nemška zvezna dežela na jugovzhodu države, ki je po površini za okoli 2000 km² manjša od Slovenije, a z dobrimi štirimi milijoni prebivalcev šesta najštevilčnejša nemška zvezna dežela.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Saška
Saška (volilna kneževina)
Grb volilne kneževine, vojvodine Saške Volilna kneževina, vojvodina Saška, tudi Volilna Saška (nemško: Kursachsen), je bila vladavina saškega vojvode in volilnega kneza v obdobju 1356-1806, približno na ozemlju današnje (Zgornje) Saške in Turingije.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Saška (volilna kneževina)
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Salzach
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Sveto rimsko cesarstvo
Vojna krajina
Zemljevid Vojne krajine Vôjna krájina je območje na SZ današnje Hrvaške in JV Slovenije, ki je med letoma 1460 in 1881 nastala vzdolž najbolj izpostavljenega odseka avstrijsko-osmanske meje zaradi obrambe pred turškimi vpadi.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Vojna krajina
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Volilna kneževina Bavarska
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Volilni knez
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Poglej Bavarska nasledstvena vojna in Wittelsbachi