Kazalo
75 odnosi: Albert I. vojvoda Bavarske, Andeški, Askanijci, Avstrijska nasledstvena vojna, Štefan III. Bavarski, Babenberžani, Balduin Luksemburški, Bavarska, Bavarska nasledstvena vojna, Bavarski geograf, Bavarski lev, Bavarski narodni muzej, Bertold III. Andeški, Bertold IV., vojvoda Meranski, Brandenburg (volilna kneževina), Cerkev svetega Mihaela, München, Elizabeta Bavarska, francoska kraljica, Friderik V. Pfalški, Goriški grofje, Grad Wittelsbach, Grof Holandski, Grofje Bogenski, Grofje Weimarski, Habsburška monarhija, Heidelberg, Henrik II. istrski mejni grof, Henrik IV. Goriški, Henrik Lev, Henrik VII. Luksemburški, Henrik VII. Nemški, Holandija, Ivan Češki, Jakoba Bavarska, Janez Adam II. Lihtenštajnski, Janez III. Bavarski, Jurij Podjebradski, Karel IV. Luksemburški, Kazimir III. Poljski, Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach), Koroška (vojvodina), Kraljevina Bavarska, Lamoral Egmontski, Ludvik I., bavarski vojvoda, Ludvik II. Bavarski, Ludvik IV. Wittelsbaški, Ludvik VII. Bavarski, Maksimilijan I. Bavarski, Maksimilijan I. Habsburški, Mannheim, München, ... Razširi indeks (25 več) »
Albert I. vojvoda Bavarske
Albert I., vojvoda Spodnje Bavarske (25. julij 1336 – 13. december 1404), je bil fevdalni vladar grofij Holandije, Hainauta in Zelandije v Nizkih deželah.
Poglej Wittelsbachi in Albert I. vojvoda Bavarske
Andeški
Grb Andeških grofov Grb Andeških grofov Andeški, Andeško-Meranski, grofje Andeški, kasneje vojvode Meranski.
Poglej Wittelsbachi in Andeški
Askanijci
Askanijci, vladarska rodbina v severni Nemčiji, ki se deli na štiri veje: Anhalt, Brandenburg, Lauenburg in Wittenberg.
Poglej Wittelsbachi in Askanijci
Avstrijska nasledstvena vojna
Avstrijska nasledstvena vojna, vojna za nasledstvo v avstrijski monarhiji (1741–1748).
Poglej Wittelsbachi in Avstrijska nasledstvena vojna
Štefan III. Bavarski
Štefan III., bavarski vojvoda, vojvoda Bavarske-Ingolstadt, državni upravnik v Alzaciji iz Zgornji Švabski, * ~ 1337, † 26. september 1413, samostan Niederschönenfeld vzhodno od Donauwörtha.
Poglej Wittelsbachi in Štefan III. Bavarski
Babenberžani
samostanu Klosterneuburg Leopold III. Sveti, deželni zavetnik Spodnje Avstrije; podoba iz rodbinskega drevesa Babenberžani so bili ena od najvplivnejših dinastij nemškega cesarstva (Vojvodina Bavarska) v visokem srednjem veku.
Poglej Wittelsbachi in Babenberžani
Balduin Luksemburški
Balduin Luksemburški, nadškof in volilni knez Trierja, cesarski vikar, * okrog 1285, † 21. januar 1354, Trier.
Poglej Wittelsbachi in Balduin Luksemburški
Bavarska
Okrožja na Bavarskem Svobodna dežela Bavarska (nemško) s površino 70.553 km² je površinsko največja in obenem najjužnejša zvezna dežela in geografska regija današnje Nemčije, medtem ko je s 13 milijoni prebivalcev (2019) številčno druga največja (za Severnim Porenjem - Vestfalijo).
Poglej Wittelsbachi in Bavarska
Bavarska nasledstvena vojna
Bavarska nasledstvena vojna, ironično tudi krompirjeva vojna, konfrontacija pruske in avstrijske vojske na Češkem v letih 1778-79.
Poglej Wittelsbachi in Bavarska nasledstvena vojna
Bavarski geograf
Bavarski geograf (latinsko Geographus Bavarus) je dogovorjeno ime anonimnega avtorja kratkega srednjeveškega latinskega besedila z naslovom Descriptio civitatum et regionum ad septentrionalem plagam Danubii (slovensko Opis mest in pokrajin severno od Donave), ki vsebuje seznam plemen v osrednji srednji Evropi.
Poglej Wittelsbachi in Bavarski geograf
Bavarski lev
Grb Svobodne države Bavarske Bavarska in lev nad Theresienwiese Vhod v pristanišče Lindau Bavarski lev (nemško Bayerische Löwe) je večkratna sestavina bavarskega državnega grba.
Poglej Wittelsbachi in Bavarski lev
Bavarski narodni muzej
Bavarski narodni muzej (nemško Bayerisches Nationalmuseum) v Münchnu je eden najpomembnejših muzejev dekorativne umetnosti v Evropi in eden največjih muzejev umetnosti v Nemčiji in hrani zbirke umetnostne in kulturne zgodovine na približno 13.000 m².
Poglej Wittelsbachi in Bavarski narodni muzej
Bertold III. Andeški
Bertold III.
Poglej Wittelsbachi in Bertold III. Andeški
Bertold IV., vojvoda Meranski
Bertold IV.
Poglej Wittelsbachi in Bertold IV., vojvoda Meranski
Brandenburg (volilna kneževina)
Grb Brandenburga od leta 1170 Brandenburg, volilna kneževina z matičnim ozemljem v mejni grofiji Brandenburg med Labo in Odro; kasneje se je močno razširila, predvsem proti vzhodu.
Poglej Wittelsbachi in Brandenburg (volilna kneževina)
Cerkev svetega Mihaela, München
Cerkev svetega Mihaela je jezuitska cerkev v Münchnu, Bavarska, južna Nemčija in je največja renesančna cerkev severno od Alp.
Poglej Wittelsbachi in Cerkev svetega Mihaela, München
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Elizabeta Bavarska, francoska kraljica-soproga, * circa 1370, † 30. september 1435, Pariz.
Poglej Wittelsbachi in Elizabeta Bavarska, francoska kraljica
Friderik V. Pfalški
Friderikov grb. Friederik V., palatinski grof in volilni knez Palatinata (Pfalza, češki kralj, * 26. avgust 1596, lovski dvorec Deinschwang, † 29. november 1632, Mainz.
Poglej Wittelsbachi in Friderik V. Pfalški
Goriški grofje
Goriški grofje so bili srednjeveška plemiška rodbina, po izvoru iz Pustriške doline (nekdaj Bavarska), danes v vzhodni Južni Tirolski.
Poglej Wittelsbachi in Goriški grofje
Grad Wittelsbach
spomenik na mestu nekdanjega gradu Grad Wittelsbach je od 11. stoletja stal v Oberwittelsbachu (danes del Aichacha, severovzhodno od Augsburga) na bavarskem Švabskem.
Poglej Wittelsbachi in Grad Wittelsbach
Grof Holandski
Grb grofov Holandskih Holandski grofje so vladali grofiji Holandiji v Nizozemskih deželah med 10.
Poglej Wittelsbachi in Grof Holandski
Grofje Bogenski
Wittelsbach (upodobitev v slogu okoli leta 1300) Grofje Bogenski so bili vzhodnobavarska plemiška družina.
Poglej Wittelsbachi in Grofje Bogenski
Grofje Weimarski
Grb grofije Orlamünde Weimarski, tudi Weimar-Orlamündski, je bila pomembna plemiška družina, ki je od 10.
Poglej Wittelsbachi in Grofje Weimarski
Habsburška monarhija
Habsburška monarhija ali Avstrijska monarhija je poimenovanje za vladavino avstrijskih Habsburžanov, v kateri je oseba monarha povezovala avstrijske dedne dežele, kraljevino Češko, kraljevino Ogrsko ter nekatera ozemlja na Nizozemskem in v Severni Italiji.
Poglej Wittelsbachi in Habsburška monarhija
Heidelberg
Heidelberg je nemško mesto v zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Wittelsbachi in Heidelberg
Henrik II. istrski mejni grof
Henrik II.
Poglej Wittelsbachi in Henrik II. istrski mejni grof
Henrik IV. Goriški
Henrik IV.
Poglej Wittelsbachi in Henrik IV. Goriški
Henrik Lev
Henrik Lev, bavarski in saški vojvoda, * okrog 1129, † 6. avgust, 1195, Braunschweig.
Poglej Wittelsbachi in Henrik Lev
Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII., grof Luksemburga, rimsko-nemški kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 1275, Valenciennes, † 24. avgust 1313, Buonconvento pri Sieni.
Poglej Wittelsbachi in Henrik VII. Luksemburški
Henrik VII. Nemški
Henrik (VII.) iz dinastije Hohenstaufen je bil od leta 1212 do 1217 kralj Sicilije, od leta 1220 do 1235 kralj Nemčije (uradno Rex Romanorum, kralj Rimljanov) In sovladar svojega očeta, cesarja Friderika II., * 1211, Sicilsko kraljestvo – 12. februar (?) 1242, Cosenza, Sicilsko kraljestvo.
Poglej Wittelsbachi in Henrik VII. Nemški
Holandija
Holandija ali Holandska je zgodovinska in kulturna dežela na zahodnem Nizozemskem.
Poglej Wittelsbachi in Holandija
Ivan Češki
Ivan Češki, tudi Ivan Slepi, luksemburški grof, češki kralj, * 10. avgust 1296, † 26. avgust 1346, Abbeville pri Crecyju.
Poglej Wittelsbachi in Ivan Češki
Jakoba Bavarska
Jakoba Bavarska (15. julij 1401 – 8. oktober 1436), iz družine Wittelsbachov, je bila plemkinja, ki je od leta 1417 do 1433 vladala grofijam Holandija, Zelandija in Hainaut v Nizozemski deželi.
Poglej Wittelsbachi in Jakoba Bavarska
Janez Adam II. Lihtenštajnski
Janez Adam II., od leta 1989 vladajoči lihtenštajnski knez, * 14. februar 1945, Zürich, Švica.
Poglej Wittelsbachi in Janez Adam II. Lihtenštajnski
Janez III. Bavarski
Pečat Janeza III. Bavarskega Janez III.
Poglej Wittelsbachi in Janez III. Bavarski
Jurij Podjebradski
Jurij Podjebradski (češko: Jiří z Poděbrad ali Jiří z Kunštátu a Poděbrad), - češko-moravski plemič, češki kralj, * 6. april 1420, verjetno grad Poděbrady, osrednja Češka, † 22. marec 1471, Praga.
Poglej Wittelsbachi in Jurij Podjebradski
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Poglej Wittelsbachi in Karel IV. Luksemburški
Kazimir III. Poljski
Kazimir III.
Poglej Wittelsbachi in Kazimir III. Poljski
Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Sodobna fantazijska upodobitev Konrada Wittelsbacha Konrad Wittelsbach (* okoli 1120/1125; † 25. oktober 1200 blizu Riedfelda, danes del Neustadta an der Aisch) je bil nadškof Mainza (Konrad I. von Scheyern-Wittelsbach, imenovan tudi Konrad Majnški) in Salzburški (Konrad III.) ter kardinalski škof Sabinski ter cesarski nadškof -kancler.
Poglej Wittelsbachi in Konrad Salzburški nadškof (Wittelsbach)
Koroška (vojvodina)
Vojvodina Koroška, samostojna vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu ter pozneje dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Wittelsbachi in Koroška (vojvodina)
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Poglej Wittelsbachi in Kraljevina Bavarska
Lamoral Egmontski
Lamoral grof Egmontski (1564) Grof Lamoral Egmontski (včasih tudi Egmond), vojvoda Gaverski, * 18. november 1522, grad Lahamaide v Hainaultum † 5. junij 1568, Bruselj Lamoral Egmontski je bil guverner Flandrije in Artoisa, svobodni gospod visokega gospostva Purmerenda, Purmerlanda in Ilpendama, baron Fiennesa, gospod Hoogwouda in Aartswouda, Bahra, Zottegema, Armentièresa in Auxyja.
Poglej Wittelsbachi in Lamoral Egmontski
Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik I., imenovan Kelheimer, bavarski vojvoda, * 23. december 1173, Kelheim, † 15. september 1231, Kelheim.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik I., bavarski vojvoda
Ludvik II. Bavarski
Ludwig Friedrich Wilhelm (Nemško:Ludwig Otto Friedrich Wilhelm; Angleško: Louis Otto Frederick William), znan zlasti kot Ludvik II.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik II. Bavarski
Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik IV.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik IV. Wittelsbaški
Ludvik VII. Bavarski
Ludvik VII.
Poglej Wittelsbachi in Ludvik VII. Bavarski
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Poglej Wittelsbachi in Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I. Habsburški
Maksimilijan I. Habsburški, nemški kralj (1486), cesar Svetega rimskega cesarstva (1508), * 22. marec 1459, Dunajsko Novo mesto, † 12. januar 1519, Wels, Zgornja Avstrija.
Poglej Wittelsbachi in Maksimilijan I. Habsburški
Mannheim
Mannheim je med največjimi mesti v nemški zvezni deželi Baden-Württemberg.
Poglej Wittelsbachi in Mannheim
München
München (zastarelo slovensko Monakovo, staronemško Munichen, bavarsko narečno Minga) je glavno in najbolj naseljeno mesto največje nemške Zvezne dežele Bavarske.
Poglej Wittelsbachi in München
Nova mestna hiša, München
Nova mestna hiša (nemško Neues Rathaus, bavarsko Neis Rathaus) je mestna hiša na severnem delu Marienplatza v Münchnu, Bavarska, Nemčija.
Poglej Wittelsbachi in Nova mestna hiša, München
Oton I. Bavarski
Oton I. Bavarski je lahko.
Poglej Wittelsbachi in Oton I. Bavarski
Oton I., bavarski vojvoda
Oton Rdečelasec, bavarski vojvoda (kot I.), bavarski palatinski grof (kot VI.), grof von Scheyern (kot VIII.), * okrog 1117, Kelheim, † 11. julij 1183, Pfullendorf na območju Tübingena.
Poglej Wittelsbachi in Oton I., bavarski vojvoda
Oton II. Bavarski
Oton II., bavarski vojvoda, grof Renskega palatinata, * 7. april 1206, Kelheim, † 29. november 1253, Landshut.
Poglej Wittelsbachi in Oton II. Bavarski
Oton III. Burgundski
Oton VIII. (– 19. junij 1248), član Andeške hiše, je bil tudi kot Oton III. burgundski grof od leta 1231 in zadnji vojvoda Meranije (s številko Oton II.) od leta 1234 do svoje smrti.
Poglej Wittelsbachi in Oton III. Burgundski
Palača Residenz, München
Palača Residenz v središču Münchna je nekdanja kraljeva palača bavarskih monarhov Wittelsbachov.
Poglej Wittelsbachi in Palača Residenz, München
Palača Schleissheim
Palača Schleissheim (nemško Schloss Schleißheim) obsega tri posamezne palače v velikem baročnem parku v vasi Oberschleißheim, predmestju Münchna na Bavarskem, v Nemčiji.
Poglej Wittelsbachi in Palača Schleissheim
Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl
Palači Augustusburg in Falkenlust stojita v mestu Brühl, Severno Porenje - Vestfalija.
Poglej Wittelsbachi in Palači Augustusburg in Falkenlust, Brühl
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Wittelsbachi in Palatinat
Palatinski grof
Henrika VII. Volivci, ki jih prepoznavajo grbi nad glavami, so od leve proti desni nadškofje Kölna, Mainza in Trierja, renski palatinski grof, vojvoda Saške, mejni grof Brandenburga in kralj Češke Palatinski grofje (latinsko comites palatini, tudi comites palatii) so bili prvotno uradniki in zastopniki kralja ali cesarja.
Poglej Wittelsbachi in Palatinski grof
Seznam zgodovinskih vsebin
Seznam zgodovinskih vsebin zajema vse članke, ki se nanašajo na zgodovino oz.
Poglej Wittelsbachi in Seznam zgodovinskih vsebin
Stara mestna hiša, München
Stara mestna hiša (nemško Alte Rathaus), do leta 1874 sedež magistrskega sodišča v Münchnu, je reprezentativna stavba mestne uprave v Münchnu na Marienplatzu.
Poglej Wittelsbachi in Stara mestna hiša, München
Staufovci
Staufovci ali Hohenstaufovci (nemško Hohenstaufen, tudi Staufer ali Staufen) so bili dinastija nemških kraljev (1138–1254), ki so vladali v srednjem veku v Nemčiji in tudi v Kraljevini Siciliji (1194–1268).
Poglej Wittelsbachi in Staufovci
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Poglej Wittelsbachi in Sveto rimsko cesarstvo
Velika severna vojna
Velika severna vojna – tudi velika nordijska vojna – je bila vojna za prevlado na območju Baltskega morja v severni, srednji in vzhodni Evropi med leti 1700 in 1721. Tri zaveznice, Rusko cesarstvo in dve osebni uniji Saška-Poljska in Danska-Norveška, so marca 1700 napadle Švedsko kraljestvo, ki mu je kraljeval osemnajstletni kralj Karl XII.
Poglej Wittelsbachi in Velika severna vojna
Venčeslav IV. Češki
Venčeslav IV.
Poglej Wittelsbachi in Venčeslav IV. Češki
Viljem IV. Bavarski
Viljem IV.
Poglej Wittelsbachi in Viljem IV. Bavarski
Viljem V. Holandski
Holandija, zlati florint grofa Viljema V., kovan med letoma 1350 in 1389 Viljem I., vojvoda Bavarske - Straubing (Frankfurt na Majni, 1330 – 1389, Le Quesnoy), je bil drugi sin cesarja Ludvika IV.
Poglej Wittelsbachi in Viljem V. Holandski
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam v nizozemski provinci Holandija je bilo ozemlje, ki je obstajalo med letoma 1618 in 1923.
Poglej Wittelsbachi in Visoko gospostvo Purmerland in Ilpendam
Vladarska rodbina
Vladarska rodbina (tudi dinastija) je družina (po navadi plemiška), katere pripadniki vladajo določenemu prostoru več generacij oziroma rodov.
Poglej Wittelsbachi in Vladarska rodbina
Vojvodina Avstrija
Vojvodina Avstrija, vojvodina Svetega rimskega cesarstva ter pozneje kronska dežela Avstrijske monarhije.
Poglej Wittelsbachi in Vojvodina Avstrija
Vojvodina Bavarska
Vojvodina Bavarska, sprva plemenska vojvodina, kasneje vojvodina v Svetem rimskem cesarstvu.
Poglej Wittelsbachi in Vojvodina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska
Volilna kneževina Bavarska, volilna kneževina Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wittelsbachi in Volilna kneževina Bavarska
Zgodovina Nemčije
Sveto rimsko cesarstvo okoli leta 1630 Zgodovina Nemčije se po običajni predstavi začne z ustanovitvijo rimsko-nemškega cesarstva v 10.
Poglej Wittelsbachi in Zgodovina Nemčije
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Poglej Wittelsbachi in Zlata bula (1356)