Podobnosti med Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska
Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska še 26 stvari v skupni (v Unijapedija): Češka (zgodovinska dežela), Benediktinci, Donava, Družba Jezusova, Ferdinand II. Habsburški, Friderik II. Hohenstaufen, Ingolstadt, Inn, Karel IV. Luksemburški, Kraljevina Bavarska, Maksimilijan I. Bavarski, Palatinat, Pavia, Premonstratenci, Regensburg, Ren, Salzach, Sveto rimsko cesarstvo, Tirolska, Tridentinski koncil, Tridesetletna vojna, Vestfalski mir, Volilna kneževina, Volilni knez, Wittelsbachi, Zlata bula (1356).
Češka (zgodovinska dežela)
Češka, včasih tudi Bohemija (češko Čechy; nemško Böhmen) je zgodovinska pokrajina, ki tvori skupaj z Moravsko (Morava) in češkim delom Šlezije (České Slezsko) večji del današnje Češke republike.
Vojvodina Bavarska in Češka (zgodovinska dežela) · Volilna kneževina Bavarska in Češka (zgodovinska dežela) ·
Benediktinci
sv. Benedikt Nursijski, ustanovitelj reda Benediktinci so pripadniki najstarejšega meniškega reda v zahodni Evropi, kratica: OSB.
Benediktinci in Vojvodina Bavarska · Benediktinci in Volilna kneževina Bavarska ·
Donava
Donava je druga najdaljša evropska reka (za Volgo), ki izvira v Schwarzwaldu na jugozahodu Nemčije (v zvezni deželi Baden-Württemberg), nakar teče 2860 kilometrov proti vzhodu/jugovzhodu do izliva v severni del Črnega morja na meji med Romunijo in Ukrajino.
Donava in Vojvodina Bavarska · Donava in Volilna kneževina Bavarska ·
Družba Jezusova
Družba Jezusova oziroma jezuiti ali jezusovci je skupnost moških redovnikov rimskokatoliške cerkve.
Družba Jezusova in Vojvodina Bavarska · Družba Jezusova in Volilna kneževina Bavarska ·
Ferdinand II. Habsburški
Ferdinand II.
Ferdinand II. Habsburški in Vojvodina Bavarska · Ferdinand II. Habsburški in Volilna kneževina Bavarska ·
Friderik II. Hohenstaufen
Friderik II. Hohenstaufen, cesar Svetega rimskega cesarstva (1220-1250), kralj Sicilije (1198-1250), nemški kralj (1212-1220), jeruzalemski kralj (1225-1234) in švabski vojvoda (1212-1216), * 26. december 1194 Jesi, Kraljevina Sicilija, danes Italija, † 13. december 1250, Castel Fiorentino pri San Severu, danes Torremaggiore (Foggia, Italija). Bil je sin Henrika VI. in Konstance Sicilske, zadnje normanske kraljice.
Friderik II. Hohenstaufen in Vojvodina Bavarska · Friderik II. Hohenstaufen in Volilna kneževina Bavarska ·
Ingolstadt
Ingolstadt je mesto na Bavarskem, ki je del Nemčije; nahaja se ob reki Donavi v središču Bavarske.
Ingolstadt in Vojvodina Bavarska · Ingolstadt in Volilna kneževina Bavarska ·
Inn
Inn (Starinsko Ina, retoromansko "Ena") je reka, ki izvira pod prelazom Majola v Engadinu v kantonu Graubünden v švicarskih Alpah na nadmorski višini 2484 m v bližini Lunghinsee, nakar teče proti severovzhodu in prečka švicarsko-avstrijsko mejo ter nato teče po Tirolski.
Inn in Vojvodina Bavarska · Inn in Volilna kneževina Bavarska ·
Karel IV. Luksemburški
Karel IV., rimsko-nemški in češki kralj, cesar Svetega rimskega cesarstva, * 14. maj 1316, Praga, † 29. november 1378, Praga.
Karel IV. Luksemburški in Vojvodina Bavarska · Karel IV. Luksemburški in Volilna kneževina Bavarska ·
Kraljevina Bavarska
Kraljevina Bavarska, zgodovinska monarhija na območju današnjih nemških zveznih dežel Bavarske, južnega dela Porenja - Pfalške in delčka Posarja.
Kraljevina Bavarska in Vojvodina Bavarska · Kraljevina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska ·
Maksimilijan I. Bavarski
Maksimilijan I., bavarski vojvoda, volilni knez, * 17. april 1573, München, † 27. september 1651, Ingolstadt.
Maksimilijan I. Bavarski in Vojvodina Bavarska · Maksimilijan I. Bavarski in Volilna kneževina Bavarska ·
Palatinat
Grb Palatinata Palatinat (nemško: Pfalz) ali Renski palatinat (Rheinische Pfalzgrafschaft, Pfalzgrafschaft bei Rhein) ali Volilni palatinat (Kurpfalz) je grofija nemškega palatina ob srednjem Renu in volilna kneževina v Svetem rimskem cesarstvu.
Palatinat in Vojvodina Bavarska · Palatinat in Volilna kneževina Bavarska ·
Pavia
Pavia (italijansko: Pavia; lombardsko Pavia, latinsko: Ticinum; srednjeveška latinščina Papia) je mesto in občina v jugozahodni Lombardiji, v severni Italiji, leži 35 kilometrov južno od Milana, ob spodnjem toku reke Ticino, blizu sotočja s Padom.
Pavia in Vojvodina Bavarska · Pavia in Volilna kneževina Bavarska ·
Premonstratenci
Premonstratenci (lat. Ordo Praemonstratensis.
Premonstratenci in Vojvodina Bavarska · Premonstratenci in Volilna kneževina Bavarska ·
Regensburg
Kamniti most in zvonika mestne stolnice. Regensburg (nekdaj v rabi tudi ital. ime Ratisbona, češko Řezno) je nemško mesto z dobrimi 150.000 prebivalci na vzhodnem Bavarskem, ki leži ob sotočju Donave in reke Regen, po kateri je mesto dobilo ime, saj Regensburg v nemščini pomeni grad ob Regnu.
Regensburg in Vojvodina Bavarska · Regensburg in Volilna kneževina Bavarska ·
Ren
Ren (latinsko: Rhenus, retoromanščina: Rein, nemško: Rhein, francosko: le Rhin, nizozemsko: Rijn) je evropska reka, ki izvira v švicarskem kantonu Graubünden v jugovzhodnem delu švicarskih Alp, tvori del švicarsko-avstrijske, švicarsko-lihtenštajnske, švicarsko-nemške in francosko-nemške meje, nato pa teče skozi Porenje in se na koncu izliva v Severno morje na Nizozemskem.
Ren in Vojvodina Bavarska · Ren in Volilna kneževina Bavarska ·
Salzach
Salzach (nemško), (starejša raba v slovenščini Salica) je reka v Avstriji in Nemčiji.
Salzach in Vojvodina Bavarska · Salzach in Volilna kneževina Bavarska ·
Sveto rimsko cesarstvo
Sveto rimsko cesarstvo (latinsko Sacrum Romanum Imperium, nemško Heiliges Römisches Reich), po letu 1512 znano tudi kot Sveto rimsko cesarstvo nemškega naroda, je bila politična entiteta v zahodni, srednji in južni Evropi, ki se je razvila v zgodnjem srednjem veku in trajala do ukinitve med napoleonskimi vojnami leta 1806.
Sveto rimsko cesarstvo in Vojvodina Bavarska · Sveto rimsko cesarstvo in Volilna kneževina Bavarska ·
Tirolska
Tirolska je zgodovinska regija v zahodni Srednji Evropi, nekdanja kronska dežela Avstro-Ogrske in pred tem Avstrijskega cesarstva, ki se od konca 1. svetovne vojne dalje deli na avstrijsko zvezno deželo Tirolsko (sestavljeno iz Severne in ozemeljsko ločene Vzhodne Tirolske) ter italijanski pokrajini Bolzano in Trento, ki skupaj sestavljata italijansko avtonomno deželo Trentino - Zgornje Poadižje (italijansko Trentino-Alto Adige, nemško pa Südtirol - Južna Tirolska).
Tirolska in Vojvodina Bavarska · Tirolska in Volilna kneževina Bavarska ·
Tridentinski koncil
Tridentinski koncil je z dolgimi vmesnimi premori potekal osemnajst let (od leta 1545 do leta 1563) in je bil odgovor na reformacijo, ki je v tistem času preplavila pol Evrope.
Tridentinski koncil in Vojvodina Bavarska · Tridentinski koncil in Volilna kneževina Bavarska ·
Tridesetletna vojna
Brez opisa.
Tridesetletna vojna in Vojvodina Bavarska · Tridesetletna vojna in Volilna kneževina Bavarska ·
Vestfalski mir
Vestfalski mir, znan tudi kot premirje iz Münstra in Osnabrücka, se nanaša na vrsto političnih dogovorov, ki so končali tridesetletno vojno v Nemčiji (1618 - 1648) in osemdesetletno vojno Nizozemske republike za neodvisnost od Španije (1568 - 1648).
Vestfalski mir in Vojvodina Bavarska · Vestfalski mir in Volilna kneževina Bavarska ·
Volilna kneževina
Volilna kneževina je posest-fevd v Svetem rimskem cesarstvu, na katero je vezana pravica voljenja rimsko-nemškega kralja.
Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina · Volilna kneževina in Volilna kneževina Bavarska ·
Volilni knez
Volilni knez ali princ elektor Svetega rimskega cesarstva (nemško: Kurfürst, mn. Kurfürsten, latinsko: princeps elector imperii ali elector) je bil naziv članov volilnega zbora Svetega rimskega cesarstva, ki je izbiral cesarja.
Vojvodina Bavarska in Volilni knez · Volilna kneževina Bavarska in Volilni knez ·
Wittelsbachi
Svetem rimskem cesarstvu pod oblastjo Witteslbachov so obarvana zeleno; 14. stoletje Grb iz 13. in 14. stoletja; belo-modri rombasti vzorec so prevzeli po rodbini Bogen. Rodbina Wittelsbach, južnonemška knežja rodbina, poznana od 11. stoletja, na položaju bavarskih kraljev do leta 1918.
Vojvodina Bavarska in Wittelsbachi · Volilna kneževina Bavarska in Wittelsbachi ·
Zlata bula (1356)
Zlati pečat na listini, ki se imenuje po njem; na pečatu je upodobljen Karel IV. Zlata bula cesarja Karla IV. iz leta 1356 je eden od temeljnih zakonov Svetega rimskega cesarstva.
Vojvodina Bavarska in Zlata bula (1356) · Volilna kneževina Bavarska in Zlata bula (1356) ·
Zgornji seznam odgovore na naslednja vprašanja
- Kaj Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska imajo skupnega
- Kakšne so podobnosti med Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska
Primerjava med Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska
Vojvodina Bavarska 176 odnose, medtem ko je Volilna kneževina Bavarska 70. Saj imajo skupno 26, indeks Jaccard je 10.57% = 26 / (176 + 70).
Reference
Ta članek prikazuje razmerje med Vojvodina Bavarska in Volilna kneževina Bavarska. Za dostop vsak izdelek, iz katerega je bil izločen informacije, obiščite: